Obrtnija.
Trgovska in obrtnijska zbornica v
Ljubljani.
Seje dne 29. julija t. 1. so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdan-a in ob navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. deželnovladnega svetnika dr. pl. R ii 1 in g a udeležili naslednji zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Do-lenec, Andrej Gassner, Franc Hren, Anton Klein, (podpredsednik), Franc Kollmann, Ivan Krajec, Josip Kušar> Josip   Lenarčič,   Fran   Omersa,   Feliks  Stare,   in   Jernej
Žitnik.
Zbornični predsednik otvori sejo in pripomni, da so zbornični člani Karol Luckmann, Tomo Pavšler, August Skaberne in Filip Supančič svojo odsotnost opravičili.
Overovateljema sejnega zapisnika imenuje predsednik zbornična člana Josipa Lenarčiča in Jerneja Žitnika.
I.  Zapisnik zadnje seje se odobri,
II.  Nj. ekselenca g. trgovinski minister je poslal zbornici naslednji ukaz:
Razvoj, ki ga naša vnanja trgovina, zlasti naš izvoz že dolgo vrsto let izkazuje, je v primeri k onemu drugih trgovinskih držav tako neznaten, da se morajo resno vpoštevati sredstva in pota, s katerimi bi se do cela pomoglo zboljšanju pri tem razvoju mero-dajnih razmer.
Da je temu res tako, to se v isti meri tembolj prikazuje, ker je naša stara Evropa zase premajhna pastala, in mora — v tekmovanju z Ameriko in rumeno pasmo — vsled tega čez morje, da tam odlaga obilico svojih izdelkov.
Neprimerno majhni del, ki nam pripada pri pre-skrbljevanji onih inozemskih prometnih dežel, ki nam niso ravno sosede, dokazuje, da smo na inozemskih trgih, kjer se blago znatno razpečava, še vedno nepoznani, med tem ko naši konkurentje tam že dolgo svoje blago razpečavajo.
Omejitev trgovinskega obzora škoduje uže kup-čijskemu delovanju doma, ovira pa pred vsem razvijanje intensivnega dela v inozemstvu. Avstrijski trgovec, avstrijski trgovski potovalec, ki hoče na tujih trgih promet domačih izdelkov pospeševati in trgovinske zveze sklepati, se danes redko dobi, in če je vendar kje, se neprestano pritožuje, da ni pri svojih soro-jakih našel prave razumnosti za gojitev takih kupčij.
Vsled takih razmer se pri nas bolj ko drugje čuti potreba, da se širši trgovinski krogi po načrtu za izvoz vzgoje in da se pomanjkanje začetne kup-Lijske organizacije ustavi z vredbo naše trgovinske izobrazbe v posebni smeri, kjer se praznota praktično (Občuti, ker upliva ta na vse naše  sodelovanje pri
323
svetovnem prometu. Vzlic vsem napredkom zadnjih let se izobražujejo celo v najvišji učni stopnji višje trgovinske šole danes v obče le trgovski uradniki, med tem, ko je podjetnik, ki mora imeti prost in širok obzor in biti zmožen za samostojno in razumno vodstvo svetovne kupčije, izročen nadaljni izobrazbi zunaj šole, ki — kakor razmere obstoje — v službi avstrijskih koristij navadno ne nastopi.
Potreba, da se zviša izobrazba trgovskega stanu z ozirom na takošne namene, se je uvidela od najznamenitejših kupčijskih narodov, kjer ni treba, da bi bila prilika za izobrazbo šele kot nekaka gospodarska izpodbuda. — Francoska, Angleško in Združene države Ameriške imajo že visokim šolam jednako urejena strokovna učilišča in v Nemčiji so v preteklem letu začeli take naprave v najvažnejših trgoviščih ustanavljati.
Pri nas so idejo intenzivnejše strokovne izobrazbe trgovskega naraščaja že večkrat obudile različne gospodarske korporacije in tudi trgovinski krogi; podobo in življenje je pa dobila ta ideja šele s posredovanjem avstr. trgovinskega muzeja, združenega s prostovoljno sestavljenim odborom trgovcev in indu-strijcev; predsedstvo muzeja mi je predložilo načrt organizacijskih  pravil za takošno  strokovno učilišče.
To učilišče se misli kot celoskupna sestavina trgovinskega muzeja, da se bodo trgovinske zbirke, kakor tudi knjižnica zavoda zato lahko porabile in slušateljem priliko dalo pregledati informacijsko poslo-poslovanje, s katerim se muzej že precej let bavi in katero se peča z dajanjem pojasnil in svetov o dobavi in spečavanju blaga, o kreditni zmožnosti inozemskih tvrdk, o carinskih in nakladnih razmerah itd. Ta združitev z muzejem ima še namen, absolvirane slušatelje pri njih prestopu v prakso seznaniti s primernimi tvrdkami in jih pri morebitnem delovanju v inozemstvu podpirati, pa tudi nadzorovati.
Smoter zavoda, ki se ima ustanoviti, meri na to, da se onemu, za mejnarodno delajoče kroge v trgovini in industriji določenemu naraščaju, pri katerem zraven obče prve trgovske omike v sedanjem času ne zadostuje kupčijska vajenost in praksa, nudi današnjim zahtevam tega stanu primerno izobrazbo, ki se bo razširil, pa tudi omejil na vse strokovne znanosti, ki tvorijo pogoj za vspešno delovanje v inozemstvu.
Učna tvarina obsega torej poleg jezikovnega pouka, tičočega se popolne izvežbanosti najvažnejših trgovskih jezikov v govoru in pisavi, posebne za trgovanje merodajne predmete iz narodnogospodarskega znanstva in politike, pod skupnim trgovskopolitične geografije združeno poučevanje o produkcijski razmerah inozemstva, mejnarodni trgovski promet, različne kup-čijske običaje in razmere na trgoviščih, kakor tudi slednjič poznavanje blaga, ki naj bi, urejeno v posamezne industrijske stroke, razjasnevalo sestavo, po-
324
rabo in predelovanje najvažnejših surovin, negotovih izdelkov in končnih izdelkov.
Ta ekonomičo-trgovinski del učne tvarine se bode po vzgledu seminarjev predaval in se namerava vodstvo seminarjev izročiti ne samo teoretično izobraženim > ampak tudi že v praktičnem delovanji izkušenim močem t katerim bodo za posamezne podrobnosti posebni strokovnjaki pridodeljani, ki bodo poleg za dotični seminar po načrtu določene učne tvarine predavali posebna poglavja iz te tvarine.
Posamezni tečaji o predmetih, ki se bodo težko v okviru seminarjev obravnavali, bodo spopolnjevali izobrazbo. .
Dela v vzorni pisarni bodo že pred vstopom v to šolo pridobljene znanosti z vajami o poslovodstvu, zlasti pod pridržkom izvoznih opravil na inozemskih trgoviščih, v dotičnem tujem jeziku dopolnjevala.
Šola bode sestajala iz dveh letnikov in pripravljalnega tečaja, v katerem se bodo oni aspirantje izobraževali, ki se pri vsprejemni skušnji za prvi letnik niso izkazali s potrebnim znanjem, vender pa pokazali primerno sposobnost za nadaljno izobrazbo.
To podlago organizacije sem jaz kakor tudi gospod minister za uk in bogočastje odobril, zlasti ker je učna tvarina omejena na malo, a za trgovino jako važnih strok in ker je res treba prilike, da se temeljito nauči najvažnejših trgovskih jezikov (angleški, francoski, španski in laški).
Ker bode vsled tega zavoda naša vnanja trgovina lahko razpolagala s sposobnimi močmi, ki bodo tudi za naprej uživali stalno podporo trgovinskega muzeja, ki se peča s praktičnim pospeševanjem našega izvoza, sem prepričan, da se bo s tem zavod ustanovil, ki bo v okviru svojega delovanja, s tem, da nudi naraščajočemu trgovskemu stanu modernemu trgovanju primerne praktične vednosti, gotovo tudi sposoben, pripraviti pot bodočemu razvoju naših mejnarodnih trgovinskih zvez.
Da bi se pa ta upliv čim preje pokazal, potrebuje ta zavod deloma razumnega pospeševanja naših gospodarskih krogov s tem da za to namenjeno mladino na to opozarjajo in da darujejo vzorne zbirke za izvoz sposobnih izdelkov, deloma potrebuje mate-rijelne podpore obstoječih gospodarskih korporacij v obliki letnih doneskov in podelitve ustanov posameznim obiskovalcem.
Z ozirom na zadnje opozarjam na to, da bode letna potrebščina zavoda znašala okoli 43.000 gld. od katerih se bode 20.000 gld. z dovoljenjem državne podpore pokrilo.
Ker izvozna akademija c. kr. avstr. trgov, muzeja začne svoj pouk dne 1. oktobra t. L, vabim ča-stito zbornico, da se krepko potegne za toli zaželjeno pospešitev podjetja in se v ta namen nadalje domeni s trgovinskim muzejem.
Predsedstvo c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja in glavnega odbora za ustanovitev eksportne akademije sta naznanila naslednji poziv :
Znamenite so hesede, katere je Njega Veličanstvo, naš cesar dne 18. februvarija 1898 spregovoril nekemu odličnemu zastopniku avstrijskega eksporta — opomin naj se stori vse, da se pospeši eksport domačih izdelkov in da se tudi v naši do movini mlajši elementi iz industrijalnih krogov izobrazijo za intenzivnejši študij prekomorskih trgovišč.
Pomen teh cesarskih besed postal je danes povsem jasen.
Neizdržno napreduje gospodarstvena razdelitev zemlje, vedno hujša je borba trgovinskih vlastij, ki se poganjajo za svetovna trgovišča.
Strmeti moramo in skrb nas prešinja, ako motrimo celi svet obsezujoče trgovske operacije, katerih so se na daljnem vzhodu ali onkraj oceana že lotili ali pa se za nje pripravljajo industrijalne naše sosedne države, da odprejo nove kraje, v katerih bi sa moglo speča vati njihovo blago.
Tej komercijelni selitvi narodov nasproti bila je Avstrija doslej resignirana, čeravno trgovska bilanca pomenljivo pada, in se tudi eksport naših fabrikatov ne množi tako, kakor bi bilo želeti, ne glede na druge osodepolne gospodarstveno-politične eventualitete, ki prete naši državi. Malo, mnogo premalo se je v ve-ifeem stilu storilo doslej, da bi se v trgovskih krogih vzbudilo zanimanje za obsežnejše trgovsko-politično gibanje, za pomnožite v našega eksporta.
Sedaj pa se je tudi v Avstriji pričelo uvidevati, da je treba v tem obziru še mnogo storiti.
(Dalje sledi.)