lvan Albreht Znamenje O6 poti iH>U'g gozda kapefica atoji. Marija, mali žalostna, n nuročju Jezusu drzi. Tako je Tončku pruoila še rajna babica. ko sta o uečerih zirnskih sc k peči stiskala. Jn to oedo pooeduti o znnmenju Ijudje, d& Jezus tatn usliŠi frpečim rttd prošnje. Zfluj b&bica ?.e daono o ttehesih je doma, a v hišo borno lc Tončku nesrecu je prisla. Ired letom dni očeta itgrabilu je stnrt in danen spet mu pogled s solzumi je zastrt. :\a jmstelji bolniški mu mamica leii. kdor vidi jo. zauzdihne: zPomoči več ji m. 'Ze stekle so se ure žioljenju njenega, in kmulu bo za tnoiem pred božji prestol sla.i. lJoirti TonČek slisi besede resne 1e in tieprestano lica mu perejo solze. V poslednjem upu tiho /i kapelici hiti, poklekr.e pred Marijo in oroče zaihti: tO, resi, Mati božja, mi mater Ijubljeno, da bo ooditi mogla .1" preoidno tne roko. } se iiue dni bom htmlo in časf /i pel zuto, Murija mati dubra, ttslisi mi prosnjo.t Je dolgo klical Tondek Murijo na pomoč, dok\er odela zemlje ni fihu, rnirna noč. Tedaj se sirotnaku zasoeti pred očmi, pred njim Marijn d $laoi nebeski rni, dete, rte toči neč solzic, usiišal Sin nebeški je toojifi proŠenj klic!< Si plaho mane Tončelc t> začudenju. oči in ostane, se prekriia in brž domoo hiti. \'a postelji ubožni že mamica sedi. oeselje nepopisnu ji s!je iz oči. Prešle w bolečine, sJabo.iti nič več ni. leo da je prerojena, xe reoici zazdt. In Trmček šepefuje zdaj materi pove. kako je pri kapelici Ihgu ruzkrii srce. Kako je jokal, klical Marijo nu pvmoc, dokhr odela zemlje ni tiha, mirna noc. Sfrme poslušu muti, kur sinko govori, poiem oso noč o moliloi Baga mi gla& čusti.., Ko novo jutro zopet objelo je zemijo, prijela mati srečntt je Ttmrka za roko. Pojdioa, ijubo dete, zdaj k znamenju oba, du skupno za dobroto znhualioii Boga!< ... Ob i*oti poleg gozdu kapelicu stoji, Marija. maii ialostnu, v naročju Jezusa drži.