(i 1 a s i 1 o .Slovenskega učiteljskega društva y Ljubljani". —- Iziavatelj in urednik: Andrej Žumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. st. 18. Ljubljana, 16. kimovca 1893. XXXIII. leto. Vsebina, J. Dimnik: Čitanje. — E. Lah: Avstrijsko ljudsko šolstvo v dobi od 11. 1828—1885. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica, uredništva. v C i t a n j e. Poročal pri društvenih večerih „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani dne 4. prosinca, in 1. sušca t. 1. Jakob Dimnik. (Konec). 3. razred. Učni smoter: „Učiti se na pamet primernih u z o r n i h beril, vaditi se jih na pamet". V 3. razredu se sme pri vajah v učenji na pamet tudi že domača pridnost uporabljati. V prvih tednih šolskega leta dela učenje na pamet otrokom precej preglavice in težav, ker so se med počitnicami čitanju zelo odvadili. Zato moramo pri-četkom šolskega leta otroke pridno vaditi v čitanji; le tu in tam naj se uče prav kratke lekcije na pamet. Ce smo vadili otroke prve tedne šolskega leta prav pridno v čitanji in so dosegli potrebno spretnost v čitanji, smemo jim dati potem vsaki teden po jedno vajo in v drugem polletji tudi po dve vaji v učenji na pamet. S početka naj se uče na pamet prav kratke poetiške sestavke, katere je pa treba poprej temeljito razpravljati ter vaditi se istih citati, da se potem tudi naj-slabejši učenec nauči do določenega časa 2—3 kitice ali pa tudi 4—-5 vrstic v nevezani besedi na pamet. Malo, pa pogosto naj otroci memorirajo! Kratkih nalog se uči otrok z veseljem na pamet in v 46 tednih si prisvoji prav velik zaklad, /ja memoriranje v nevezani besedi so pa najbolj pripravna in primerna v 3. razredu berila prirodoslovne, zemljepisne in zgodovinske vsebine. Kratki oddelki prirodoslovnih beril (no cela berila!), lahke definicije iz beril zemljepisne vsebine in primerne povesti iz do-moznanstva, oziroma kratke zgodovinske slike so jako izvrstne vaje za učenje na pamet. Dovoljeno pa ni in bi bilo napačno, da bi se realistika sploh na pamet učila. Da pa učenec to, kar se je učil na pamet tudi pravilno in izrazito predava, je ne obhodno potrebno, da učitelj vsako vajo najpoprej sam v pričo učencev glasno, razločno in pravilno čita in pri vaji v či-tanji strogo pazi, da otroci počasi in glasno čitajo ter pravilno naglašajo. Ako učenec pri predavanji prehitro govori in nepravilno" naglaša, naj vzame takoj knjigo v roko ter dotični oddelek iz knjige čita; to najbolj pomaga zoper „klepetanje". Vsako vajo za učenje na pamet pa vzemi učitelj iz vpeljanega „berila", nikakor pa ne iz kake druge knjige; to je nepotrebno in tudi zakonito prepovedano. 4. razred. Učni smoter: „Vaditi se govoriti poetiška in prozaična vzorna b e-r i 1 a". Slišali smo, da mora zavzemati memo-riranje v ljudski šoli prav tako važno mesto, kakor kak drug predmet. Večina mnogovrstne tvarine, ki se nahaja v berilu, mora postati koncem šolskega leta duševna last učenčeva. Tega pa ne dosežemo s površnim obravavanjem beril, ali s predolgim razlaganjem realij, ali pa z razdelitvijo podobe v njene dele; berilo postane duševna last učenčeva le tedaj, če je učenec večkrat prečita in memorira. Nikakor pa ni treba, da bi se učenec vsako berilo učil na pamet; tega učni načrt ne zahteva in je tudi do cela nemogoče. Me-morirajo naj se le taka berila, ki se odlikujejo po obliki in po vsebini. Marsikdo pa misli, da se sme otrok samo pesmi na pamet učiti, druzih beril pa ne, zato ker po njegovem mnenji le neprisiljeno ponavljanje berila razumljivost stvari in izraževanje mislij pospešuje. To je istina in tudi učni načrt zahteva, da se, posebno v višjih razredih, vsebina beril prosto ponavlja. To spada pa k obravnavanji predmeta, oziroma berila; vsebina berila pa vsled tega še ni postala duševna last učenčeva. V malo tednih postane po- navljanje berila nemogoče, ker učencu ne-dostaje potrebnih besed, oziroma izrazov. Zato se mora vsako berilo prav mnogokrat prečitati in če se berilo po obliki in vsebini odlikuje, potem naj se vsaj najvažnejši odstavki uče na pamet; le na ta način ostane stvar učencu v trajnem spominu. 5. r a z r ed. Učni smoter: „Kakor na prejšnji stopinji s pomnoženimi zahtevami". Kar sem povedal pri 4. razredu, vse to velja tudi za 5. razred. Dostaviti mi je tu le še to, da se učitelj kar največ mogoče oziraj na ure, ki so določene za ve-ronauk in ne izprašuj isti dan, oziroma poldan pretežkih vaj, ker ima očenec navadno že iz veronauka veliko nalogo; kajti otrok ne smemo preveč mučiti z me-moriranjem Dve vaji na teden zadostujeta popolnoma za dom. V pomladnem in poletnem času, ko si mladina išče zabave in razvedrila v prosti naravi, pa za dom tudi jedna vaja na teden zadostuje; zato naj pa učenci v šoli več memorirajo. 6., 7. in 8. razred. Učni smoter: „Kakor na prejšnji stopinji s pomnoženimi zahtevami." — „Me mor i ran je primernih beril". V zadnjih treh razredih sme pa dajati učitelj tudi več kakor dve vaji na teden za učenje na pamet, vender naj učenci kar največ mogoče v šoli memorirajo; kajti pesmi in druga berila so v „čitankah" za 6, 7. in 8. razred še bolj obsežna, jezik je lepši in tudi težavneji in zato bi ne bilo pedagogično, če bi vaje v učenji na pamet prepuščali preveč domači pridnosti. K sklepu ponavljam zopet glavno pravilo memoriranja: „V s a k o v a j o u č i t el j zanesljivo ob določeni uri izprašaj in pazi, da učenec slovniško pravilno predava!" S tem končujem razpravo o „čitanji". Iz vsega tega smo lehko videli, če se ravna učitelj po predpisanem učnem načrtu in metodično pravilno postopa pri pouku v čitanji, ne navadi se učenec samo mehaničnega čitanja, — koje si marsikteri učitelj kot konečni uspeh čitanja predstavlja — ampak pripravlja se po tej poti kaj izvrstno za spisje: kajti razumevanje tega, kar se je čitalo, izobrazovanje govora z besednimi in stvarnimi razlagami, ponavljanje vsebine in vaje v učenji na pamet so pogoji snovanji mislij pismene predstave. S pomočjo čitanja navadi se otrok tudi pravopisja; kajti, oko mora pravilno besedno obliko večkrat videti, jo večkrat natančno opazovati — jo večkrat citati vsled tega ostane besedna oblika učencu v trajnem spominu. Pravilnemu izgovarjanju in gledanju se mora pa pridružiti naposled še s 1 o v-niško pravilo (besedoslovje), ki utrdi učencu v spomin, kar je slišal, videl in — pisal. Na ta način nam je mogoče doseči končni smoter čitanja t. j. blagoglasno čitanje. Tako čitanje moramo imeti v mislih, kadar ocenjujemo učence za prestop v bližnji višji razred in tako čitanje predpisuje nam tudi naš državni šolski zakon v § 21., ki prišteva čitanje k glavnim predmetom ljudske šole ter govori ob izpustu učencev iz ljudske šole. Avstrijsko ljudsko šolstvo v dobi od 11. 1828-1885. iTj^ akor hitro so se ustanovili v Avstriji Jj^Lstatistični uradi, vsprejeli so v svoje področje tudi poročila o šolstvu. Kakor povsod, bil je tudi tu začetek sprva težaven. Poročila, prvotno pomanjkljiva, postajala so od leta do leta popolnejša, dokler niso dosegla današnje že precej velike popolnosti. Najnovejša knjiga te vrste je izšla pred kratkim pod naslovom „Statistik der allgemeinen Volksschulen und Bürgerschulen in den im Reichsrathe vertretenen Königreichen und Ländern auf Grund der statistischen Aufnahme vom 30. April 1890". Uvodu te knjige je povzeti kratko zgodovino o šolski statistiki. Najstarejši redni popisi šolstva spadajo v leto 1828. Izšli so in potem redno izhajali do 1. 1859. pod naslovom: „Tafeln zur Statistik der österreichischen Monarchie". Obsegali so podatke o številu šol, tedaj še glavnih, tri-vijalnih in dekliških, o veroizpovedi učencev, o učnem jeziku, o učnem osobji (ka-teheti, učitelji in pomožno osobje), o dohodkih in potrebščinah, o številu učencev po šolski dolžnosti in po djanskem obiskovanji. L. 1861. in 1862. so izšle „Übersichtstafeln zur Statistik der österreichischen Monarchie", 1. 1863. pa v prvič „Statistisches Jahrbuch". Bistveno niso bila ta poročila različna od prvotnih. Vender se že 1. 1864. govori samo o glavnih in trivijalnih na drugi strani pa o deških, dekliških in mešanih šolah. Do 1. 1863. je sestavljalo šolsko statistiko državno knjigovodstvo, od tu naprej je pa sestavlja osrednja statistična komisija na Dunaji. Zelo važna za razvoj šolske statistike sta tretji mednarodni statistični kongres na Dunaji iz 1. 1857. in pa državni zakon za ljudske šole iz 1. 1869. Po težnjah prvega in po določilih zadnjega, popolnje-vanih po poznejših naredbah, je dobila šolska statistika svoje sedanje lice. Splošni popisi prejšnjih let so se ognili podrobnim, pregledno sestavljenim popisom. Prvi tak popis je izšel za šolsko leto 1864/5.; njemu so sledili na vsacih pet let novi. 18* Med tem so se pa redno sestavljala statistična poročila na podlagi materijala glavnih letnih poročil deželnih šolskih svetov, do 1. 1880. določena administrativnim namenom naučnega ministerstva, sicer pa ne-pristopna, od 1. 1881. pa prepuščana v Sledeča tabela nas pouči porabo osrednjemu statističnemu uradu in vsako leto objavljena. Namen prihodnjih vrst bodi, podati kratek pregled o razvoji ljudskega šolstva avstrijskega v goraj omenjeni dobi po glavnih znakih, o številu avstrijskih šol. Leto Š t e v i 1 o šol Naraščaj ali primanj-kljaj v «/o | glavnih trivijalnih dekliških sploh 1828 174 10.592 309 11.075 — 1830 175 10.608 332 11.115 -| 0-4 1835 181 11.017 358 11.556 -!- 4— 1840 187 11.319 435 11.941 3-3 18461) 195 11.962 559 12.716 -f 6-5 1850 281 12.069 614 12.964 1-9 1855 322 12.462 626 13.410 3-5 18592) 354 12.879 702 13.935 3-9 1865 610 14.1827) 7877) 14.7927) + 6 1 18703) 46H) 13.7699) 1.119 14.692 -f- 0-7 18754) 196 14.061 713 15.166 3-2 18805) 301 15.266 1.180 16.492 f 8-7 1885") 361 16.079 1.382 17.416 f 5-6 Kako se te šole razdele po raznovrstnih kronovinah? Leto Nižje Avstrijska Višje Avstrij. Soloograška Ci M •Ji G CJ 'č? <75 Koroška Kranjska Primorska Tirolska s Predarlsko ►Cfi Moravska 'S cn cc a c4 -M -M « j* B cn C cti cn ct ci c« G ci 'v Leto > < >čž? i> bo _s Tj 0 1 O bi 'c? b O £ "J- S o -3 v H£ 4) •O > o 'N v rK 3 ca cz "rt a Sploh 1828 2.007 1.059 927 493 215 2.009 4.893 27 37 1 811 69 16 220 1830 2.053 1 072 921 503 222 2.066 5 108 2.820 1 7i 37 72 16 624 1835 2.186 1.118 943 514 222 2 148 5.578 3023 1.824 77 17.633 1840 2.269 1.127 971 520 232 2.257 5.815 3.032 2.093 106 18 422 1845 2.271 1.108 1.029 5; 36 372 2.349 5.913 3.151 2.490 162 19.381 1850 2.160 865 235 1.016 387 179 441 2.439 5.726 2.560 579 2.371 65 220 19 233 1855 2 150 8130 223 1.091 365 212 414 2.476 5.561 2.340 584 2.286 83 211 18.826 1859 2.285 817 236 1.129 356 256 510 2.695 5.827 2.344 582 2.503 120 251 19.911 1865 2.576 891 234 1.250 442 308 558 2.771 6 595 2.786 669 3.073 196 280 22 629 1870 3.333 1.004 294 1 349 439 440 768 2.814 7.146 2.860 697 3.453 283 319 25.229 1875 4.751 1.006 359 1.946 571 414 875 2.994 9.456 3.626 842 3 856 256 354 31.196 18802 ¡5.91(3 1.347 406 2 031 615 519 1.006 2 980 13.112 4.184 t .009 4.953 349 452 38.878 1885 1 6 450 1.379 377 2.023 632 500 921 2.873 14.981 4.566 940 4.764 381 398 41.185 ') Razvrstitev učnega osobja po spolu se beleži šele od 1. 1865.; zategadelj ni bilo mogoče teh rubrik za vsa zgoraj omenjena leta posebej ločiti. -) Pri številkah 1. 1880. število postranskih učiteljev ni zapopadeno. Koliko je bilo otrok dolžnih hoditi v ljudske šole, in koliko jih je v resnici hodilo. Leto Dolžnih v šolo hoditi je bilo Hodilo j i h je pa v resnici dečkov deklic sploh dečkov deklic sploh dečk. deklic sploh absolutno relativno 1828 978 855 872.807 1,851.662 649.950 551.978 1,201.928 66 4°/o 63-2°/o 64-9»/« 1830 990.986 910.058 1,901.044 ; 667 524 576.188 1,243.712 67 3°/o 63-3°/o 65'4°/o 1835 1,013.950 942.444 1,946.394 693.485 606.874 1,300.359 68"4°/o 64-4°/o 66'5H/o 1840 1,013.576 948.021 1,961.597 696.827 616 459 1,313286 68'7°/o 65'5°/o 66-9u/o 1845 1,049.036 988.489 2.037.525 744.589 661 189 1,405.778 71-0°/o 66-9°/o 69'0°/o 1855 1,102.596 1,035.915 2,138.511 753.477 672.394 1,425.871 68'3°/o 64"9u/o 67-6°/o 1855 1,137.887 1,063.632 2,201519 792.608 709.141 1,501.749 69 6°/o 66-7°/o 68-2°/o 1859 1,180.075 1,115 899 2,295.974 862.788 771.071 1,633 859 73-l°/o 69-l°/o 71-2°/o 1865 1,146.355 1,087.825 2,234 180 881.317 787 779 1,169,096 76'9°/o 72-4°/o 74-7°/o 1870 1,701.000 1,709.100 3,410.100') 942.497 878.213 1,820.710 55'4°/o 51'4°/o 53'4°/o 1875 1,560.453 1,562 410 3,122.8632) 1,09.2594 1,042.039 2,134.633 70-0°/o 66-7°/o 68'4°/o 1880 1,388.856 1,355.324 2,744.185 1,209.040 1,168 584 2,377.624 87 0°/o 86 2°/o 86'6°/o 1885 1,645.582 1,606.486 3,252.068 1,403.779 1,377.332 2,781.111 85 3°/o 85-7°/o 85-5°/o ') V primeri z drugimi števili previsoko, ker ni bilo po prvotnih šolskih zapiskih, ampak po osrednji statistiški komisiji na podlagi ljudskega štetja z dne 31. decembra 1869 naravnost proračunjeno. Od tod tudi neugodni relativum. 2) Nepopolnoma zanesljivo, ker le ondi po šolskih zapiskih posneto, kjer se je število z onim ljudske štetve vsaj približno vjemalo. Kako se deca, dolžna hoditi v šolo, razdeli po posameznih krono vinah? Leto Nižje Avstrijska Višje Avstrij. Solnograška Štajerska Koroška Kranjska J Primorska Tirolska s Predarlsko CZ J* tO d) Moravska Šlezija Galicija Bukovina Dalmacija Sploh 1828 159300 92692 89445 80606 70487 107115 491796 270416 485963 3843 1851662 1830 162425 94737 94361 83785 73220 109074 509042 283312 479466 11621 1901044 1835 159911 93353 98986 87811 79676 110604 520294 293432 495100 17227 1955394 1840 157971 90615 104978 82108 61711 104589 530313 291438 523832 14050 1961597 1845 169982 91357 111980 32770 54738 65064 102953 549639 230329 66309 543788 1861 a 2037525 1850 167695 79403 13342 111430 30730 59314 69317 106718 568674 246640 64900 565401 34196 20851 2138511 1855 184292 79862 14128 113335 33798 56684 63655 111034 586740 242213 57883 591064 36275 30556 2201519 1859 188990 77893 15520 113852 33502 52579 62136 106287 631673 249798 58561 595404 77460 32319 2295974 1865 187857 76396 13804 107905 32644 51696 65332 102911 643527 251298 59522 54S316 63316 29656 2234180 1870 274530 101434 20218 167708 50874 76098 96052 129833 87806t 332297 90032 1011500 99458 81401 3410100 1875! 278158 102354 20444 168210 50943 58450 85854 129464 891461 334383 8972 i 776122 75630 61664 3122863 1880! 293172 104451 20180 152779 42992 53262 82171 127480 846903 344917 87809 550409 45618 62327 2744180 1885Ü345980 110886 22096 170464 49348 57969 89524 135590,960018 374537 91605 744950 74696 62403 3252068 Neprimerno nizka števila prvih let, neprimerno velike razlike posameznih let, deloma višja števila prejšnjih let v primeri z nižjimi poznejših let, zelo visoka, djansko proračunjena števila 1. 1870., vse to kaže, da so številke starejših let pomanjkljive in nezanesljive, in da šele v novejšem času odgovarjajo močneje djanskim razmeram. Kako je šolska deca, dolžna A) absolutno. šolo hoditi, šolo v resnici pohajala? "—s rt 1- a .¿t 1 £ ^ > <3 < t > 9 C I 1828 153923 85945 1830 158114 88719 1835 156839 88858 1840 154949 87223 1845 164502 89398 1850 16945(5 76546 13384 1855 177809 78149 14063 1859 187581- 77241 15563 1865 184580 74497 13294 1870 209064 83474 17274 1875 257830 98611 19265 1880 281387 102660 20115 1885 340740 110401 21846 1 •S. 5 o H aa cs •¥ rt S 3 _o "S. C/3 64347 69119 757(10 79088 85582 86901 92571 99505 96486 100146 124817 134954-156775 26019 26445 28315 27606 90 H 11271 19012 29001 26812 37144 38454 38255 41374 46803 47051 48329 64755 21504 20429 24589 26997 26828 30450 37465 9335 9829 10350 10851 19888 21863 28836 28561 31119 37191 41341 103450,448343 105393 109629 104832 103638 110616 530920 11451-2 110578 119075 115123 118813 120930 127814 456811 4S5227 497051 521356 558754 611023 624933 683853 787419 845585 939363 249863 262396 277605 276453 228131 59122 241513 55692 237034 248208 55791 251890 260778 299091 337721 363883 53203 57684 70186 77741 83683 88427 58308 51385 64521 71405 94735 76659 5115 90991 128251 154635 155738 201429 5329 7471 8658 9815 13345 292513 16468 426046 27246 2415 1201928 2511 I2437121 3252j 1300359 3818 1313286 5738 1405778 5510 1425871 6767 1501749 8082 1633859 79751669396 10334 182071()' 13032 2134633 15163 2377624 18133 2781 Ml B) relativno: C « Nižje Avstrijska Višje Avstrij. Solnograška Štajerska Koroška Kranjska Primorska Tirolska s Predarlsko Češka Moravska Šlezija Galicija Bukovina Dalmacija Sploh 1828 96'62°/o 92'72°/o 71-94 32-28 13-24 96-56 9116 92-40 1200 62-90 64-91 1930 97-35°/o 93'64°/o 7325 31-56 13-42 96-63 91-70 92-61 11 34 21-61 65-42 1835 9808°/o 95'18°/o 76-54 32 24 12-99 99 12 93-26 94-61 1303 18-88 66-47 1840 98'09°/o 96'26°/o 75-34 33-62 17-58 100-24 93-92 94-86 13-63 27-17 66-73 1845 96-78°/o 97-86°/o 76 43 65-90 16-52 30-57 103-58 94-89 9907 89-16 17-42 30-82 68-99 1850 10105°/o 96-40°/o 10031 77-99 66 48 19 04 31-54 103-65 93-36 97-92 85-81 13-56 14-96 26-43 66-68 1855 96'48°/o 97'86°/o 99-54 81-68 72-75 33-54 45-30 103 25 95 23 97-86 91-92 15-39 14-69 2215 68-21 1859 99-26°/o 99'16°/o 100-28 8740 80-58 55-13 45 96 104 04 96-74 99-32 95-28 2154 964 25-00 7116 1865 98 26°/o 97'52°/o 100-88 89-42 88-22 51-86 47 63 115 70 9711 100 24 96 91 28 20 13-67 26'89 74-71 1870 76-15°/o 82'29°/o 85-44 59 71 59-86 48-81 38-62 88-67 77-88 78-48 77-97 15-40 9-87 12 70 53-39 1875 92-690/» 96-34°/o 94-23 74-20 73-54 65-79 51 65 91-77 88-33 89-45 86 64 26-34 17 66 21-18 68-35 1880 95'98°/o 98'57°/o 99-68 88-33 8899 77-68 56 96 94-86 99-84 97-91 95-31 5314 3610 24-33 86-64 1885 98'49°/o 93-56°/o 98-88 91-97 95-35 83-3¿ 72-33 9401 97-88 9716 96-53 5719 36 48 29-06 85-52 Zadnja tabela nam kaže, da sta v prejšnjih letih večinoma po dve tretjini šolo-dolžne dece šolo tudi obiskovali; v zadnjem desetletji so se razmere že tako zdatno zboljšale, da obiskuje že nad pet šestink šolo. Posebno dobro urejene so šolske razmere v planinskih in sudetskih kronovinah že od nekdaj. Slabe so bile svoje dni poleg Kranjske, Primorske, posebno v Galiciji, Bukovini in Dalmaciji; najmočneje so napredovale z ozirom na prvotno nizek nivo ravno v Kranjski in Primorski; sploh so pa napredovale povsod. E Lah. Naši dopisi. Iz kranjskega okraja. (Konferencija.) Dne mestni hiši v Kranji. Točno ob 9. uri otvori pred-26. malega srpana t. 1. se je zbralo učiteljstvo kranj- | sednik konferencije, okrajni šolski nadzornik A. Ž u-skega okraja k letošnji svoji uradni konferenciji v I mer zborovanje, prijazno pozdravi navzočne učitelje in učiteljice ter imenuje svojim namestnikom g. nad učitelja A. Kmeta, a zapisnikarjema sta bila izbrana gdč. Rooss in g. J. Petkovšek. V tem počastil je zborovanje preč. g. A. Mežnar ec, dekan v Kranji. G. nadzornik ga v lepih besedah pozdravi ter učiteljstvu predstavi, zraven pa še štiri gg. kalehete, kateri so s tem pokazali, da se zanimajo za učiteljstvo in da hočejo ž njim složno delovati. Na to prebere g. predsednik imena navzočnih učiteljev in učiteljic, onih, koji so na dopustu in koji so opravičili svojo odsotnost; omenja premembe, koje so se tekom leta vršile pri šolskih oblastvih, pri šolah in med učiteljskim osobjem. Posebno se spominja pre-blagorodnega gosp. barona Winkler j a, deželnega predsednika in predsednika dež. šolskega sveta na Kranjskem, kateri je letos šel v pokoj, na njegovo mesto pa imenovan preblagorodni g. baron V. Hein. Gospod predsednik opomni na lep napredek, ko-jega je šola v tem letu storila v našem okraji. Ustanovila, oziroma dovolila se je jednorazrednica v Ko-vorji. V Šmartnem se je razširila šola v dvorazrednico. V Škofji Loki se je ustanovil posebni oddelek za oddaljene. Zidajo, oziroma popravljajo se pa letos šole: pri Sv. Ani, v Preddvoru, Št. Lenartu, Predosljih in Ketečah. , Ko nam še g. predsednik več ukazov višjih obla-stev prečita in raztolmači, (koje je uže tudi „Učit. T." razglasil), preide k svojemu poročilu. Učiteljstvo si v obče prizadeva pouk in vzgojo povišati, s čimur je tudi doseglo, da se sme reči, da je učiteljstvo kranjskega okraja v pravem tiru in stanje dobro. Glede poslopij in učil je še tu pa tam mnogo nedostatkov, a zboljšuje se vender polagoma. Najslabše je glede šolskih klopij. Pri nekaterih šolah manjka še veliko učil. Naj se gleda pri proračunih na to, da se potrebna učila napravijo. Prav potrebna za učila je šolska omara. Šolske table naj bi se vsako leto na novo počrnile. V nekaterih šolah je prav lep red v omari, to ugodno vpliva na opazovalca. Hvalevredno je tudi, da se učitelji na večrazrednicah lepo razumejo med sabo in z g. kateheti. To dobro vpliva na vzgojo šolske mladine. Glede šolskih dnij, katere ima pravico krajni šolski svet proste dati, je omeniti, da se ne sme tak dan prosto dati, da bi se počitnice podaljšale s tem. Spoved pri ponavljancih se ne srne na četrtek napravljati, ker je za te druzih prostih dnij dosti. Dnevi kot n. pr. 19. listopada i. t. d. kot god presv. cesarice naj se slavi s sveto mašo, pri kateri naj je učiteljstvo navzočno. V nekaterih šolskih sobah se premalo kuri. Naj se ta nedostatek odpravi. Uradni spisi so povsod v lepem redu. Zapisnik lokalnih kon-ferencij naj se vselej zaznamenuje z datumom in številom. Na jedni dvorazrednici je bilo 8 konferencij. To dobro vpliva na jednotno postopanje pri pouku. Spisek onih otrok, ki so bili posvarjeni ali kaznovani, naj se natančno izpolnjuje, sosebno zdaj, ko bodo nove iskovine prišle. Glede izpustnic bode visoki c. kr. deželni šolski svet v kratkem izdal ukaz. Kronika se še vedno različno piše. Osobnosti ne spadajo v kroniko. Matrika se na nekaterih šolah premalo natančno sestavlja. Tednik je večinoma v prav lepem redu. Na jednorazrednicah naj se tednik tako uredi, da bo imela vsaka skupina svojo stran. Katalogi so dobro spisani. Razrednice so tudi v redu. V inventar naj se vse vpiše, vsako leto posebej, kar dobi šola na novo. Ce gre otrok kam drugam v drugo šolsko občino, naj se vse zapiše, kdaj je vstopil v šolo in kdaj je šel proč. Vložni zapisnik naj se ima v redu. Vložni zapisnik naj ima toliko številk, kolikor je aktov v fasciklu. Knjižnicam pripisujejo oblastva veliko važnost. V nekaterih krajih imajo knjižnice lepo vezane knjige, v mnozih pa še tega ni. Zato naj se gleda, kolikor mogoče na to, da imajo knjižnice vse knjige vezane in zaznamovane z imenom onega učitelja, koji je knjigo prej prebral. Vzgoja mladine je prav hvalevredna. Otroci se lepo vedo, so zaupljivi, pobožni, uljudni, redni in snažni. Z mladino naj se le prijazno postopa in ne preostro. Na uljudnost otrok vplivaj učitelj tudi zunaj šole. Učitelja naj ljudstvo pozdravlja vedno zunaj šole, toliko spoštovanja si mora učitelj s svojim postopanjem pridobiti. Deklice naj so v šoli razkrite. To gotovo vpliva na snago deklic. Žganjepitje pojenjuje močno. Ptičarjev in tobakarjev je bilo le še nekaj slučajev. Vse hvalevredno pa je, da se otroci vadijo varčni biti. Dokaz za to je, da irna na 9 šolah že 230 otrok čez tisoč gld. v poštni hranilnici. Iz vedenja učiteljstva se razvidi, da ve skoraj brez izjeme ceniti svoj stan in da gleda na svoj ugled. Od učiteljstva se mora zahtevati taktno postopanje tudi zunaj šole v soci-jalnem kakor verskem oziru. Kar se tiče pouka v obče, bil je ta sicer uspešen, normalni pa uspehi vender niso, ker so razsajale letos otroške bolezni. 19 šol je bilo radi boleznij zaprtih, nekatere celo po več mesecev. V šoli naj se gleda na vse otroke. Otrok naj več govori, kot učitelj, posebno v gorskih krajih, kjer so bolj bojazljivi. Brez učnih knjig ne sme biti noben otrok, tu pa tam še manjka učnih knjig. (Konec prih.) Iz novomeškega okraja. Ker je vaš cenjeni list prinesel v zadnji številki dnevni red naše učiteljske kon-ferencije, torej danes nekoliko o isti. — Letos smo zborovali prvikrat v Žužemberku, da smo si tudi ta kraj ogledali, kakšen je. Zbranih nas je bilo 3i učiteljskih močij iz okraja in g. Saje iz Št. Jerneja. Zborovanje je otvoril c. kr. okr. šolski nadzornik g. Andrej Senekovic, ravnatelj višje gimnazije v Ljubljani, ter si volil svojim namestnikom gosp. J. Franketa iz Št. Petra. Po nasvetu g. Zavrla sta bila izvoljena z vsklikom za zapisnikarja gdč. Sedla k in g. M a t k o. Za tem je g. nadzornik došle srčno pozdravil, ter posebno onim, kateri so prvo leto v tem okraji ali pa prvo leto službujejo, želel obilni uspeh. G. predsednik omeni, da hoče svoje poročilo kolikor možno skrčiti, ker se zelo strinja z onim lanskega leta in ker je že itak vsakega posameznega pri inspiciranji opozoril na neilostatke ter tudi pohvalil, kar je bilo hvalevrednega; pa tudi zato, ker imamo na dnevnem redu štiii važne točke, za katere boderno gotovo mnogo časa porabili. Na to omenja o premembah pri šolah in učiteljstvu ter o nekaterih važnejših ukazih. Številke statističnih izkazov so s sumaričnimi podatki v primeri druga proti drugi take kot vlani, le število otrok se je nekoliko zvekšalo. Tudi uradne knjige so slične lanskim, le na jedni šoli je ta sprememba, da še zapisnika ni bilo. Če otrok umrje, ga je treba takoj izbrisati, ne pa še dalje klasificirati. Glede uspehov smo malone na isti stopinji kot vlani. Branje je najboljše; v slovnici se ne pride daleč; spisje naj se boljše goji. Pri spisji je treba na stavljena vprašanja pismeno odgovarjati; se iz knjige kratko povest ali kak odstavek navaditi, ter potem napisati in tudi prosto pisati. Za realije smo učne načrte lansko leto sestavili. Te je c. kr. deželni šolski svet potrdil. C. kr. okrajni šolski svet jih bode šolam razposlal, da se po njih držimo, ali jih pa o priliki drugih skupščin popravimo. S tem zaključi g. nadzornik svoje poročilo. Gdč. L. Sajovic nam prečita dobro sestavljeno poročilo o ženskih ročnih delih, kolike važnosti so ista in kako naj se poučujejo. Po končanem poročilu pravi g. Kmet, da bi bilo pri tem tudi dobro omeniti, na kak način bi bilo preskrbeti tvarino za pouk v ročnih delih, ker so otroci večjidel brez vse priprave. G. nadzornik mu pojasni, da naj krajni šolski sveti stavijo potrebne svote v proračun za ročna dela, v čemur smo že lansko leto govorili. Ker se nihče drugi ne oglasi, vzame se to poročilo pohvalno na znanje. Za tem nam poroča g. F. Kalinger o gojitvi umetnega petja med učitelji. Petje, ki je že itak velike važnosti, goji naj se med učiteljstvom za razvedrilo duha, za vzgled drugim, tudi zato da se javno pokaže; torej naj se učitelj ne straši truda in stroškov in naj redno obiskuje pevske vaje, katere naj se večkrat prirejajo, saj: „Dolžan ni samo kar veleva mu stan . . .". (Lepe besede, katere so slične onim našega si. pesnika, ki pravi: „Ne plaši se znoja, ne straši se boja" in „Odpri srce, odpri roke" a bojim se, da še celo isti, ki nas silijo k temu, te pesnikove besede le preradi pozabijo, kar pa je lahko umevno, ker nam naša malenkostna plača tega vselej ne pripusti.) G. nadzornik pripomni sklepčno, da naj se tudi v šoli goji umetno petje, kjer je to mogoče. Potem se vzame tudi to poročilo pohvalno na znanje. (Konec prih.) Iz Škocijana pri Turjaku. (Blagoslovljenje šolske zastave. Sv. A h ca dan. Šola.) Malo je šol na Kranjskem, katere ne bi iiuele lastne šolske zastave. Saj je pa tudi tako ganljivo, videti nežno mladino zbirati se o svečanih prilikah krog svoje zastave. Slednje napotilo je šolsko voditeljstvo, da je | jelo nabirali darove in blagi šolski prijatelji so se odzvali tej prošnji prav velikodušno. Zastava je gotova in dne 23. mal. srpana jo je domači g. župnik slovesno blagoslovil. Pred cerkvijo je stal slavolok z napisom ter z venci in narodnimi zastavami ovenčan. Nad cerkvenimi vrati je visela cesarska zastava, raz zvonik pa je ponosno vihrala velika narodna trobojnica ter ljudstvu oznanjevala slavnostni dan. Med prijaznim potrkavanjem zvonov in groinovitim strelom topičev so se podali šolarji v sprevodu v cerkev, deklice v belih oblačilih z venci na glavah, dečki s šopki na prsih; pred njimi pa je korakal zastavonosec. V res krasnem cerkvenem govoru je č. g. župnik Kosec govoril o pričetku zastav v katotiški cerkvi, o njihovem pomenu ter slednjič nekoliko o življenji Marijinem in sv. Alojzija, kojih podobi sta na zastavi. Po sv. maši pa je dotične molitve pojoč slovesno blagoslovil zastavo. Na to so zapeli otroci pred oltarjem pesem o „Mariji" in „sv. Alojziji", na kar se je vse ljudstvo po cerkvi solzilo. Ljudstva je bilo tako ogromno število, da ga toliko v Škocijanu še nisem videl. Otroke smo pogostili s kruhom in vinom ter jim bode izvestno ta dan ostal v trajnem spominu. Bodi tem potem še jedenkrat izrečena zahvala vsem oniu , ki so izvolili kaj darovati ali za zastavo ali pa za pogoščenje šolarjev. Zastava je krasno delo tvrdke Deiller na Dunaji. Izdelena je iz belega svilnega damasla s zlatimi fran-žami, kvastami ter s imenovanima podobama. Pri tej priliki bodi ob jednem omenjeno, da smo se tudi spominjali sicer skromno, toda vender primerno zmage pri Sisku in hrabrega Andreja Turjaškega. V šoli se je otrokom opisala toli pomenljiva bitka pri Sisku ter se jim podal životo- in življenjepis Andreja Turjaškega. Na dan sv. Ahca pak so se zbrali šolarji na „Gori" (tako imenuje ljudstvo hrib sv. Ahca) ter bili s svojim g. učiteljem pri sv. maši, kojo je služil č. g. župnik Kosec. Mogočen strel je naznanjal daleč na okrog zmagoslavni tristoletni dan. Našo šolo je pohajalo v preteklem šolskem letu 150 otrok. Šolsko poslopje se je leta 1892 večinoma prenovilo in popravilo. V spomin gospe Josipine Ho-čevar-jeve v Krškem, ki je pokrila stroške prezido-vanja, vzidala se je na šolskem pročelji mramornata plošča z napisom: Haec doctrinae sedes auxiliis Jam mortui scholarum Maecenatis honorati domini Martini Hotschewar Pudlogensis anno MDCCCXCII Benovata est. Tu sem všolani otroci iz Rašice in Podloga pohajajo šolo v Vel. Laščah. Našo šolo pa obiskujejo nikamor všolani otroci iz Turjaka in Podturjaka. V zadnjem času pa je jelo nekaj vreti. Jedni hočejo jed-norazrednico v Turjaku, drugi zopet, da se jednoraz-rednica v Škocijanu razširi v dvorazrednico, kojo naj potem pohajajo tudi všolani otroci iz Rašice in Podloga, otroci iz Turjaka in Podturjaka pa naj se tu sem všolajo. Kdo zmaga, nas pouči bodočnost. 1. Cerar. Društveni vestnik. Iz „Zveze slovenskih učiteljskih društev". (Konec). Dne 17. velikega srpana so se zbrali dele-gatje na grobu Slomškovem ob 7. uri zjutraj ter so mu zapeli „Blagor mu". Jednako pesem so zapeli tudi A. Tomšiču. Od tod smo se podali v stolno cerkev, da smo si ogledali Slomškov kip. Od 8—10 je zboroval a) odsek Slomškov v čitalnici, -4>) odsek za šolsko vrtnarstvo v dvorani pri Gambrinu in c) odsek za razna učilti v čitalnici. V Slomškovem odseku, kateremu je predsedoval g. nu. Praprotnik, razgovarjalo se je, kako bi se čez 7 let praznovala Slomškova stoletnica. Sklenilo se ni nič stalnega, a stavili so se razni nasveti. G. ravnatelj Schreiner je nasvetoval, naj se izda o tej priliki Slomškov album, v katerem bi bilo znanstveno ocenjeno njegovo pedagogiško delovanje. G. nu. Strel se je pridružil temu nasvetu ter ob jednem naznanil, da ima „Ptujško učiteljsko društvo" v ta namen uže nabranih 150 gld. Dalje je predlagal g. Praprotnik, da bi „Zveza" pričela izdajati Slomškove spise za mladino in g. Dimnik pa je nasvetoval, naj se iz prebitka zbira # sklad za Slomškovo ustanovo, katere obr.esti bi se uporabljale za nagrade marljivim pisateljem pedago-giških spisov. Vse te nasvete vzel je novi odbor obstoječ iz gg. Schreiner, (predsednik), prof. dr. Bezjak, prof. Koprivnik, Nerat, Podobnik, Lapajne, Dimnik in Krajnik z obljubo na znanje, da jih bode upošteval. V odseku za šolsko vrtnarstvo je predaval prav temeljito g. prof. Koprivnik ter bil tudi izvoljen predsednikom tega odseka. — Odsek za razna učila si je izbral svojim načelnikom g. Nerata. Po 10. uri dodoldne smo si ogledali pod vodstvom g. ravnatelja Schreinerja razstavo učil na mariborskem učiteljišči. Lepi in ukusno urejeni predmeti so naredili na vsacega najboljši vtisek tembolj, ker razstavljeni predmeti niso tovarniško delo, temveč po večini plod učiteljev in učencev. Take razstave vlečejo in vspodbujajo gledalca k jednakemu delu, ker to storiti, kar so že drugi brez strojev storili, tirja od sleharnega že prirojeni ponos. A ti predmeti niso samo lično izdelani, temveč tudi popolnoma ustrezajo svojemu namenu, ker so izdelovatelji vse na nje obesili, kar jim je velela večletna praksa. Na njih najdeš vse to, kar moraš ukaželni mladini lehkim načinom pokazati in ji trdno vtisniti v spomin. In to je velik korak novodobne pedagogike, katerega je storilo vzorno mariborsko učiteljišče. Čestitamo! G. prof. Koprivnik pa nam je razkazal vzorno urejeni vrt učiteljišča. Po banketu ob 3. uri popoldne se je pričelo glavno zborovanje v dvorani pri Gambrinu, katera je bila jako ukusno ozaljšana s podobo A. M. Slomška, Komenskega, Herbarta, Heberta, Preširna, Vodnika, Stritarja, Sim. Gregorčiča in Jurčiča; med podobami pa so bili nabiti grbi z zastavami slovenskih mest in pokrajin. Ko se je do sleharnega kotička napolnila prostorna dvorana, otvoril je g. predsednik Ribnikar zborovanje s prisrčnim pozdravom na vse prisotne ter je izrazil veselje nad tolikim obiskom. Število udeležencev jasno kaže, da se slovensko učiteljstvo zaveda svojih dolžnostij, ker se ne ustraši stroškov za po-vzdigo svojega ugleda. Slovensko učiteljstvo ne išče prepira, temveč le resno delo, s katerim se želi popeti do dostojne višine. Resno in uspešno delovanje v prid slovenski mladini, kar je naša prva naloga, bodi naš najboljši spremljevalec in varuh proti sovražnim napadom. Svuj nagovor pa sklene s trikratnim „Slava-klicem" na presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I, kateremu klicu se navzočni z največjim navdušenjem pridružijo. Z istim navdušenjem se sprejme predlog g. nu. Praprotnika, da se odpošlje brzojavnim potem uda-nostna izjava slovenskega učiteljstva presvetlemu cesarju, kar se je takoj zgodilo. Sedaj se je spominjal predsednik tekom leta u-mrlih društvenikov, ter je prosil, naj navzočni v znak žalosti vstanejo raz sedeže, kar se tudi zgodi. Ko se je konstatirala sklepčnost zborovalcev, prevzame besedo g. Nerat, kateri kot predsednik „Učiteljskega društva za mariborsko okolico", zborovalce najprisrčneje pozdravi. Za njim je poročal g. ravnatelj Schreiner o najnovejših reformatornih težnjah na pedagogiškem polji". Vsestransko, pedagogiško premišljen in prijetno pred-našan govor je bil vsem navzočnim izvanreden duševen užitek. Dolgo trajajoče ploskanje in „Živio - klici" doneli so po končanem govoru po dvorani kot izraz notranjih čutil poslušalcev. O govoru samem ne omenim druzega, nego izrazim naj le občno željo, da bi ga blagovolil g. ravnatelj priobčiti. Tudi drugo poročilo g. nu. Lebana: „Kaj in kako naj čita mladina?" so zborovalci z odobravanjem sprejeli. Ko se je na podstavi Lebanovega poročila izvolil „ocenjevalen odsek za mladinske spise" (gg. Dimnik, Freuensfeld, Judnič, Kosi in Leban), zaključi predsednik zborovanje z željo, da bi letošnje zborovanje donašalo mnogo koristi ter da bi se prihodnje leto zopet zdravi in veseli snidili. Po glavnem zborovanji so določili delegatje prihodnje zborovanje na drugo polovico meseca velikega srpana ter izrazili željo, da bi se VI. glavna skupščina vršila v Gorici. V upravni odbor so bili jednoglasno voljeni: 1. Nadučitelj Vojteh Ribnikar predsednikom; "1. Ravnatelj Ivan Lapajne I. podpredsednikom; 3. Nadučitelj Frančišek Praprotnik II. podpredsednikom; 4. Učitelj Armin Gradišnik I. tajnikom; 5. Učitelj Jožef Šega II. tajnikom; ti. Nadučitelj Krnc blagajnikom; 7. Nadučitelj Miha Nerat urednikom Popotnika; 8. Odborniki za Štajersko so bili izvoljeni nadučitelja Fr. Kocbek in Ant. Porekar ter učitelj Jožef Freuensfeld (J. Odbornikoma za Kianjsko sta bila izvoljena nadučitelj Luka Jelenec in učitelj Jakob Dimnik. 10. Odbornikom za Primorsko so bili izvoljeni nadučitelja Mate Kante in Peter Medvedšek ter učitelj Kristijan Bogateč. Ob 8. uri zvečer se je pričel na vrtu pri Gam-brinu koncert s sodelovanjem južno-železniške godbe, mešanega zbora čitalniškega in tamburašev. Jako dobro obiskan in živahen koncert je počastilo razven Mariborčanov tudi mnogo gg. duhovnikov. Med koncertom se je prebralo nad 20 brzojavnih pozdravov, ki so došli med zborovanjem. Tudi je naznanil predsednik, da se je deputacija upravnega odbora poklonila g. okrajnemu glavarju in prevzvišenemu vladiki Mihaelu Napotniku, kateri je deputacijo prav lju-beznjivo sprejel ter jej izročil tvoj pozdrav vsemu slovenskemu učiteljstvu, kar je učiteljstvo jako razveselilo. Drugi dan ob »/aO. uri so se udeležili zborovalci sv. maše za našega preljubljenega vladarja. A. K. Iz Kranja. „Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj" zboruje dne 5. vinotoka v Kranji. Začetek ob 10. uri zjutraj s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pregle-dovalcev računov. 4. Volitev sedem udov v društveno vodstvo. 5. Posamezni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz postojinskega okraja. Sedma glavna skupščina učiteljskega društva za postojinski šolski okraj se je vršila prav sijajno v prijaznem Trnovem pri Ilirski Bistrici dne 2. vel. srpana 1893 v navzočnosti 17 pravih članov in 5 gostov. Gospod predsednik Zamik pozdravi navzočne, obžaluje, da je samo jedna gdč. učiteljica prišla in opominja vse društve-nike k skupnemu, složnemu delovanju v blagor slovenske mladine, šole in domovine po geslu „naprej". Gospod tajnik Ju d nič obširno poroča o društvenem delovanji 1. 1892/3. in stavi sledeči predlog: Dve očesi se nam zrcalite v našem obličji, ki sta nam gotovo narvečji dar božji; te pa čuvajtno, da ne izgubita luči in svita. Tudi naš učiteljski stan ima dve očesi, dva bisera, šolsko družbo „sv. Cirila in Metoda" in naš „Učiteljski dom" in spe, zgradbo naše dične „Zveze". Za Ciril-Metodovo družbo je naše društvo kot ustanovnik vplačalo 1. 1892. deset gld., na „Učiteljski dom" pa do letos še mislili nismo. O „Učiteljskem domu" bilo je vodstvo našega društva po vsem druzih mislij nego pedagogiško društvo v Krškem. Ker je pa ideja „Učiteljskega doma" tako vzvišena, tako krasna, da jo mora odobravati vsak vesten učitelj in vsak prijatelj šole in učiteljstva, ker je Ciril-Melodova družba v slovenskem narodu itak tako priljubljena, kakor nobena druga, tedaj stopim danes pred slavni občni zbor s predlogom: Učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj pristopi kot pokrovitelj šolski družbi „sv. Cirila in Metoda" in „Učiteljskemu domu". Vsota dve sto goldinarjev se pa pokrije sledeče: 1. Vsak učitelj in vsaka učiteljica plača vsako leto jedno krono za „Ciril-Metodovo družbo" in jedno krono za „Učiteljski dom". 2. Vsako leto vplača naše društvo od društvenega premoženja za družbo „sv. Cirila in Metoda" deset gld. in za „Učiteljski dom" deset gld. 3. Vsak društvenik spodbujaj prijatelje šole in učiteljstva, da v ta blag namen darujejo vsaj jedno krono vsako leto. Ti letni doneski nalože se na ime našega društva v dveh knjižicah v mestno hranilnico v Ljubljani. Hranilno knjižico „Ciril-Metod" shranjuje g. tajnik. — Hranilno knjižico „Učiteljski dom" shranjuje g. društveni predsednik. Vsota sto gld. za „Ciril-Metoda" se bo izplačala le tedaj, ako bo ta šolska družba v tem smislu delovala, kakor do sedaj. Vsota sto gld. za „Učiteljski dom" se bo izplačala, kedar se bo poslopje staviti začelo. Ako se pa namen „Ciril-Metodove družbe spremeni, ako se „Učiteljski dom" zidati ne bi začel, pa ostaneta obe vsoti kot glavnica društva za postojinski šolski okraj in se v druge svrhe porabiti ne smeta. Tajnikovo poročilo je bilo brez debate z dobro-klici sprejeto, a o njegovem predlogu sklepala bo osma glavna skupščina v Vipavi 1. 1894, ker je g. Bustija stavil v tem smislu svoj predlog. Iz blagajnikovega poročila povzamemo, da ima društvo premoženja 215 gld. 18 kr., kateri račun so trije pregledovalci potrdili. Jednoglasno je bilo sklenjeno, da 1. 1893/4. dru-štveniki plačajo samo 1 gld. društvenine. Referat g. Jelenca o „Lavtarjevein računskem stroji" bil je obširno in temeljito izdelan, kakor tudi resolucija, da je ta računski stroj zelo vporaben in da ga naj vse šole si kupijo, po daljši debati s pohvalo sprejeta. V knjižnični presojevalni odsek so bili izvoljeni: gg. Zarnik, Judnič, Trošt, Jelenec, Požar. V društveno vodstvo so bili izbrani: gg. Zarnik, Judnič, Trošt, Jelenec, Zaman, Bustija Jože, Budolflvan- Na to zaključi g. predsednik zborovanje s trikratnim „Slava" na presvitlega cesarja, na kar ves zbor zapoje cesarsko pesem. Bog daj, da bi nam to zborovanje doneslo mnogo krasnega cvetja in sadja in da bi naše društvo vedno krepkeje postajalo učiteljstvu v čast! Davorin Judnič. Ve s t n i k. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Zapisnikar poroča, kaj se je od zadnje seje sem že rešilo. Potem se imenujejo: g. Mihael Debelak, učitelj v Trsteniku, stalnim učiteljem-voditeljein na novi jed-norazrednici v Kovorji; g. Frančišek Dolar, učitelj v Semiči, stalnim učiteljem-voditeljem na jednorazred-nici v Valti Vasi; gdč. Amalija Konci li j a, učiteljica v Starem Logu, stalno za II. učno mesto v Dobrničah; gdč. Karolina Bervar, učiteljica v Škocijanu, stalno za IV. učno mesto v Št. Jerneji; gdč. Viktorija Pra-protnik, učiteljica v Postojini, stalno za IV. učno mesto na dekliški šoii v Kranji; gdč. Marija Malec, učiteljica v Zagorji ob Savi, stalno za III. učno mesto v Trnovem. Sklepa se o dveh disciplinarnih preiskavah. Dovoli se ekskurendna šola v Badovni pri Gorjah. Končno se reši več prošenj za denarne podpore. Osobne vesti. G. dr. Andrej K ar lin je imenovan začasnim katehetom na nižji gimnaziji v Ljubljani. G. Matija Mrak, stolni vikar, pa pomožnim katehetom na c. kr. vadnici v Ljubljani. — Začasno službo sta dobila g. Feliks Vrhovec, izprašan učiteljski kandidat, II. učno službo v Poljanah pri Škofji Loki (ne gdč. E. Rekar, kakor smo zadnjič poročali) in gdč. Emilija Gerbac, izprašana učiteljska kandidatinja, službo v Hrušici pri Podgradu v okraji vološkem. Ponudba. Učitelj III. plačilne vrste, s prostim stanovanjem z vrtom in orgljanjem, za kar se dobiva letnih 110 gld., želi svojo službo premeniti. Ponudbe v teku 1 meseca na broj „32" Brežice (Rann) Štajersko (poste restante). Nove šolske tiskovine so v Miličevi tiskarni dotiskane in j i h s 1 a v n i m šolskim vodstvom priporočamo v naročilo. Tiskane so na prav dober in posebno lep popir. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 627 o. š. sv. Na trirazrednici v Semiči se razpiše druga učna služba z letno plačo 500 gld. v stalno, oziroma začasno uineščenje. Prošnje naj se oddajajo do dne 27. kimovca t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlji. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 4. kimovca 1893. Št. 770 o. š. sv. Na dvorazrednici na Vačah je stalno ali začasno popolniti drugo učno mesto z dohodki IV. plačilnega razreda. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlagajo do konca meseca kimovca t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 8. kimovca 1893. Št. 1194 o. š. sv. Na dvorazrednici v Starem Logu je stalno ali začasno popolniti drugo učno mesto z dohodki IV. plačilnega razreda, z jedno sobo za stanovanje in 4 sežni drv zu kurjavo. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože v teku 14 dnij. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji, dne 2. kimovca 1893. Listnica uredništva. Mnogo dopisov zaradi nedostatnega prostora še Šj. 1035 o. š. sv. Na jednorazrednici v Trsteniku je stalno popolniti mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda, z opravilnino 30 gld. in s prostim stanovanjem. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože v teku 14 dnij. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji, dne 9. kimovca 1893. Št. 834 o. š. sv. Naštirirazredni ljudski šoli v Postojini je takoj popolniti 2. oziroma 3. mesto učiteljice z letno plačo 450 gld. Prosilke naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem tekom 14 dnij pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini, dne 6. kimovca 1893. Št. 831 Prelclic. o. š sv. Tuuradni razglas od dne 24. vel. srpana t. 1. št. 815 radi popolnitve 3. učnega mesta na štirirazredni ljudski šoli v Trnovem se s tem pre-klicuje. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini, dne 1. kimovca 1893. nismo mogli priobčiti, kar naj nam gg. dopisovalci oproste! Pridana je listu priloga „Narodne knjigarne" Antona Zagorjana. Spominjajte se „učiteljskega doma" pri raznih prilikah in zborovanjih! «Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osmerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — Lst stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod F r. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o.