atmu MTOmKEM Proč od Boga in Rima. O Hitlerjevi obljubi, da se bo Nemčija vladala po krščanskih načelih, v dejanstvu ni več nobenega sledu. Organizirani nemški narodni socializem ne daje Bogu časti, ki mu gre. To je pokazal na praznik presv. Rešnjega Telesa, ko se v Nemčiji y telovski procesiji ni pojavila niti ena rjava uniforma, niti eden narodno-socialistični znak. Nar.odni socializem je •fcb procesijo povsod uradno bojkotiral. 'Javna poslopja so vsa bila brez zastav (v Nemčiji je navada, da se ta dan iz.obesijo zastave) in tudi mnogo zasebnih liiš ni izobesilo zastav iz strahu pr-ed terorjem narodno-socialističnih napadalnih oddelkov. V deželi Baden je bilo razglašeno, da se sme ta praznik obhajati samo v ©bčinah, kjer je katoliška večina. V tej pokrajini, kaikor tudi v drugih ikrajih se uradništvo ni upalo udeležiti se procesije. V tem večjem številu se je povsod udeležilo procesije katoliško ljudstvo. O narodno-socialistični zagrizenosti tudi pričuje dejstvo, da katoliška društva niti ta dan niso smela nositi uniform, ne razvijati zastav, niti natikati društvenih znakov. Tak-o je narodni socializem ta praznik pokazal, da je nsmerjen ne napram Bogu, marveč proč od Boga. Zato ni čudno, da gre tudi proč od katoliške cerkve. Na t-o pot so se podali narodnj &ocialisti v Avstriji. To je tista pot, po kateri so pred 30 leti hodili njihovi predniki Schonererjevi vsenemci, ki so lulili po naših krajih svoj »Los von Rom«. Po naših trgih in mestih še živi marsikatera oseba, ki je takrat tulila ta vsenemški krik ter je tudi šla los von Rom. Sedaj so začeli isto pesem na vsa usta trompetati avstrijski narodni socialisti. Trobijo pa jo zlasti na ušesa delavcev, katerim je pa pescm že znana iz ust socialno-demokratskih voditeljev žida dr. Bauerja in njegovih bratccv v židu K. Marksu, socialističnem dubovnem očetu. S tem da izstopite iz katoliške cerkve, najbolj občutljivo zadenete Dollfussa in Starhemberga z vso črno-zeleno družbo: tako danes hitlerjevci hujskajo po Dunaju in drugih pokrajinah Avstrije. Ta melodija jako blagodejno vpliva na ušesa hitlerjevsko usmerjenih Nemcev v inozemstvu in tudi v Jugoslaviji, ikakor to spričuje hitlerjevski celjski list »Deutsche Zeitung«. Ni pa dvoma, da bode pročodrimsko gibanje doživclo isti polom, fcakor ga je pretrpelo ono pred 30 leti. Ob Petrovi skali si bodo vsenemški kričači razbili svoje preveč vroče glave. Eaj in kako delajo brezbožniki. Iz Moskve se je širilo brczbožništvo po raznih delih Evrope. Dolgo so katoličani križemrok gledali, kako se je ta pokrot razvijal in deloma tudi uspeval. Potem pa so se dvignili ter so po nekaterih državah, kakor n. pr. v Belgiji, začeli z caergično protiakcijo. Belgijo so začele posnemati druge države, med njimi zadnji čas posebno učinkovito zlasti Švica. Da bi ljudem nazorno posiavili rjred oči, kaj je brezbožništvo, ikaj hoče in kako deluje, &o v švicarskem mestu Zurichu priredili veliko razstavo vsega, kar se nanaša na brezbožništvo in nz boj proti njemu. Nazorno je predstavljen marksistični nauk. K. Marks, znanstveni ustanovitelj brezbožnega socializma, je imenoval vero strup Cloveštva. Lenin je dostavil: »Mi moramo vsako vero napadati, to je abeceda marksizma.« Svoje brezbožne ideje širi brez božno svobodomilestvo po vseh državah. Ziiriška razstava je predočila, kako se to dela v Švicarski. Brezbožniška centrala je v Moskvi, odtod dobiva navodila <in potrebno podporo osrednji urad švicarskc komunisti-čne stranke. Temu uradu &o podrejene številne protiverske ali navidezno »nepristranske« organizacije, po katerih hočejo boljševiki dobiti vpliv na poli-tično in versko življenje Švice. Osrednji urad razpolaga s tiskarnami, iknjižnicami, ča&opisi in bioskopnimi dvoranami ter tudi vrši svoj vpliv na prireditve v meščanskih gledališčih. V Rusiji boj brezbožnikov ni pod vladnim okriljem, zato pa je v vsakem ministrstvu po ena brezbožniška stanica, ki je najbolj urejena v prosvetnem ministrstvu. Na razstavi je bil razstavljen original okrožnice, ki jo je izdal ljudski komisarijat za prosveto vsem učiteljem, da morajo tudi v telovadnem pouku poudarjati brezbožna načela. Propaganda se vrei na surov način. Tako je bila razstavljena podoba ruskega dečka, ki strelja na križe na pokopališču in ki ga za ta zločin proglašajo ik-ot junaka. Razstavljene so bile slike porušenih corkva, prizori iz trpljenja duhovnikov po ječah itd. Brez božništvo je razpredlo svoje mreže po vseh državah. V Parizu je poseben protiverski zavod* ki izdaje list »Borba«. V Švicarski je več svobodomiselnih organizacij, med katerimi je posebno agilna (delavna) Zveza proletarskih sv-obodomislecev, ki ima za razširjanje brezbožništva . nastavljenih 140 plačanih namcščencev. Spričo take dejavnosti je katoliška protiakcija prav slabotna. V krogih Katoliške akcije, ki jo sv. Oče v to svrho posebno priporoča, je preveliko pozivov, .besed in obljub, pa premalo dejanj. Zurižka razstava je po- kazala, ikako malo se stori s katoliške strani proti razširjanju brezbožništva. Misijouski namen za junij tvorijo mohamedanske pokrajine, ki ležijo med Malo Azijo in Zapadno Indijo in ikjer prebivajo po večini mohamedanci (pristaši arabsfcega preroka Mohameda). V tem ozemskem pasu je več držav. Prva jc Mezopotamija, to je država med svetopisemskima rekama Evfratom in Tigri&om. Tukaj prebiva 2,850.000 mohamedancev, 90.000 židov, 2 milijona shismatikov (ločenih od Rima), 70.000 uniatov (združenih z Rim-om) in 1000 katoličanov latinskega obreda. V sosednji Perziji je okoli 5000 katoličanov in preko 9,500.000 drugovercev. Med fcatoličani delujejo misijonarji-lazaristi. Vzhodno od Perzije je Afganistan, država okoli 10 milijonov prebivalcev, ki so po ogromni večini zagrizeni mohamedanci. Severno od navedenih držav leži Turkestan, iki je po velikem delu pod nadoblastjo Rusije. V dveb državah še ni nobene misijonske postaje, čeprav se misijonarji sv. Jožefa jako trudijo, da bi prodrli tudi v te kraje, ki se tako trdovratno zapirajo pred krščanstvom. V celem na krat-ko označenom ozemskem pasu morajo kristjani veliko trpeti od mohamedancev, ki so strupeni nasprotniki krščanske, osobito pa katoliške vere.