240 Novice. Vsesokolska slavnost v Ljubljani. V beli Ljubljani vršila se je minolo soboto in nedeljo prelepa slavnost, namreč I. shod vseb slovenskih Sokolov v namen, da si ustanove zvezo. Slavnost bila je vseskozi lepa in navduševalna. Udeležili se je so razun vseh slovenskih sokolskih društev tudi „Zagrebški Sokol" in mnogo drugih narodnih društev. Narodni meščanje so na čast gostom okrasili svoje hiše z zastavami. Deželna vlada kranjska je delala sicer slavnosti razne zapreke, ki so isto nekoliko omejile, a ji niso odvzele velikega sijaja. Na ki atko opisano vršila se je cela slavnost tako-le: V soboto dne 8. t. m, zvečer ob 6. uri je bilo mestni dvorani zborovanje delegatov. Pri zborovanji zastopana so bila vsa slovenska sokolska društva in tudi „ Zagrebški Sokol". Zborovanju je predsedoval starosta „Tižaškega Sokola" brat dr. Gregorin. Poročali so: člani „Ljubljanskega Sokola", brat Mulaček o reformi društvene oprave, ki je predlagal, da imajo vsa slovenska sokolska društva nositi jednako obleko, za kar ima zaveza vse potrebno ukreniti; Član „Ljubljanskega Sokola" brat Kavčič o jednotnem vežbalniku, ki je predlagal, da je sestaviti jednotni vežbalnik in je poudarjal, da je zavezi obračati pozornost na to, da se člani raznih društev resno poprimejo telovadbe, član „Celjskega Sokola" brat dr. Dečko o ustanovitvi zaveze slovenskih sokolskih društev, ki je predlagal, da je v svrho. da se osnuje „Zaveza slovenskih sokolskih društev voliti odsek 5 udov, ki izdelajo pravila, ista predlože v potrjenje in skličejo osnovami zbor. Konečno je prav temeljito poročal o stanju razvoju, in napredku obstoječih in o ustanovitvi novih sokolskih društev, član „ Celjskega Sokola" brat dr. Rozina in je stavil poročilu primerne predloge. Vsi predlogi so se po nekaterih dodatkih vzprejeli in izvolil odsek 5 članov, ki ima sestaviti pravila za zavezo Volili so se člani „Ljubljanskega Sokola" in sicer bratje: starosta Hribar, podstarosta dr. Vilfan, dr. Kušarr Mulaček in Benčan. Na to s prisrčnimi „Na zdar" klici zaključi predsednik brat dr. Gregorin zborovanje. Po zborovanji bil je na krasno razsvetjenem vrtu 'Hafnerjeve restavracije koncert, pri katerem je sodelovalo pevsko društvo „ Slavec* in vojaška godba. Udeležba je bila prav mnogobrojna in zabava izborna. V nedeljo zjutraj ob 1/2 8 uri vršil se je na 241 kolodvoru slavnostni vzprejeua Hrvatov in gostov iz Stajarske. Društva zbirala so se že pred sedmo uro v Ljubljanski čitalnici, odkoder so, na čelu splošno občudovana krasna kavalkada ,. Ljubljanskega Sokola" in Domžalska godba, z zastavami odkorakala k vzpr-jemu na kolodvor. Pred kolodvorom zbrala se je nebrojna množica ljudstva. Ko je vlak dospel zaigrala je godba „Naprej", iz grl nebrojnega občinstva pa so došlecem v pozdrav zaorili „Na zdar" in „Živio" klici. Posebni vlak je pripeljal deputacijo „Sokola Zagrebškega" (nad 30 mož) z zastavo, na čelu mu starosta dr. Ambruš, ,.Savinjskega Sokola" ter „Sokola" celjskega in zagorskega in mnogo rodoljubov iz Štajerske in Kranjske. Došle je pozdravil starosta ,.Ljubljanskega Sokola" brat Iv. Hribar Zahvalil se je v imenu Hrvatov dr. Ambruš, Celjanov dr. Vrečko itd. Iz kolodvora so na to odkorakala vsa društva k sv. maši, katero je služil č. g. M Sarabon v krasnem šotoru v Latermanovem drevoredu. Ta točka slavnosti bila je posebno veličastna. Pred šotorom razvrščena so bila vsa društva z zastavami, „Sokol" jezdec pa je naznanjal s trobento glavne dele sv. maše, katere je od-zdVavljal strel topičev na š š^isk^m vrhu. Pri sv. maši pri-sustovala je tudi nebrojna množica druzega občinstva, ki je v prav spodbudni tihoti sledila sv. daritvi. Po sv. maši odkorakala so vsa društva k Koslerju na zajutrek od koder se je po 10. uri razvil veličasten sprevod po mestu. Na čelu sprevoda, bila je kavalkada „Ljublj. Sokola". 16 mož v krasnih so-kolskih opravah: za kavalkado sledili so in sicer najprej ,. Sokol" zagrebški, tržaški, goriški, prvaški novomeški, savinjski in zagorski, potem domžalska godba, za njo deputacija kluba slov. biciklistov „Ljubljana" na okrašenih kolesih, potem „Sokola" celjski in ljubljanski, za njim deputacije akademičnih društev ,.Sava" in „Slovenija" na Dunaji in „ Triglav" in „Ili-rija" v Gradcu, na to pa narodna društva in sicer pevsko društvo „Lira" in čitalnica kamniška, čitalnica, bralno društvo in ognjegasci iz Kranja, čitalnica škofjeloška, šišenska, vipavska, vrhniška, postojinska in ljubljanska, bralno društvo v Zagorji na Pivki, pevski društvi „Ljubljana" in „Slavec". Sprevod, katerega je zaključila telovadna četa ljubljanskega Sokola, pomikal se je spremljan od nebrojne množice ljudstva in od vseh strani pozdravljan po Marije Terezije, dunajski cesti, Šelen-burgovih ulicah, kongresnem trgu, gosposkih ulicah, Turjaškem trgu, Bregu, St. Jakobski most, starem trgu, glavnem trgu, cesarja Josipa trgu, čez mesarski most v restavracijo k Hafnerju, kjer se je na to vršil skupni obed. Eaz narodnih hiš, kjer se je sprevod pomikal, plapolale so zastave, narodne gospice pa so raz oken mimogredoče goste obsipali s šopki. Skupnega obeda pri Hafnerju udeležilo se je do 200 osob. Da navduševalnih govorov ni nedostajalo skoro ni treba pripominjati. Govorili so gg : Iv. Hribar, dr. Amruš, dr. Vilfan, dr Vrečko, ruski gost Vladimir Andrejevič Francov, zastopnik pražkega Sokola Danes, član zagrebškega Sokola dr. Filipič, dr. Tavčar, dr. Gregorin in drugi. Ob \2 4. uri so na to oikorakila vsa društva na Koslerjev vrt, kjer se je vršila veliki ljudska veselica. Pri veselici sodelovalo je pevsko društvo „Ljubljana1' in vojaška )dba, ki sta obe častno izvršile svojo nalogo. Glavna točka veselice je pa bila velika telovadba, za katero se je mnogo-brojno zbrano občinstvo prav zelo zanimalo. Najboljšim telovadcem prisodil je posebni odbor darila, od katerih se je prisodilo prvo darilo članu »Zagrebškega Sokola" gosp Mu-ževicu, drugo in tretje članoma „Ljublj. Sokola" gosp. Kavčiču in Verniku in četrto darilo članu „Celjskega Sokola" gosp. dr. Tominšku. Pred obhodom k telovadbi deklamoval je gosp. Jos. Nolli Aškerčev prolog, ki je občinstvu zelo dopadal. V vsem bilo je zabave dosti pri veselici, le žal, da ni bila, postrežba taka, kakoršno bi bilo vsaj približno pričakovati. Omeniti je tudi rodoljubno ljubljansko ženstvo, ki je pri veselici prodajalo duhteče šopke in sladčice po najvišji ceni in s tem skrbelo za zabavo in ob ednem tudi za gmotni v vspeh veselice. Se-le pozno na večer razšla so se društva m občinstvo, ki bodo gotovo v prijetnem spominu ohranili lepo slavnost. Tako završil se je I. shod vseh slovenskih nSokolova, smelo rečeno častno in sijajno vkljub mnogim zaprekam.