Anta Montet-White: Le Paleolithique en ancienne Yougo- slavie. Prehistoire d'Europe 4, Editions Jerome Millon, Gre- noblel996. ISBN 2-84137-045-3. 268 strani. V Franciji v Grenoblu je začela izhajati serija "Prehistoire d'Europe", ki naj bi v francoščini zbrala vse danes dosegljive podatke in jih podala na najaktualnejši način. V posameznih knjigah naj bi bila "pays par pays" obsežena vsa Evropa. Tem naj bi sledila v zadnji knjigi sinteza evropskega paleolitika. Kot št. 4 te serije je ga. Anta Montet-White napisala knjigo z naslovom: Le Paleolithique en ancienne Yougoslavie. Izšla je novembra 1996 in dobili smo jo junija 1997. Na platnicah knjige je podatek, da je avtorica "Professeur d'Anthropolo- gie a PUniversite de Kansas (USA)" in da je kopala najdišča Kadar, Luščič in Zobište v severni Bosni. Že prvi stavek uvoda zadene kot strela z jasnega. Ga. Montet- White takole začenja: "L'ancienne Yougoslavie, qui comprend aujourd'hui les republiques de Slovenie, de Croatie, de Bo- snie et de Serbie, la Macedoine et le Montenegro,..." Knjiga ima letnico 1996. Že od leta 1991 so samostojne države Slo- venija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Srbi- ja in Črna gora pa sta ostali skupaj in tvorita "aujourd'hui" peto samostojno državo Zvezno republiko Jugoslavijo. Že pri začetnem listanju je bilo opaziti veliko število pra- vopisnih napak. Preden preidemo na vsebino, jih po podrob- nejšem pregledu cele knjige lahko strnemo v dve skupini: na- pačno pisana imena naših raziskovalcev in napačno pisana imena naših najdišč. Priključiti moramo še večkrat napačno geografsko prikazovanje dežele. Navada je, da imen ne spreminjamo, ampak pišemo taka, kakršna pač so. Posamezne napake se vedno zgodijo. Morda lahko to velja za avstrijskega botanika, ki se piše Zittel, in ga je morda tiskarski škrat spremenil v Zitter. Toda v obravna- vanem besedilu je napak toliko, da to niso napake, ampak gre za prav ignorantski odnos do narodov, ki tod prebivajo. Naj- večkrat zamenjuje c in č. Pravilno je napisala le imeni Gorja- novič in Vukovič. Avtorici se zdi najenostavneje, da akcent ali strešico kar spusti. Teh napak je mnogo preveč, da bi jih navajali s citati in stranmi. Zato navedimo le napačno pisana imena: Boce Cecuk, Cvijic, Dimitrijevic, Jovanovic, Kravanic, Markovic-Marjanovic, Mihailovic, Pamic, Radovanovic, Ra- dovcič, Srejovic, Zujovic, Brunacker (pravilno je Brunnacker). Srečko Brodar je malokrat omenjen, toda ime ni niti v enem primeru pravilno napisano. Avtorica piše Sesklo Brodar. Kaj bi rekli Francozi, če bi nekdo v knjigi o paleolitiku Francije namesto o Henriju dosledno pisal o Halamu Breuilu? Hudo je tudi z geografskimi imeni in imeni najdišč. Ker se večkrat ponavljajo, je teh napak še mnogo več kakor pri ime- nih avtorjev. Zato navedimo brez citatov le napačno pisana imena in njihovo pravilno obliko: Posnojna = Postojna, Ovča Jama = Ovčja jama, Parska Golobina = Parska golobina, Prvka = Pivka, Pivca = Pivka, Županov Spodmol = Županov spod- mol, Jama v Loži = Jama v Loži, Lukenska Jama = Lukenj- ska jama, Šandalija = Šandalja, Divje Babe = Divje babe, Se- brelje = Šebrelje, Šoštanj = Šoštanj, La Zagorije = Hrvat- sko zagorje, Brac = Brač, Bacho Kiro = Bačo kiro, Modrica = Mokrica (mišljena pa je Mokriška jama), Maldec = Mla- deč, Velika Pečina = Velika pečina, Veterniča = Veternica, Veterniča = Veternica, Malasina Stijena = Mališina stijena, Jerinim brdo = Pečina pod Jerininim brdom, Črni kal = Črni kal, Maraskova Zijalka = Marovška zijalka, Marovska Zij = Marovška zijalka, Nijivice = Njivice, Mornova Zijalka = Mornova zijalka, Matzazeve Kamre = Matjaževe kamre, Vlsac = Vr- šac, Vlasač = Vlasac, Ciganska Jama en Cargnole = Cigan- ska jama, Voca = Donja Voea, Zlotška Pečina = Zlotska pečina, Zarilač = Zarilac, Jama pod Herkovime Pečini = Jama pod Herkovimi pečmi. Mnogokrat se ponavlja, da preprosto iz- pusti drugi del imena. Npr. ime najdišča je kar naenkrat "Žu- panov", "Postojnska", "Betalov", itd. Ko našteva kraje s pe- lodnimi diagrami, piše: "... les diagrammes de ... Igu et Bev- kah (Šercelj 1963)". Kakšna imena bomo šele dobili, če jo bo kdo citiral. Geografskih napak je tudi precej. Na str. 72, ko govori o predalpskem področju, označi pokrajino napačno kot Zago- rije in doda v oklepaju "Karst de Croatie". V Hrvatskem Za- gorju so tudi manjša kraška področja, toda če rečemo na splošno hrvatski kras, si bo vsak predstavljal Dinarsko gorstvo. Na strani 119 piše: "... Bacho Kiro et de Temnata et des autre sites de la Banat roumaine". Temnata najbrž pomeni Temna- ta dupka, ki tako kot Bačo kiro ne leži v Romuniji, ampak v Bolgariji. Na str. 73 piše: "... Jerinim brdo, ... au sud de la Serbie". Hribček se imenuje Jerinino brdo, pravilno ime naj- dišča pa je Pečina pod Jerininim brdom. Leži blizu Kragujev- ca v Šumadiji, ki je Srbi nikakor ne štejejo za južno Srbijo. Ko govori o aurignacienskih postajah Jugoslavije, je na str. 47 napisala: "... Pimplantation aurignacienne au sud-est du bas- sin pannonien." Pravilno bi bilo: na jugozahodu. Na str. 17 našteva postaje v okolici Postojne, kamor po njenem mnenju spadajo tudi Babja jama, ki je pri Dobu, Matjaževe kamre, ki so blizu Rovt, in Lukenjska jama, ki je v bližini Novega me- sta. Ker je blizu morja, se ji je zdelo logično napisati "... petit bassin forme par la Pivca et ses affluents, coulant en direc- tion de l'Adriatique" (str. 38), kar ne drži, ker teče po mnogo daljši poti v Črno morje. Podobno (str. 73): "... bassin de Po- stojna ..., que la vallee de la Pivca et de la Soca relie a l'Adria- tique." Čudno zveni tudi formulacija (str. 73) "Le corridor allant de l'Adriatique a la Pannonie par la vallee de la Sa- ve". Podatek na str. 39 "... Betalov Spodmol s'ouvre a 537 m d'altitude au dessus de la Pivca" seveda ne drži. Gre za nad- morsko višino. Za naše pojme prav nerazumljivim napakam se pridružuje navedba na str. 46:"... Kamniška Bistrica, ruisseau alpin tributaire de la Drave". Podobno na str. 47, govor je o Mokriški jami in Potočki zijalki, kjer je napisala: "II faut sou- ligner que les deux grottes alpines se trouvent dans le haut bassin de la Drave." Na str. 47 je pravilno napisano, da teče Krapinica v Savo. Že na naslednji strani pa je napisala: "Ces deux gisements, comme Krapina, se trouvent le long de cours d'eau affluents de la Drave." Na str. 120 je napisala: "... un bassin assez vaste, comme celui de Doboj, ou pres de 1'en- droit ou la vallee affluente rejoint celle de la Save, comme a Pečine." Kaj je s tem mišljeno, ni mogoče uganiti. Res prej govori tudi o Veliki pečini, toda Velika pečina ni Pečine. V registru najdišč (str. 171) postavlja Mališino stijeno, Me- deno stijeno in Odmut v Črno goro, čeprav so v Srbiji. Naj- dišče Mešič (pravilno Mesič), ki je tudi v Srbiji, pa v Bosno. Srbsko najdišče Kozluk je prenesla na Hrvaško. Na str. 72 je napisano "Malasina stijena, un abri situe aux confins du Montenegro et de la Serbie, au centre meme des Alpes di- nariques". Center dinarskega gorstva je precej daleč od Ma- lišine stijene. Prvi stavek uvoda smo že napisali. Malo dalje še na str. 7 je napisala: "a partir du golfe de Trieste, la route moderne, qui suit un ancien trace naturel, remonte la vallee de la Pivca, traverse le bassin de Postojna et rejoint la haute vallee de la Save". Kdor pozna kraje, tako najbrž ne bi napisal. Po ugoto- vitvi, kako važen prehod je to, nadaljuje (str. 8): "Les cherc- heurs de Ljubljana et de Zagreb ont beaucoup travaille sur ces gisement." V zahodnem delu Slovenije raziskovalci iz Za- greba res niso ničesar naredili. In še "c'est done ... 1'une des regions les mieux connues de l'ancienne Yougoslavie", kot da bi bilo takih regij več. Še na str. 8 je tale ugotovitev "Malheu- reusement, la vallee de la Drave est encore largement inex- ploree". Na severni strani doline je nekaj apnenih otokov in v edini za raziskovanje primerni Jami pod Herkovimi pečmi je že bilo kar precej raziskovanja. Sicer pa je dolina Drave do Maribora, kjer se neha, urezana v kamnine, v katerih jame ne nastajajo. Že na str. 9 piše: "... mais c'est la decouverte de Krapina (1899) qui fut le veritable point de depart de la rec- herche dans la region, et des fouilles furent engagees dans plusieurs regions dans les annees vingt et trente. Mais ce n'est qu'apres la deuxieme guerre mondiale que les travaux ont pris un essor plus important". Še vedno najvažnejša postaja Po- točka zijalka je bila odkrita 1928, torej med obema vojnama, in to ne zaradi Krapine. Do druge vojne so bile odkrite in v celoti ali vsaj deloma raziskane v Sloveniji še postaje Njivice, Spehovka, Mornova zijalka, Kostnjevica, Nevlje in Jama pod Herkovimi pečmi in edina na Hrvaškem Vindija (torej ne dr- ži "dans plusieurs regions"). Široko uveljavitev je dosegel ju- goslovanski (v resnici slovenski) paleolitik z odmevnim pre- davanjem S. Brodarja na INQUA kongresu leta 1936 na Du- naju, torej že pred drugo vojno. V poglavju o zgodovini raziskav se vidi, da jo pozna zelo približno. Na str. 11 je napisano, da je F. Hofman v Zlotski pečini "avait ramasee des pierres taillees". Malo dalje pravi za Prekonoško pečino, da sta J. Cvijič in Dj. Jovanovič v njej našla "des outils en pierre". V delu M. Maleza in F. Osoleta, ki ga citira, je na strani 245 napisano za Prekonoško pečino "... aussi un artefakt", za Zlotsko pečino pa sploh nič o orod- ju. Iz enega artefakta je naredila "les series d'outillages lithi- ques". Omeni še Zujoviča, Moserja, Gorjanoviča in Ostermana. V prvem odstavku (na str. 12) ponavlja, da izkopavanja v Krapini pomenijo začetek sistematičnih raziskovanj in da je to odkritje sprožilo raziskovanje paleolitika na področju nekdanje Jugo- slavije. Trditev ni resnična. Čeprav je bila najdba izjemna in je bilo možno v tistem času reči, da je raziskovanje sistema- tično, je bilo to enkratno dejanje na začetku stoletja in mu ni sledilo nič. Podobno je bilo z drugim odkritjem madžara Kormosa leta 1911 vjami Bukovac (ki v knjigi sploh ni omenjeno) in je tudi ostalo brez posnemovalcev. V drugem odstavku govori o Zagrebu. Beogradu in Sarajevu, z imenom omeni pa samo "Sesklo" Brodarja. Odstavek konča s famoznim stavkom: "Mais il ne faut pas oublier que ce furent des personnages dote d'un caractere difficile et autoritaire lie a une grande energie, qui. par leur action, ont exerce une influence determinante sur l'orientation de la recherche et sur 1'interpretation des donnees." Kakšen nesmisel! Starejši niso imeli, niti niso mogli imeti ni- kakršnega vpliva, saj se za njimi raziskovanje ni nadaljevalo. Kakšen je bil Gorjanovie, je popolnoma vseeno, ker ni imel nobenega kolega in nobenega naslednika. Danes šc živi veli- ko ljudi, ki lahko potrdijo, da Srečko Brodar ni bil "težek". Tudi avtoritativen ni bil, kar je škoda, saj bi bilo to zlasti za delo v drugih republikah večkrat zelo potrebno in koristno. Zgodovino nadaljuje s poglavjem "1'ecole de Zagreb". V prvem podpoglavju o Krapini govori o Gorjanoviču, o njego- vi šoli pa nič, kar je razumljivo, saj je ni bilo. Sledi podpo- glavje "Vindija", kjer omeni Vukoviča in predvsem Maleza. V "L'ecole de Ljubljana" (str. 16) ni podpoglavja o nobenem najdišču. Zelo približno je opisan razvoj v Sloveniji. V prvi vrsti pravi "Sesklo Brodar, qui avait etc etudianl de Joseph Bayer a Vienne". S. Brodar je bil res študent dunajske uni- verze, toda z Bayerjem sta se spoznala šele leta 1928, takoj po odkritju Potočke zijalke. Malo dalje trdi: "... Mitija Bro- dar, qui succeda a son pere a 1'Academie des Sciences de Slovenie", kar seveda ni res. Podobno pomanjkljiv je prikaz o Bosni in Srbiji. V poglavju "Le cadre naturel" je mešanica raznih podat- kov, potrebnih in nepotrebnih, v nekem neurejenem "redu". Predvsem manjkajo bistveni podatki. Težko si je predstavlja- ti, kakšno sliko dobi bralec, ki bere knjigo kot prvo informa- cijo. Podatek (str. 21), da so ledeniki "deseendus jusqu'a 1(11)0 m", ne drži. Spustili so se precej nižje. Značilno je, da je prvi profil, ki ga omeni pri opisu razvoja (str. 22), profil iz Kadra, ki nikakor ne more biti kronološki temelj. Iz interglaciala in prve polovice wurma omeni iz Slovenije le Divje babe in Par- sko golobino (str. 23), iz interpleniglaciala le Divje babe (str. 24). Prikaz drugega dela wiirma začne z ugotovitvijo, da pade ta začetek med interstadiala Philippi in Photolivos, ki sla bila ugotovljena na jugu Balkanskega polotoka (str. 24). Pri tem citira svojo prilogo 7, na kateri pa začne "Upper pleniglacial" s Krinides II. Iz sobesedila sledi, da naj grški interstadiali ve- ljajo za vso nekdanjo Jugoslavijo, kar ni sprejemljivo. Doka- zati pa tega itak ne poizkusi. Še na isti strani zatrjuje, daje v tem času "period d'expansion des loess que Ton trouve jus- qu'au Montenegro dans la Crvena stijena (Brunacker 1975)". Citirani avtor (pravilno z dvojnim n) na strani 188 piše: "Der lossartige Staub ... deutet auf Einwehung von Lokalmaterial und nicht ... auf Fernmaterial." Sploh ne gre za kakšno plast, ampak za neznatno primes v gruščnatih plasteh. V Crveni sti- jeni puhlice ni. Njen podatek na str. 26, da sta v plasti 5 Lu- kenjske jame Fagus in Fraxinus, ji služi za trditev, da je bila takrat okolica porasla z listavci. Ne pove pa, da nastopa po- leg omenjenih dveh vrst še Pinus, in sicer ga je šestkrat več kakor obeh listavcev skupaj. Poglavje "Le cadre chronostratigraphique" začenja z omembo Šandalje I in pestnjakov Hrvatskega Zagorja. Predstavitev se- dimentov začenja s profilom Crvene stijene, ki ga sumarno povzema po K. Brunnackerju. Vsega ni mogoče komentirati, zato se omejimo le na (str. 35) "tufs volcaniques; hiatus: un depot de tufs volcaniques (couche XI) recouvre le sommet de la couche XII. Une period de forte erosion a probable- ment precede eette formation". Argumentacije ni nobene. O kakšni eroziji ob koncu ali po koncu odlaganja plasti XII ni bilo videti pri izkopavanju najmanjše sledi. Avtorica je v tr- ditvi uporabila besedo "probablement", toda odtod naprej ta beseda izgine in ostane erozija kot dejstvo. Za navedbo plasti "tufs volcaniques" sledi samo beseda "hiatus" spet brez vsa- kega argumenta. V naslednjem odstavku piše: "de gros blocs d'effondrement... torment la base de cette partie de la sequence (base de la couche X)" in naprej "Au-dessus ... il s'agit... d'un ensemble epigravettien" in to naj bi bil argument za hiatus. Vulkanski pepel seje ulegel na plast XII brez poprejšnje ero- zije. Takoj po odložitvi pepela je padlo nanj skalovje velikega podora. Plast X se je začela tvoriti šele po podoru. Niti na tem mestu niti nikjer drugje v knjigi, kjer še omenja Crveno stijeno, avtorica ne pove, da je plast X debela več kot dvain- pol metra, da je močno ilovnata, kar nobena druga plast ni, in da vsebuje štiri kulturne nivoje. Da gre nad podorom za epi- gravettien lahko trdi le na podlagi nepoznavanja kulturnih os- tankov, kar dokazuje na "Fig. 85", ki bo še omenjena. O hiatusih govori še na drugih mestih. Zdi se, daje to nje- na priljubljena tema. Vtis imamo, da izhajajo hiatusi iz upo- števanja izključno absolutnih datacij. Ker jih imamo še raz- meroma malo, so vmes presledki, in to so hiatusi. Močno mo- ti tudi, da lahko na več mestih dvomimo, ali avtorica sploh loči stratigrafski hiatus od kulturnega. Plasti, kadar jih opisujemo, navadno navajamo kakor si sledijo od površinske plasti, ki je največkrat humus, do najgloblje odkrite plasti. Pri opisu Crvene stijene (str.33) smo videli obrnjen vrstni red, in sicer oil najstarejših plasti navzgor. Pri sledečih po- stajah Betalovem spodmolu (str. 39), Zupanovem spodmolu (str. 41) in pri Parski golobini (str. 42) navaja plasti od zgo- raj navzdol, potem pa pri Divjih babah (str. 45) vrstni red plasti obrne in se pri naslednji Mokriški jami (str. 46) spel vrne k naštevanju od zgoraj navzdol. Itd. Tako mešanje goto- vo ni v prid preglednosti obravnavanih sedimentov. Na str. 39 piše za Betalov spodmol "Les fouilles y furent menecs ... par Sesklo et Milia Brodar". V resnici je izkopava- nja vodil Srečko Brodar. Opis profila Betalovega spodmola ilustrira z ne najbolje izbranim profilom (Fig. 12). V Betalovem spodmolu je S. Brodar plasti oštevilčil z arabskimi številkami. Za poročilo na kon- gresu 1NOUA 1953 neposredno po izkopavanju je stratigraf- ski razvoj prikazal poenostavljeno, tako da je po več plasti združil v posamezne komplekse plasti, ki jih je označil z rim- skimi šteilkami od I do VI. Pri tem je V. kompleks razdelil na dva dela: na V in Va. Kulturne najdbe, ki tudi šc niso bile proučene, je neglede na plasti sumarno predstavil kot kul- turne nivoje in jih označil z velikimi črkami od A za najsta- rejšega do H za najmlajšega. Te tri serije označb ne tečejo enako in kdor najdišča ne pozna dobro, mora biti zelo paz- ljiv. To ga. Montet-White ni bila. Dodala je en kompleks in govori o "ensemble VI et VII". Zgornje plasti prišteje v "tar- diglaciaire" in pozabi, daje v njih tudi kulturni nivo H. Kot enoto opisuje "Ensemble V, horizon G". Kultura G je v Va. Kulturo F, ki zavzema večji del kompleksa V, je preprosto izpustila. Napačno piše "couches F et D". To niso plasti, am- pak so kulturni nivoji. Opis kompleksa IV začne z ugotovi- tvijo "Des phenomenes de ruissellement et d'erosion mar- quent la limite entre les ensambles IV et V". Majhen vložek (iz mirne vode) naplavljene ilovice je S. Brodarju delal ve- like težave in je bil poleg močnih krioturbatnih pojavov in še drugih nejasnosti razlog, da ni uspel priti do podrobnejše razlage profila zato je ostalo pri kompleksih. Na to ilovico se nanaša stavek "Anzeichen sprechen dafiir, dass der Talf- luss hier bei Hochwasser zum letzten Mal so hoch gestiegen ist, dass die Hohle erreicht vvurde" v omenjenem referatu. Iz tega je naredila "ruissellement et erosion". Malo dalje je " L'horizon F correspondrait a un interstade, probablement celui de Philippi auquel appartiennent les horizons a poin- tes a cran dans la region". Konča z ugotovitvijo "Le hiatus entre F et E est done le plus important puisqu'il correspond a I'interpleniglaciaire". K temu povejmo, da je v plasteh z izrobljenimi konicami v "regiji" povsod tudi severni jelen. S. Brodar pravi "ist ... mit einem vorsehreitenden Kaltevorstoss zu reehnen". Pri opisu III. kompleksa se ji zdi potrebno označiti jam- skega medveda kot "espece froide". Težko bi našli še koga, ki bi trdil isto. Za riško plast (str. 41) navaja samo, da so bili pri dnu sle- dovi oglja. Da pa so biii zraven tudi artefakti, sploh ne ome- ni. Za najglobljo plast naplavljenega fliša sama pravi "allu- vions sableuses de flysch, erodees en surface" in kljub temu dodaja "Des traces de foyers ont etc retrouvees au sommet de la couche". V naplavljeni flišni ilovici ni bilo ničesar. Drobci oglja so bili na površini te ilovice. Nekaj vrstic naprej za to najglobljo plast pravi "Mais il ne reste que des lambeaux de ces aneiens sediments". V Betalovem spodmolu je bil ta fliš odkopan dober meter globoko, se pa še nadaljuje v globino. V sosednji Otoški jami je plast istega fliša debela 20 metrov. Nato naredi primerjavo s Crveno stijeno, češ da so bili v obeh ti stari sedimenti prizadeti z erozijo. Kdor pozna Crve- no stijeno in Betalov spodmol, ne bo niti v sanjah prišel do lake primerjave. Drugo primerjavo med tema dvema najdiš- čema najde v hiatusu "1'Aurignacien et le Gravettien man- quent". Ta hiatus je verjetno zaradi nepoznavanja najdišča us- tvarila v Črveni stijeni. Nato v Betalovem spodmolu, ker ni aurignaciena, negira še gravettien in dobi res imenitno pri- merjavo. Ker vse kulture najdene nad mousterienom, pripiše epigravettienu, ustvari tudi kulturni hiatus, ki gaje tako svo- jevoljno in v nasprotju z dejstvi ustvarila že v Crveni stijeni. Na str. 43 trdi, da so primerjali (kdo?) plast 14 iz Betalo- vega spodmola s plastmi 8-21 iz Parske golobine. Taka pri- merjava bi bila nesmiselna in ni nam znano, da bi jo kdo po- skusil narediti. Dalje pravi: "Les couches 6,5 et 4 de Parska golobina sont companies aux horizons C, D et E de Betalov spodmol ... el- les correspondraient aux oscillations progessives du Wiirm ancien." To je povzela po F. Osoletu, vendar je prezrla, da gre za primerjavo kulturnih ostankov. Kar zadeva kronološko pozicijo plasti F. Osole prišteva spodnje plasti wiirmu 1 in plast 4 wiir- mu II z razlago, da se je interstadial wiirm I/II, ki ni zapustil sedimenta, manifestiral z zlepljenjem zgornjega dela plasti 6 in poilovljenjem plasti 5. To je pa čisto nekaj drugega! Nave- dimo še ugotovitev "Enfin, les horizons C et D ... a Županov ... correspondraient done au niveau B/s de Šandalija". Na videz spoštovanja vredno razpravljanje na taki podlagi nima z realnostjo nobene zveze. Iz predhodnega razpravljanja pride na str. 44 do nasled- njega zaključka: "On registre done, dans les sequences de Betalov spodmol et de Parska Golobina, un hiatus de pres de 30.000 ans". Kaj reči? Na isti strani podpoglavje Slovenske predalpske jamske po- staje, kakor pravi, uvede takole: "Les grottes alpines sont si- tuees sur le versant oriental de la ligne de partage des eaux. Certaines d'entre elles s'ouvrent sur le versant de rivieres ali- mentant le cours superieur de la Save, aux environs de Ljub- ljana, les autres font partie du haut bassin de la Drave." Na podlagi te lucidne definicije je izbrala in obravnava Divje ba- be in Mokriško jamo. Da Mokriška jama ni predalpska, da pa imamo vrsto drugih res predalpskih jamskih postaj, ji očitno ni mar. Komentar o človeških skeletnih ostankih v poglavju "Les Neandertaliens" prepuščamo antropologom. Avtorica naj bi poznala vsaj Bosno, toda že pri naštevanju mousterienskih postaj pravi (str. 72) "Deux gisements en grotte de Bosnie centrale, Velika Gradina et Bijambarske Pečine ...". Toda Velika gradina ni jama, pač pa je najdišče na prostem. V citatu je tudi napačno navedena stran. Ko govori o kultu medveda, omenja le Veternico, ne ve pa za znano najdbo te vrste iz Mornove zijalke in gotovo tudi ne, da je bila pred kratkim ovržena. V predstavitvi mousterienskih industrij ugotovi za Slovenijo, da so z izjemo nivoja D v Betalovem spomolu in nivoja E v Divjih babah revne postaje. Izvzame edino Špe- hovko, ki "a livre une bonne collection d'eclats, cassons et nucleus ...". V ilustracijo objavlja dve prilogi (Fig. 30-31). Na prvi je prikazano število orodij in odbitkov v slovenskih mousterienskih postajah (Manjkata Črni kal in Blatni vrh. Ker je po njenem mnenju tudi v Divjih babah mousterien, manj- kajo tudi te). Na drugi je prikazano isto za kulturne nivoje Betalovega spodmola. Po tem diagramu je skupno število najdb okrog 1500, v resnici je to število vsaj dvakrat večje. Moti tu- di zamenjava znakov. Znak za orodje na prilogi 30 pomeni na rilogi 31 odbitke in narobe. Za "Fig. 30" omenimo še, da pehovka tako zelo izstopa, ker je upoštevala neobdelane kvar- cite. Za avtorico so tudi ti "debitage", v resnici pa z odbitki v drugih postajah nimajo nič skupnega. Podobno tudi v Jami pod Herkovimi pečmi odkritih kvarcitov ni mogoče označiti kot "debitage". Značilen za poznavanje materiala je tudi pri- kaz Njivic, kjer po njenem diagramu orodij sploh ni! Kaj pa lepo mousteriensko strgalo in ročna konica? Za manj važna poglavja porabi 18 strani, orodje pa obrav- nava le na dveh in pol. Začne s strgali in na str. 90 pravi "... les racloirs doubles sont nombreux, surtout a Divje babe...". V Divjih babah so dvojna strgala redka. Večje število je mo- goče doseči le tako, da razne nekoliko retuširane odbitke de- klariraš za strgala ali celo za dvojna strgala. Med najdišči z največ strgali omeni "Vindija (couche G3), Betalov spodmol (couches c et d) et Krapina". Da je pravilno C in D ter da to niso plasti, je še komaj omembe vredno. Piše tudi "... les pieces a retouche de typ Ouina sont exceptionnelles". Ne bomo pre- gledovali, koliko je primerkov s stopnjevito retušo, kakor mi navadno pravimo, v Vindiji in Krapini. Za zavrnitev izrečene trditve zadostuje že pregled artefaktov Betalovega spodmo- la. Tudi trditev, da so nazobčana orodja dobro zastopana v Divjih babah, za katere celo pravi (str. 91) "... une industrie a denticule (Divje babe)", ne drži. Nazobčanih orodij je pre- cej premalo za tako oznako. Čudno zveni stavek (str. 91) "On ne connait pas d'exemple d'utilisation de la technique Leval- lois au Wiirm II en Slovenie et Croatie" , saj takrat srednjega paleolitika ni več, ampak že živi mlajši paleolitik. Na str. 91 je tudi stavek "Selon Basler, le Premousterien' se caracteri- se par la presence de nucleus et d'eclats a talon faeette de technique levallois". Nekaj vrstic dalje v naslednjem odstav- ku pa beremo "... on peut ranger le Levalloiso-mousterien de la Crvena stijena dans le meme ensemble que l'industrie du niveau de base de Betalov". Prvič v Crveni stijeni ni le- vallois-mousteriena, saj je sama napisala, da gre za pre- mousterien. V Betaloveme spodmolu je levallois-mousterien (B), toda ne na dnu, ampak nekaj metrov višje v plasteh, ki so datirane v interglacial. A kulturo blizu dna klastičnih se- dimentov označujemo kot premousterien in jo uvrščamo v riško poledenitev. Za omenjene plasti Crvene stijene je sa- ma že prej (str. 34) ugotovila, da pripadajo riški poledenitvi. Mešanje premousteriena in levallois-mousteriena in riške po- leditve ter interglaciala je znak neresnega dela. Že na str. 47 je napisala: "Les niveaux a industries des couches 6 et 7 / mišljena je Mokriška jama/ sont attribues a 1'Olchevien comme ceux de la grotte de Potočka Zijalka, dont la sequence est comparable a celle de Mokriška (Brodar & Bayer 1928)." V citirani publikaciji je obravnavan izključno zadnji del Potoč- ke zijalke, saj izkopavanj pri vhodu leta 1928 sploh še ni bi- lo. Plasti iz ozadja Potočke zijalke pa niso primerljive s plastmi Mokriške jame. V poglavju o kronostratigrafiji se samo z na- vedenim stavkom dotakne Potočke zijalke. Dejstvo, daje Po- točka zijalka temelj kronologije ne samo za Slovenijo, am- pak mnogo širše in da je zaradi tega njena bogata kulturna ostalina še toliko več vredna, za avtorico ne obstaja. V začetku poglavja o mlajšem paleolitiku (str. 97) bere- mo pojasnilo, da je Bayer dal koščenim konicam s celo bazo "le nom de 'pointes de Mladeč' ou pointes de Lautsch si 1'on suit la transcription allemande, du nom de la grotte de Mo- ravie ou Szombathy avait decouvert des pieces semblables vers 1902". Mladeč ni jama. Jama se imenuje Bočkova dira ali Fiirst Johanns Hohle "si I'on suit la transcription allemande". V na- slednjem stavku je napisala "... Bayer introduisait le terme d"'01chevien" pour designer les industries a pointes de Mla- deč des grottes de Potočka et Mokriška que Brodar venait de mettre au jour." O Mokriški jami Bayer ni nič pisal, saj je bila odkrita šele četrt stoletja po njegovi smrti. Brodarja sta dva, eden je odkril Potočko zijalko, drugi pa Mokriško jamo. Če je hotela kar posplošiti, bi morala dati imenu množinsko obliko. In sledeči stavek "II evitait ainsi de les classer au nombre des variantes de 1'Aurignacien, ou du Mousterien ...". Kak- šno neznanje! Aurignacien ali mousterien za Bayerja nikoli ni bilo vprašljivo. Znano je (komur pač je), da je najdbe iz jame Drachenhohle pripisoval aurignacienu, ko so drugi še mislili, da gre za mousterien. Veliko število koščenih konic v Potočki zijalki je bilo za vse dovolj prepričljivo, da gre za mlajši paleolitik. Večina je bila takrat mnenja, da spada aurignacien v mrzlo dobo. Za Bayerja, ki se je boril za svoje mnenje, da je aurignacien v Srednji Evropi toplodoben, je bila Potočka zijalka, v kateri življenje v poledenitvi ni mogoče, dokaz, ki mu ga ni bilo mogoče več spodbiti. Zanimivo je, da kardinalne kronološke pozicije Potočke zijalke tudi v poglavju "Le contexte chronologique" sploh ne omenja. Namesto tega privleče na dan (str. 99) spet fiktivno erozijsko fazo v Crveni stijeni in svoje hiatuse in že je pri au- rignacienu v bosanskem Luščiču ter ugotovi "il n'y a rien en- tre ce niveau et le Mousterien de Zobište qui est anterieur au premier Plčniglaciaire". Dalje beremo: "Les trois niveaux 3, 5, 7 de la Potočka zi- jalka sont bien en place, et les pieces qui en proviennent con- stituent des series fiables." V plasti 3 so samo znaki, da je človek takrat še obiskal Potočko zijalko, ni pa bilo v tej plasti nobenega artefakta kaj šele cele serije. Zdi se ji pomembno, da so te plasti ločene s sterilnimi plastmi (4 in 6) in trdi, da je v Mokriški jami enako. To pa ne drži, saj plasti 7 neposred- no sledi plast 6. Zmešnjavo v Vindiji in Veliki pečini pustimo ob strani. Omenimo pa, da jc na str. 101 napisala, da se koš- čene konice s celo bazo pojavljajo v južni Nemčiji in navede Weinberghohlen, Grosse Grotte in Vogelherd. Od treh na- štetih najdišč jih je v Vogelhcrdu res precej, v Grosse Grotte le dve, v Weinberghohlen pa ni nobene. Kje so pa vsa druga nemška najdišča in kje avstrijska, češka, slovaška, poljska, madžarska, bolgarska in italijanska. Niti ne omeni, da v šte- vilnih najdiščih nastopajo vmes tudi konice s precepljeno bazo, čeprav je to pomemnbno za srednjeevropski aurignacien. Pri obravnavi Vindije in Velike pečine te konice le omeni. Ne omeni pa take konice iz Potočke zijalke in ne tiste iz Mokriške jame. Na str. 104 beremo: "La serie de Potočka totalisant 42 pieces entieres et 39 fragments." To seveda ni res. Toliko konic je bilo odkritih na koncu jame ob zadnji steni. Naša ocena ko- liko je celih konic in koliko je fragmentov je precej drugačna. Skupno je bilo v Potočki zijalki odkritih 127 koščenih konic (velja za čas, ko je pisala besedilo, danes jih imamo že 130). Da so na tretjini konic urezane črtice, da obstajajo tudi spi- rale, da je bil odkrit tudi prototip šivanke, je za avtorico španska vas. Najbrž lahko rečemo, da je višek tale ugotovitev (str. 105): "Ces pieces sont surtout en fait nouveau dans le repertoire technologique du Mousterien final..." Za Mokriško jamo in Potočko zijalko pravi na str. 47:"On peut supposer que 1'ensemble se rapporterait a 1'episode de Kesselt (28.000-29.000 B.P.), mais il pourrait aussi etre le resultat d'episodes plus anciens - Stillfried B (30.000-31.000 B.P.) ou meme Pod Hradem (33.000 B.P.)." Na str. 101 pa pride do sklepa, da "... les sagaies losangiques font leur apparition dans la region entre 35.000 et 40.000 B.P. ..." Na ta način jemlje verodostojnost svoji slepi veri v absolutne datacije. V poglavju o kamenem orodju ne upošteva Potočke zijal- ke. Po obravnavi Vindije je omenjena le v temle stavku (str. 107): "II y avait egalement plusieurs raeloirs convergentes et racloirs transversaux de faeture mousterienne a Potočka et a Velika Pečina. Ainsi, le caractere archaique des industries ..." Zakaj ni omenila ročne konice, če je že hotela prikazati ar- haičnost kamene kulture, si lahko razložimo le tako, daje sploh ne pozna. Ali to velja tudi za vse mlajšepaleolitske tipe? O njih ni nobene besede, jih je pa toliko, da še nihče ni podvo- mil o pripadnosti aurignacienu. Omenimo še stavka (str. 108) "II faut donner raison a Ba- yer qui... reconnu le caractere particulier de ces industries ... avec des elements nouveaux: pointes bifaciales, sagaies et quel- ques outils sur lame. On continuera done a designer cet en- semble sous le nom d'Olchevien ..." Njen olševien je nekaj povsem drugega, kakor je bil Bayerjev. Za ilustracijo povej- mo, kaj je res naredil Bayer. Primerjal je postaje Mamutovo jamo pri Krakovu, Bočkovo diro pri Mladeču, Wildhaus pri Steedenu, Badlhohle pri Pegauu, Drachenhohle pri Mixnit- zu, Bukovac pri Delnicah s Potočko zijalko in ugotovil njiho- ve skupne lastnosti: orodje jc predvsem iz kosti, kameno orodje je maloštevilno, nakazuje pa odbijanje ozkih klin, vodilni tip je mladečka konica, katere baza ni nikdar precepljena, po- sebna značilnost so preluknjane kosti in vselej gre za jamske prebivalce. Na podlagi teh značilnosti je postavil olševien. Od navedenih sedem jam jih avtorica pet sploh nc omeni, eno pa z napačnim imenom. Iz teh podatkov je razvidno, da Bayer- jevega dela in njegovih naziranj in šc posebej njegovih izho- dišč ne pozna. Na toliko napačnih predpostavkah zgrajeno raz- laganje in sklepanje je brezpredmetno. Po Bayerju so prihajale na dan nove najdbe (do danes okrog 30 novih najdišč) in novi podatki. Počasi so njegovi argumen- ti izgubljali svojo moč. Že leta 1971 sem napisal, da noben Bayerjev argument ne drži več in da olševiena ni. Omenjeni članek je eden od tistih treh, za katere se ji je zdelo vredno, da ga citira. Da bi pa tudi prebrala, kaj tam piše, je pa očitno prevelika zahteva. Po takem začetku tudi nadaljevanje v poglavju, ki ga je na- slovila "L'Aurignaeicn typique", ne more biti boljše. Prvi sta- vek tega poglavja zelo apodiktično postavlja stvari na svoje mesto (str. 110): "Un aurignacien typique succeede a rolchčvien entre 28.000 et 27.000 B.P." Kako lahko nekdo, ki mu vsa kro- nologija temelji na absolutnih datacijah, ob številnih drugačnih datacijah aurignaciena to napiše, je uganka. Ker je aurigna- cienske postaje že uporabila, pride do žalostnega zaključka (str. Ill): "LAurignacien manque en Slovenie ..." Zato zvleče skupaj mešanico postaj, med njimi tudi najdbe iz okolice Vršca. Za najdišče Kamen blizu Doboja pravi: "L'industrie a grat- toirs carenes de Kamen etait melangee a du materiel de 1'age du Bronze." Pri izkopavanju, pravzaprav pri prekopavanju uničenih sedimentov, ki sem ga opravil skupaj z Baslerjem leta 1951, nismo našli nič bronastodobnega. Najdbe je obja- vil S. Brodar in kdor se hoče prepričati, da to ni "industrie a grattoirs carenes", naj pogleda objavljene artefakte. Pri obravnavanju orodja (str. 120) njenega "aurignacien typique" navede postaje Malo gradino, Kamen, Vindijo, Ve- liko pečino, bolj pa upošteva le postaje Luščič, Šandaljo, Cr- venko in At. Pri vseh poudarja vlogo gredljastih praskal. Že izrečena pripomba o gredljastih praskalih v najdišču Kamen temu poudarjanju ne daje posebne teže. Na prilogah 57a, 57b, 59, 60, 61, 63 in 65 predstavlja tipološke diagrame orodij in sklepno ugotovi(str. 120): "Nous sommes done en presence de plusieurs facies aurignaciens". Ta trditev jena zelo šibkih nogah, ker gre, kakor sama ugotovi, za maloštevilna orodja enkratnih in kratkih obiskov. Ker ugotovi na str. 121, da "Le Gravettien proprement dit, qui se situe dans le temps entre 27.000 et 22.000 B.P, est ab- sent des territoires de l'ancienne Yougoslavie", je naslednje poglavje že "L'epigravettien ancien". Tega definira takole: "Le terme d'Epigravettien ancien est utilise ici pour designer le contenue archeologique des niveaux attribues a la period du dernier maximum glaciaire, entre 20.000 et 16.000 B.P." Znano je, da obstaja med kulturnimi označbami tudi izraz epipaleo- litik. Prepona epi- pomeni, da je paleolitik sicer že končan, da pa vendarle gre še za paleolitik. Znano je tudi, da so ravno iz tega premisleka nekateri začeli označevati celo mezolitik z izrazom epipaleolitik,saj se v mezolitiku, ki je sicer samostoj- na doba, še nadaljuje paleolitski način življenja. Ker pri nas traja gravettienska kultura do konca paleolitika, rečeno velja za gravettien. Dati kulturam med 20.000 in 16.000 oznako epi- je popolnoma zgrešeno. Pri nas bi v epigravettien (čeprav ga poimenuje 'ancien') lahko uvrstili Meriševo in morda Polj- šiško cerkev, nikakor pa ne Jame v Loži in Ovčje jame pa tudi Ciganske jame ne. Mnogo bi se še dalo reči; tudi o poglavju "L'Epigravettien final", v katerega uvršča tudi naši postaji Županov spodmol - zgornji nivo in Lukenjsko jamo (str. 137), čeprav, kakor sa- ma prizna na str. 141, nastopa še severni jelen. Itd. Enako tudi o zadnjem poglavju "Epilogue", ki povzema na napačnih predpostavkah postavljene sklepe. Omeniti moramo še zelo značilen seznam uporabljene li- terature in njeno uporabo. V tekstu so citati, ki jih med lite- raturo ne najdemo. Npr. str. 9: Benac, Garasanin & Tasic 1971, str. 11: Malez & Osole 1971 in na str. 123: Šercelj & Culiberg 1985. Mogoče je le tiskovna napaka na str. 92: Basler 1979, 369-371. Pravilna zadnja številka je 370. Podobno na str. 42 "Osole 1990", kjer je pravilna letnica 1960. Na str. 149 pravi "...par Brodar..." kar je pomanjkljivo, saj sta dva. Pri omem- bi Črnega kala na str. 73 citira "Brodar 1958", kar je pri ime- nu spet nejasno, v literaturi pa pri S. Brodarju leta 1958 naj- demo poročilo o izkopavanju v Jami v Loži. Vukovič je začel izkopavanja v Vindiji leta 1928 in ne 1935, kakor je napisano na str. 48. V bibliografiji je vseh navedenih del 169. Od tega odpade na vse avtorje s področja nekdanje Jugoslavije 56 del, torej le ena tretjina. Po posameznih avtorjih jc število uporabljenih del takole: Basler 8, Brodar M. 3 (eno z Bencem), Brodar S. 3 (eno z Bayerjem), Gorjanovič 2, Malez 19, Osole 12, Petru S. 1, Pohar 2, Radovanovič 2, Turk-Culiberg-Dirjec 1 in Vu- kovič 3. Kdor ne pozna situacije, mora pač zgornje številke kot pokazatelje dejavnosti in pomembnosti posameznih av- torjev vzeti resno. V okviru kritike ni mogoče pojasniti vseh nesmislov tega izbora in prikazati dejansko stanje. Kot ku- rioziteto povejmo le to, da je eno od treh del S. Brodarja formalno poročilo za Letopis Akademije o eni akciji v Jami v Loži, ki obsega 38 vrstic. Kdor upošteva le navedena dela, dobi kaj klavrno sliko o paleolitiku bivše Jugoslavije; takšna je tudi obravnavana knjiga. Lahko rečemo, daje knjiga bogato ilustrirana. Ob 153 straneh besedila je kar 89 povečini celostranskih slik, risb, profilov, diagramov. Na "Fig. 44" sta Potočka zijalka in Mokriška ja- ma narisani ob izviru Save, ena južno in druga severno. Jama Istallosko, ki ni daleč od Blatnega jezera pa daleč na Slovaš- kem. Zelo preseneča, da so kljub velikem številu ilustracij kameni in koščeni artefakti prikazani le na 25 risbah. Vseh predstav- ljenih predmetov je 226. Takoj se postavi vprašanje kakšen je izbor, da je možno z 226 artefakti prikazati ves paleolitik sta- re Jugoslavije. Pregled pokaže zanimiva dejstva. Avtorica je pri izkopavanjih sodelovala le na treh (!) najdiščih. Iz teh treh najdišč (Kadar, Luščič, Zobište), ki so mimogrede povedano vsa v Bosni, je objavila 81 kamenih artefaktov. Od bosanskih najdišč predstavlja še Badanj s 24 predmeti, kar pomeni, da odpade na Bosno 105 predstavljenih artefaktov. Iz vseh osta- lih najdišč, med katerimi so tudi vsa res pomembna najdišča, je predstavila le 121 artefaktov. V tej številki so zajete tudi koščene konice, ki jih Bosna nima. Iz Hrvaške je predstavlje- nih 88 kamenih artefaktov in 16 koščenih konic. Za vse druge postaje ostane še 13 risbic in s temi predstavlja 17 metrov debelo serijo 27 plasti (V - XXXI) Crvene stijene, od katerih so skoraj vse tudi kulturne. Na "Fig. 85", ki kaže teh 13 arte- faktov, je spodaj napisano "Crvena stijena: outillage". Navedbe iz katere plasti je kaj, ni. Res prvovrstna informacija. Toda to še ni vse. Spodaj so prikazane štiri kline z zajedami, tri pra- skala in eno strgalo. Ker mezolitika v besedilu sploh ne obravnava, za bralca to pomeni, če mu že ne pove, iz katere plasti so, vsaj to, da so ta orodja paleolitska. V resnici pa so iz plasti 4 in so mezolitska. Ves paleolitik Crvene stijene je torej prikazan le s 5 predmeti. Ponovno moramo reči: to še ni vse. Tip praska- la, kakršno je drugo v zgornji vrsti, v Crveni stijeni ne nasto- pa. Močno dvomimo, če so tudi ostali štirje artefakti res iz Crvene stijene. Omenimo še naslednji črtež Fig. 86, na katerem prikazuje število posameznih tipov orodja iz Crvene stijene, in sicer kar skupno za šest plasti od X do V, torej za 9 kulturnih nivojev, to je za ves drugi del vviirma. Navaja pa sledeče tipe: "lam. a dos, fragments, dos tronques, segments, triangles, trapezes, geometriques". Kje so pa drugi tipi? Zakaj fragment, saj to ni tip? Če ima že trapez, trikotnik in segment, zakaj še rubri- ka "geometriques"? Pri tem je treba povedati, da so to mezo- litski tipi, mezolitika pa v knjigi sploh ne obravnava. Morda omenimo še to posebnost mezolitika Crvene stijene, da geo- metrično oblikovanih orodij nima. Najden je bil en sam tra- pez, toda ne v mezolitski plasti pač pa v plasti 9. Spuščati se podrobno v vse napake tega histograma nima smisla. Nekaj pa le zasluži omembo. V histogramu vidimo močno zastopa- nost "lam. a dos" v plasti X. V tej plasti nožičkov s hrbtom sploh ni! Najdb iz štirih kulturnih nivojev plasti X sploh ne omenja, kot da jih ni. Od najdb 12 metrov debele serije sred- njega paleolitika v Crveni stijeni je na Fig. 29 le histogram števila najdb po posameznih plasteh, ni pa prikazan niti en sam artefakt. In kako je v ilustracijah predstavljena Slovenija? Na Fig. 46 so štiri koščene konice iz Potočke zijalke in to je vse, saj iz vseh naših postaj ni niti enega kamenega artefakta. Ime- nitna informacija za bralca, ki našega paleolitika ne pozna. Kdor ga pozna pa nekaj vendarle najde, čeprav je skrito pod drugim imenom. Na Fig. 49, ki ima podnapis "Veterniča: sa- gaie et outils sur lame", je koščena konica s precepljeno bazo iz Mokriške jame, zraven nje pa sta dve klini iz Potočke zijal- ke. Lep dokaz, da avtorica ne pozna niti Veternice niti Mo- kriške jame pa tudi Potočke zijalke ne. Navedli smo veliko stvarnih napak. Ne vseh vendar pa dovolj, da se vidi, na kakšni podlagi sloni sklepanje. Nešteto odstavkov bi bilo treba komentirati, vendar to ni mogoče. Izid te knjige je velika nesreča. Ker je pisana v francoš- čini in je izšla v Franciji, jo bodo mnogi brali in ji verjeli. Ali bo sploh mogoče kdaj popraviti napačno sliko, ki jo knjiga daje? Sežiganje knjig je nekulturno dejanje, toda če bi kdo sežgal naklado te knjige, bi mu ne mogli zameriti. Mitja BRODAR Paul Mellars: The Neanderthal legacy. Princeton Univer- sity Press, Princeton, New Jersey 1996. 471 strani, slike. V zadnjih nekaj letih lahko spremljamo celo serijo izdaj knjig, ki se ukvarjajo s problematiko neandertalcev (C. Strin- ger, C. Gamble: In Search of the Neanderthals, 1993; E. Trin- kaus, P. Shipman: The Neandertals, 1993; J. Shreeve: The Nean- derthal Enigma. 1995; I. Tattersall: The Last Neanderthal). Večino teh knjig so napisali antropologi in kot je že iz nekaterih na- slovov razvidno, je zanje najpomembnejša filogenetska uvr- stitev neandertalcev v evolucijsko shemo pokolenja, katere- ga edini preživeli ostanek predstavlja naša vrsta. Arheološko gradivo in členitev njegove časovne uvrstitve zasedata v teh publikacijah le obrobno mesto, ki ima vselej vlogo povezo- valnega elementa s starejšimi in mlajšimi vrstami hominidov oziroma z materialnimi ostanki njihovih dejavnosti. Pričujoča knjiga predstavlja popolno nasprotje tem pristopom. Cilj obravnave knjige je gradivo, ki je podvrženo arheološ- kim analizam, in avtor v vsej knjigi sploh ne omeni antropo- loške debate o tem, ali je neandertalec podvrsta vrste Homo sapiens ali pa je samostojna vrsta Homo neanderthalensis, ki v zadnjih nekaj letih ogreva duhove bioloških sistematikov. Neandertalci so v knjigi predstavljeni kot naši najbližji izu- mrli sorodniki, analizirani so na podlagi dejstev in tudi teo- retične debate procesualne in postprocesualne arheologije zad- njih let so kar se da potisnjene ob rob. "So be it!" zaključi avtor uvod, ki ima zaradi teoretične razlage avtorjeve intere- sne opredelitve vrednost prvega poglavja, ter preide k stvari. V drugem poglavju (The Enviromental Background to Middle Palaeolithic Occupation) je knjiga podobna vsem svojim pred- hodnicam, začne se namreč z opisom ekološkega ozadja sred- njepaleolitske poselitve Evrope. Podatki časovno nekoliko pre- sežejo nadaljnji okvir opisa in zaobjamejo časovni interval od izotopske stopnje 6 do 3, na podlagi razmerja kisikovih izo- topov '"O in "'O v globokomorskih usedlinah. Ti predstav- ljajo osnovo, h kateri so dodani pelodni podatki iz vrtin v za- hodni in južni Evropi, do stopnje 3. Pelodni podatki iz posa- meznih najdišč predstavljajo le dopolnilni material, ki natančneje orisuje mikroekološke razmere najdišč v času nastajanja se- dimenta na danem najdišču. Natančneje avtor razdeli zadnji glacialno-interglacialni ciklus na zadnji interglacial (126 000 do 118 000 BP), na zgodnje glacialno obdobje (118 000 do 75 000 BP) in srednje glacialno obdobje (75 000 do 25 000 BP), pri čemer še posebaj izpostavi nepravilna kratka klimatska nihanja, dokumentirana v podatkih stopnje 3 v shemi razmerja kisikovih izotopov ikO in "'O v globokomorskih usedlinah (med 60 000 in 25 000 BP). Nasploh v nadaljnjem delu avtor pri prikazovanju časovne razporeditve ne uporablja tradicional- nih glacialnih shem, ampak uporablja novejše izotopske stopnje globokomorskih usedlin. Kot dodadno pojasnilo prikaže tudi spremembe višine morske gladine, ki so dokumentirane po vsem svetu, in odlaganje puhlice v severni Evropi. Tako zaobjame klimatsko dogajanje sever- ne zemeljske poloble, kot delno referenco za v knjigi obrav- navano območje pa prikaže rezultate klimatskih analiz sedi- mentov najdišča Combe Grenal. Od tu dalje se obseg opisa- nega prostora skrči in nadalje se avtor ukvarja le še z ob- močjem zahodne Evrope - v bistvu jugo-zahodne Francije z obrobnimi pokrajinami. Tretje poglavje (Stone Tool Technology) lahko nekoliko zmede bralca, ki ni vajen branja paleolitske literature, in se najprej znajde v vrtincu kratic in izrazov, ki mu ne povedo prav veliko. Vendar je to poglavje osnova vsemu poznavanju problematike kamnitih orodij. Gre za temeljno predstavitev redukcijske sekvence (v francoščini chaine operatoire, ki ga nekoliko neposrečeno prevajajo v angleščino kot lithic reduc- tion). Sistematično so povzete različne oblike levallois in ne- levallois tehnik odbijanja. Kot posebnost so obravnavane tu- di tehnike izdelave klin, ki so grobo razdeljene na klasično levallois tehniko, specializirano levallois tehniko in ne-leval- lois tehnike izdelave klin, ki so podobne tehnikam odbijanja iz mlajšega paleolitika. Četrto poglavje (Tool Morphology, Function and Typology) obračuna z nekaterimi dogmami morfologije, funkcije in ti- pologije kamnitih orodij. Obširna tipologija kamnitih orodij srednjega paleolitika je skrčena na generalne skupine, pri katerih avtor prikaže njihove skupne lastnosti ter rezultate najnovej- ših spoznanj. Strgala, koničaste oblike, nazobčana orodja in orodja z izjedo, noži s hrbtom, redkejše oblike in bifacialna orodja so strnjeni v enotno skupino orodij, ki predstavljajo artefaktni zbir srednjega paleolitika. Različne vrste mousteriena pa se ločujejo glede na spremembe zastopanosti določenih skupin orodij in glede na njihovo izdelavo v skupkih. Pri tem avtor ne more zaobiti dejstva, da nekatera orodja predstav- ljajo značilnosti skupin, ki so kronološko (mousterien z ac- heuleensko tradicijo - v nadalnjem tekstu - MAT, z noži s hrbtom in srčastimi pestnjaki) ali geografsko omejene (listaste koni- ce v srednji in vzhodni Evropi in vaskonijski sekirasti pest- njaki v Pirenejih in severo-zahodni Španiji). Skok v mlajši pa- leolitik pa predstavljajo chatelperronienske konice in uluz- zianski krožni segmenti, ki imajo za razliko od nožev s hrb- tom, kjer retuširani hrbet sledi obliki roba odbitka, načrtno, z retušami spremenjeno obliko retuširanega hrbta. Peto poglavje (The Procurement and Distribution of Raw Materials) nam nudi vpogled v razmerja med surovinami z različnih nahajališč na arheoloških najdiščih ter podaja mož- nosti za rekonstrukcije procesov pridobivanja surovin za iz- delavo kamnitih orodij. Osnovno območje analize je spet Pe- rigord, in to predvsem zaradi svoje bogate raznovrstnosti su- rovin za izdelavo orodij in dobrega geološkega poznavanja teh virov, tako da natančna prostorska umestitev vsakega odbit- ka ni več nikakršna težava. Tako je mogoče izvor surovin za orodje razdeliti na tri stopnje, lokalni material, ki izvira iz neposredne okolice najdišča (do 5 kilometrov) in predstavlja med 70 in 98 % surovine, uporabljenega pa je 1 do 5 %, vme- sni (viri so oddaljeni 5 do 20 kilometrov) in predstavlja 2 do 20 % surovine, uporabljenega je 10 do 20 %, in oddaljeni ma- terial, ki izvira z ležišč, oddaljenih 30 do 100 kilometrov, pred- stavlja 0 do 5 % materiala na najdiščih in je med 75 in 100 % obdelan. Prenašanje na večje razdalje bi bilo v s surovinami za izdelavo orodij bogatem Perigordu neumnost, ki jo avtor primerja z angleško frazo "Nosili premog v Newcastle". Taki načini pridobivanja surovine pogojujejo tudi nastanek najdišč, kot je Lascabanes, kjer so odkrili večje število gomoljev, ki so imeli korteks spraskan ali pa je bil odbit prvi testni odbi- tek, s katerim so se informirali o preperelosti prodnika in njegovi uporabnosti za nadalnjo obdelavo. Vprašanje pridobitve ma- terialov se prav tako postavlja, ko gre za "eksotične" mate- riale, odkrite na najdiščih. Arheološki modeli predpostavlja- jo, da so pripadniki ene skupnosti načrtno izkoriščali surovi- ne na oddaljenih lokacijah; rezultat bi bil podoben, če bi te lokacije predstavljale prostore aktivnosti v različnih letnih časih in so z njih prinašali orodja v centralno najdišče, ki naj bi de- lovalo kot bazni tabor skupine, ali pa jc analizirani skupek zgolj ostanek delovanja različnih skupin z različnih območij,