List 28 Tečaj < * ♦ • I • I • \ r . _ I r . I * > I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti r prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema iipravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 8. julija 1892 ; / . r povedal. Toda nič tega ni prišlo iz njegovih ust, kakor Ii»!«! Politiški oddelek. i»»ll ......................"...M.................................................r........................... Slovenci in Poljaki. se je pričakovalo, temveč le pritrdil je besedam Javorskega, češ da tako kakor on, mislijo vsi. Ta izjava je mnogo povzdignila vgled poljskega kluba, ker je pokazala, kaka sloga vlada v njem, da se posamičniki po- Večkrat smo že v našem listu govorili o tem, kako kore večini. važen faktor v avstrijski notranji politiki so Poljaki. Take jedinosti pa žal ni mej Slovenci. Če dotična Njih beseda v državnem zboru in v vladnih krogih veliko izjava ni prav ugajala kacemu poslancu bilo treba velja. Brez njih ni nobene večine. Jasno je torej, da bi stvar rešiti mej seboj, ne pa pr pr priliki, v zbornici zavezništvo Poljakov nam bolj koristilo. kakor nam kazati nesloge mej slovensko delegacijo. Slovenskih po kedaj more koristiti zavezništvo Mladočehov. Tudi to nas slancev na Dunaji je jako malo po številu; njih položaj ne sme odganjati od zveze s Poljaki, da se jim očita je težaven, če so složni; popolnoma ničesa pa ne dose se ni mogoče semtertja, da niso pravi Slovani. V politiki t ravnati vselej po srčnih čuvstvih, temveč je treba zrelega žejo. akö se pričkajo mej seboj. ne vemo vseh nagibov. ki so vodili dotičnega premisleka. vsakem konkretnem slučaji praktična po- poslanca, da je oddal dotično izjavo. Seveda tisti ljudje litika pretresuje, kaj je umestno pri obstoječih razmerah, ki vedno radi koga sumničijo, so pač precej iznašli Znan slovenski poslanec je pri debati o carinah se dotični poslanec rad dobil kako dobro službo. da Sodba ) izjavil da lahko izreče v imenu svojih tovai da se o tem, je tako sumničenje lepo, prepuščamo svojim vjemajo s sedanjo politiko. Iz vsega govora tega po- čitateljem. To pa lahko konštatujemo, da se s takim slanca se je pa jasno videlo, da je on imel le vnanjo sumničenjem podkopuje vgled našim poslancem in otežuje politiko pred očmi. Mi tukaj ne bodemo preiskovali, je njih delovanje. Vedeti je treba, da politik vselej ne ta gospod imel pravico dati to izjavo. Seveda formalno more na veliki zvon obešati svojih namenov. Mnogokrat bila taka izjava opravičena jedino le, če jo sklene ne more povedati, zakaj je to ali ono storil. Mnogokrat dotična skupina. Popolnoma se pa ne da tudi jej odre- je bas vspeh kake akcije od tega odvisen, da stvar ne kati opravičenost, če je dotičnik le vprašal svoje tovariše pride prezgodaj v javnost. in so mu pritrdili, da se ž njim vjemajo. Na jednega Rekli smo, da ne vemo povodov, ki so vodili do- samega ali dva poslanca tudi ne pride, da je velika tičnega poslanca. Nekaj se pa nam vendar dozdeva večina na tisti strani. Popolnoma jednih mislij pa v no- Hotel je s tem pridobiti naklonjenost čeških veleposest- benem klubu niso, ali svoje razcepljenosti pa ne kažejo, nikov in Poljakov. Ti pa bi bili nam Slovencem jako dobro vedoč, kacega pomena je pri vsaki stranki stroga dobri zavezniki. Oboji pa obsojajo preveliko rusofilstvo disciplina. Tukaj jako omenimo. da je važni zadevi v zbornici oddal ki se semtertja prikazuje pri nekaterih slovanskih po-lani Poljak Javorski v samičnikih. Posebno mi Slovenci veljamo v višjih krogih pomenljivo izjavo, na Dunaji za nevarne rusofile. To tudi dela ovire, da Kmalu na to se je pa začela po listih razširjati vest, da se mej Slovenci in Poljaki dosedaj niso mogli vstanoviti mnogo poljskih poslancev se ne vjema * klubu so zaradi tega bile burne i s to izjavo. azprave 1 Ö nobeni tesnejši odnošaji. To napačno mnenje o Slovencih ilo se je, je pa hotel dotični slovenski poslanec pregnati s to svojo da bode drugi odličen poljski poslanec na laž postavil izjavo. Ko bi Poljaki slišali, da so Slovenci zadovoljni načelnika klubovega. Res je vstal tisti drugi poljski po- s sedanjo vnanjo politiko, da torej ne hrepene po zvezi z slanec. Z veliko pozornostjo je zbornica poslušala, kaj Rusijo, bi ne imeli, nobenih predsodkov več proti Slovencem. k)' - f Izjava dotičnega poslanca bi pa bila imela gotovo za nas Slovence ugodne posledice, da se ni nikdo drugi Dunaja julija. (Izv. dop.) Pravi političen tirindaj je bil. zadnje dni na Dunaji. oglasil, in prvega poslanca stavil na laž, govoreč celo Grof Taaffe se je bil pripeljal s svoje grajščine Nalžova tako, kakor bi za njim stalo vse slovensko javno mnenje, semkaj in se je pogajal z levičarji. Poslednji so se nekaj gla- ugodne izjave prvega poslanca. Mi nikakor ne dolžimo, govali. Odsekovim posvetovanjem so se jedenkrat že bili Govor druzega poslanca je vsekako moral oslabiti vpliv kujali in govorili so, da za zlato veljavo ne bodo da je poslednji poslanec imel morda kake slabe namene, vsaj smo ravno mi nedavno v drugi zadevi pritrjevali njemu Novinec odtegnili. Hudoben svet radi tega odšli pa govori, da so levičarji za- iz odseka, ker so vedeli, da bode brez je še v parlamentarnem življenji njih zakon o posojilu za vrejenje valute vsprejet. m še ne pozna vseh skrivnih potov in sredstev višje Položaj levičarjev ni prav prijeten. Ko je bil ime politike. Ko bode dlje časa v parlamentu, pa bode tudi novan Abram ministerski svetnik, so bili zagnali silen spoznal ? da dobremu politiku ni treba znati dobro govoriti, da je včasih tudi dobro, če molči. hrup po svojih glasilih. Nemško prebivalstvo si je moralo ▼ misliti, v kaki nevarnosti da je nemštvo. Cisto naravno Naglašati pa moramo, da nas ne vodijo nobeni 1 da so nemški prebivalci, ki še dobro ne poznajo naših osebni oziri, nam je le za stvar, nikakor pa ne za osebe, levičarjev, jeli zahtevati, da zjedinjena levica glasuje pri če mi tukaj postopanja druzega poslanca ne odobrujemo, iz tega se nikakor ne sme sklepati, da mi morda imamo vrejenji valute proti vladi. če res vlada tako zatira nego nemštvo, za poslednjega, glasovati. potem pač ne sme noben pravi Nemec zanjo do prvega zastopnika več simpatij Baš zaradi tega, ker nam ni za osebe, smo se tudi imen Nekatere občine so sklenile resolucije, da naj levi- V našem članku skrbno izogibali. Naša želja je le, da čarski poslanci glasujejo proti vrejenji valute. Liberalci se mej slovenske poslance povrne sloga. Vzlic temu, da je poslednji poslanec s svojim govorom oslabil vpliv izjave prvega, se vendar kaže nekako so se zatorej jeli bati, da zgube zaupanje volilcev, če glasujejo za zlato veljavo; če pa glasujejo proti njej, se pa zamerijo židovskim kapitalistom, ki so tudi njih verna približanje mej Slovenci in Poljaki. To se nedavno podpora. videlo v valutnem odseku. denarjih. Šlo je za napis na novih Ko se je pripeljal grof Taaffe, napotili so se libe V vladni predlogi se je priporočal napis Fran Josip, cesar in kralj m sicer v latinščini. Mladočehi so pa predlagali, da naj se v naslov označi vladar tudi kot kralj ogerski, češki, gališki in dalmatinski. Poljak Pininski je pa predlagal, da se pristavi še kralj ilirski. Poslednje je tudi obveljalo. Za Slovence je pa naslov ilirski precejšnjega pomena. Ilirstvo je igralo važno vlogo v duševnem razvoji Jugoslovanov in v marsikom vzbuja navduševalne Vsekako je pomenljivo, da je Poljak predlagal ralni vodje k njemu s celim kupom pritožb in teženj, ki se tičejo slovenskih dežel, češke. Moravske in Bukovine. Ko bi Taaffe imel kaj usmiljenja, bi se mu bili morali kar v srce smiliti, ker so tako zatirani. Grof Taaffe se je pri pogajanjih «držal nasveta du- malo Po- najskega protisemitskega lista, da naj levičarjev dovoli, ker bodo tako ali tako glasovali za valuto. svetovanja so trpela več dni in se potem pretrgala, ne da bi se bilo kaj dognalo. spomine, pridevek „ilirski", Mladočeh pa v svojem predlogu na to pozabil. Mari to nekako ne kaže, da se Poljaki vsaj toliko zanimajo za druge Slovane kakor Mladočehi, dasi-ravno nekateri baš v poslednjih vidijo naše naravne zaveznike, Poljake pa rišejo za naše nasprotnike. Ministerski predsednik se je zopet odpeljal v Nalžov, levičarji pa po svojih listih trobijo, da bodo glasovali za valuto, češ, da je upanje, da bodo poznejša pogajanja z vlado imela kaj vspeha. Glavno levičarsko glasilo je že našlo dober vzrok, I da mora levica glasovati za valuto. Grof Hohenwart bi valutnem odseku se je pokazalo. da so mej s svojimi intrigami bil rad levičarje zapeljal, da bi glasovali proti valuti, kakor so 1878. leta proti okupaciji Poljaki tudi možje, ki imajo srce za nas. Le mi moramo gledati, da Poljake vedno bolj sebi približujemo in jih ne odbijamo od sebe. če dobimo Poljake za sebe, potem se nam ni ničesa bati, ker brez Poljakov levičarji proti nam ne dobe večine. Sporazumljenje s Poljaki je pa sedaj so Bosne. Ko bi to storili, bi levičarji zgubili pri kroni vso veljavo. in prišel bi pravi čas za Hohenwarta, ki gleda, kako bi uničil levico. Takim argumentom se levica ne bode mogla ustavljati. Pogumno bode glasovala za valuto, potem pa pridejo parlamentarne počitnice in ložje, nego še bilo pred malo leti. Tedaj so Poljaki jeseni se pa do utegnejo duhovi malo poleči, posebno ker bili v razporu z Rusini in so zaradi tega imeli pomislike ■ proti narodni jednakopravnosti. Zadnji čas so se pa od-nošaji mej Rusini in Poljaki tako zboljšali, da že Poljaki sami delajo na vresničenje narodne jednakopravnosti. Ker narodno jednako- liberalni listi morda ne bodo več tako hujskali, ker so sedaj lahko spoznali, da so svoje ljudij bili spravili v zadrego. se ves slovenski program opira na pravnost, nam torej Poljaki sedaj postanejo lahko naši verni zavezniki. In s tem faktom je računati slovenskim politiko in položaj, v kakem je sedaj ta stranka. politikom. Prage 4. julija. (Izv. dop.) Zadnji pot sem vam nekoliko naslikal mladočeško Rekel Ta sem, da bi sprava s Staročehi bila zanjo pogubna, čas se je pa marsikaj prigodilo, kar navidezno nasprotno i t dokazuje. Množe se glasovi za skupno delovanj vseh stranka nima mnogo tako nadarjenih mož, kakor je čeških strank. Kdor dobro ne pozna vseh čeških razmer, St'astny. Posebno bi tej stranki bilo treba le še nekaj vseh intrig čeških politikov, bi to zmatral za korak dobrih govornikov, ki bi znali z lepo donečimi frazami boljšemu. Kdor pa bolje pozna politične razmere na razburjati duhove 9 pa bi kmalu dr. Gregru in tovarišem Češkem, bode pa prej baš nasprotno videl. • Ti, glasovi prihajajo od dveh stranij od Staročehov in pa od kmetske stranke. Plod so torej dvojne agitacije. Staročehi z vsemi sredstvi zopet skušajo priti na površje. Njih listi so že v marsičem bolj radikalni nego mlado- spodkopala stališče (Konec nasi.) Politični pregled. Državni zbor Y seji poslan sk češki in to zaradi tega, da zopet pridobe svoji stranki naklonjenost narodovo. Zjedinjenje vseh čeških strank bi dne 2 umrlega odgovari junija t s p omili j se predsednik dr po G dr Herbsta, naučni minister i b o r n i C e S m ol k a Ct a u t s C h na dve interpelacij posl dr Kr in dr I jim bilo v korist. Ker imajo mnogo nadarjenih mož, bi raz hišo deriik pa interpelnjeta vlado zaradi brnske JI Besede povodom odstranitve čeških grbov cesarskili slavnostij v kmalu dobili velik pliv na vse češke politične zadeve Bi to se nadaljnje razprava o stavbenili obrtih kakeršnega sedaj ne morejo dobiti A odrivajo. ker jih Mladočehi čevalec dr. E izjavlja,, da prevzame vnovič Poro- odloženo poročanje Posl. dr. Eb bar Plappartu neopra\ • v očita vladnemu zastopniku in nekonštitncijonalno izjavo, Kmetska stranka pa še le skuša priti do veljave. ^ odseku izrekel, da vlada zakona ne bo predložila Ta stranka prav za pi ne pozna smoti kakor spodriniti illadočehe nobenega druzega Kakor v Najvišje potrjenje ako se vsprejme Zallingerjev predlog Mladočehi Govornik vpraša vladnega zastopnika, ako je bil od niso imeli in se dandanes nimajo nobenega odločnega programa, razen nasprotja proti Staročehom, ravno tako ga tudi sedanja kmetska stranka nima druzega programa, g^ ge Večkrat pritrjevalni in odobrovalni klici njegovih ministrov pooblaščen izjaviti se tako, in ako ne, kako se hoče opravičiti. -Pojasnila je treba takoj, da se bode vedel konser-ativni klub potem ravnati. Mej govorom ppsl.^ dr. Ebenhoclia kakor nasprotovati Mladočehom. Vse drugo so jej sredstva. Sprva je ta stranka zagovarjala program skupne avstrijske kmetske stranke, ki je v marsičem ravno na- sproten češkemu državnemu pravu. Ta program pred somišljenikov. Predsednik da na to besedo posl. baronu Wid mannu. Proti temu se'odločno ugovarja in zahteva se, da vladni zastopnik • takoj odgovori. Predsednik pravi, da vladnega zastopnika k temu ne more siliti. Zdaj govori posl. Widmann, na m mladočeški volilei so mu državnozborskimi volitvami vodja te stranke St'astny pritrjevali. Na tem shodu so pa ravno tisti volilei se izrekli tudi za češko državno pravo, ne vedoč, da so znabiti ogla se za tem vladni zastopnik. Nastal je velik nekem shodu zagovarjal ^ered in slišali so se klici: Vladni zastopnik mora prej go voriti! Vladni zastopnik baron Plappart izjavlja, da on ne more odgovoriti in.da je to stvar ministrov, njegovih predstoj nikov. Velik nemir nastal sled teh besed in slišali so se r odobrili dve čisto nasprotni stvari. Tedaj se je videlo. klici Skandal! Nečuveno so ministri! Kratko zavladal da politična ednost čeških volilcev tudi ni povsod je velik nered. Predsednik in pravi, da ima besedo posl Widmann, a temu se odločno ugovarj ekoč Prej ne sme tako velika, kakor se navadno temveč večkrat govoriti, da pridejo ministri: Posl. dr. Lueg zahteva, da lepe fraze imponujejo nikdo ne briga. 1 za pravo vsebino govora se pa pridej seje. ministri in odgo Posl PI e n e r predlaga konec St'astn}" če tudi je kmet, je pa precej spo- Temu se živahno ugovarja. Plenenevemu predlogu in odobra\ Posl. dr. P at t je proti stališče Ebenhochovo Posl dr. Lueger zahteva, da razprave ni nadaljevati, predno se znal, da z navadnim kmetskim programom ne bode mogel ministri ne izjavijo. Pokazati je treba ministrom, da so oni izhajati in zapisal se program To češko pr češko dr mu le pr na SVOJ naše slu 5 ne pa mi njih. Plenenev predlog se ne za itacijsko stvo kakor je ob svojem času bilo dr. Greg * sred- Sedaj se pa St'astn5lu baš lepa prilika ponuja, da deluje proti Mladočehom. Po shodih razklada, da Mladočehi sami ne bodo državnega prava dosegli in je torej treba zjedinjenja vsprejme in pravi Posl d m Posl se zaganja v Exnerj predlo g da ni potreba pritrditve deželnega odbora za dolo čitev zetih krajev, ampak zadostno je če se deželni odbor zasliši. Posl. dr. Zucker in Zallinger se v vsem strinjata z Exnerjevim predlogom nasvetujeta nekatere premembe Ko se izroči še nekaj interpelacij se seja zaključi vseh čeških strank. Mož ima čisto pi ali njemu ni na stvari nič ležeče. Kakor hitro bi pa Mladočehi obrnil svojo politiko, bi pa kmetska stranka vpila, da si na od izbere druge zastopnike, ker Mladočehi niso vredni 4. j^iHja. Ko se na to njegovega zaupanja ker' že beračijo pomoči pi Staro baron V seji dne C h I u m e C k v I naznani predsednikov namestnik da se predsednik dr Smolka zdravit v neko kopališče in da se bode komisija zaradi posvetovanja draginjskih priklad državnim uradaikom sešla dne izroči par nuiüih predlo interpelacij ministerski predsednik grof Taaffe, da m vec bil Čehih in veleposestnikih. vladni zastopnik pooblaščen izreči se v znanem smislu v Predzadnjo nedeljo je bil v Taboru shod, na katerem St'astny hudo razsajal proti Mladočehom. Ptekel je, obrtnem odseku. Ob ednem se izreka odločno proti izrazu, da bi bili ministri sluge poslancev, tem\ > slu g e Veličanstv je da še mrvic ne dosežejo na Dunaji, kakor so jih Staro- karska in izreka nado, da v prihodn cesarja. Posl. dr. Pattai obžaluje, da je vlada postala stran ne bo več mešala Čehi. Poslušalci so mu dajali prav. Zastonj je skušal Mladočeh Lang opravičevati mladočeško postopanje. ske sankcije v debate. Posl Pisku pa drug član bral levite prof. Masaiyku. skega predsednika grofa hlevno dr. Lueger prijema minister češ, da mu ta ni tako po odgovarjal kakor Ebenhochu, temveč Grof Taaffe temu odločno ugovarja in trdi, ga kar da je oštel. obema Ta kmetska stranka je že precej podkopala Mlado- stvarno odgovarjal. Ko so govorili še posl Engel Pininski Čehom vpliv. Dobr za Mladočehe to, da kmetska poročevalec in ladni zastopnik, vsprejel se je Widmanno\ t predlog. Več drugih paragrafov rešilo se je brez debate Posl P i n i n s k i izjavlja v imenu poljskeg kluba potovanji na Dunaj Pr tej priliki se zaradi tega ker je tretjem branji proti zakonu obveljal predlog Widmannov glaso da bodo Poljaki govoru, ki ga je imel z urednikom v nekem po >1 Fr. Pres da v nemška politika zašla na posl. dr. Kaizl v imenu Mladočehov. Poročevalec obžaluj istem smislu izjavil se je tudi da so sedanji voditelji nesposobni pota, odkar on ne izjave, ker zdaj ni gotov da v se zakon obveljal Ko te se izroči shujšali. Jednako kakor pri tem pogovoru izrazil se je tudi Nemčijo da so se odnošaj Rusijo, odkar ni več on državni kancelar rodi, mej idno nekaj interpelacij se seja na to zaklj seji dne Herbstu ranjkemu državne stroške spomenik 4. julija predlaga posl. Pl postaviti v poslopji državne da je pri drugih. Nemška vlada eda na vse ta Bismarkov bese zbornice doprsni kip na njegov. Predlog izroči se budgetnemu odseku. — Da bi pa predlog tudi prodrl in zgodilo se Herbstu res napravil spomenik to se Na to se je nadalj razprav bode težko o stavbenih dičenja ni mogla molčati, temveč odgovorila je v nekem nemškem listu na dolgo in široko na vsa ta očitanja Bismarkova, V dotičnem članku se Bismareku očita, da njegova kritika ni naperjena samo proti vladi, ampak naravnost zoper cesarja, da govori vedoma in obrtih. Govorilo je več poslancev. Zakon vsprejel se je z nekaterimi premembami v drugem branji. Komisija za določitev draginjskih priklad državnim urad- in hotoma neresnico in v članku se mu tudi se bode odslej naprej vlada ne oziraje se na njegovo osebo z vso odločnostjo uprla njegovemu počenjaaju. naznanj da Ta seh ladin odgo na Bismarckove ških listih našel je odmev po t. m m se nikom imela je svojo sejo dne glasov izrekla za podporo v znesku 500.000 gld z ečino Pruski listi obsojajo strogo Bismarcka in nekateri listi celo trdijo, da ga je posaditi na zatožno Moravsko volilcem razkladal sedanji politični polož Poslanec Fanderlik je v nedeljo svojim klop vitelj nemški časniki pa mu pojejo slavo kot ustano nemške držav Čehi zjedinili On želi da se ruski listi bavijo se z najpopularnejšemu državniku ;iavami Bismarkovimi. ter vs kakor hočejo Mladočehi. Mor To zjedinjenje pa ni mogoče na tisti podlagi trdi j da so se odnošaj i mej Nemčijo Tudi prek Eusijo še za časa iti v opozicijo Odrinili bi od ker ne morejo tebi nič meni nič Bismarcka shujšali, nikakor pa ne pod sedanjo nemško vlado s tem le utrdili moč zjedinjene lev Novosti" celo pravijo, da to elika drznost Bismarckov be Jugoslov v v 1 ceske eleposestnike, nemške ako sedaj laska Rusiji, ko vender vsakdo konservativce in Poljake, brez katerih pomoči ničesa ne opra- j^j storil svoje dni in dostavlj 1 koliko žalega da se Bismarck s tem Vedno se bodo pa moravski češki poslanci prizadevali V]JO. da uničijo nemško gospodstv samega sebe obsoja v deželi Nemčija in Francija. Koliko nasprotje je mej Hrvatsko. — Kakor znano, je vlada razpustila zagrebški Nemčijo in Francijo, kaže se tudi prav jasno v naslednjem do- volilcev. godku. Nemška vlada sklenila je napraviti v Berolinu razstavo. nov seznam mestni zastop. Vlada sedaj sestavlja Opozicija pa po svojih glasilih temu ugovarja, ker po obsto- Ko so v Franciji to zvedeli, pričelo si je takoj agitirati, da ječih postavah se morajo volitve vršiti po prejšnjem seznamu naj hkratu tudi Francozi v Parizu prirede razstavo in tako nemški škodujejo. In skoro ta agitacija ne bode brez vspeha. V Berolinu pa itak niso vsi za razstavo in brž ko ne bodo jo za enkrat še opustili. volilcev. Ogersko Na Ogerskem je ze mej cerkvijo in državo zaradi vpisovanj precej ča prepir otrok iz mešanih zakonov naznanj an j a krstov Po ogerski postav 1868. leta Bolgarija, se morajo sinovi iz mešanih zakonov odgojevati v očetov V Sofiji pred vojaškim sodiščem vrši se hčere v materni veri. Ta zakon se pa ne vjema z ker in načeli se ž sedaj obravnava proti sokrivcem umora ministra Belčeva. Mej zatoženci je tudi bivši minister Karavelov. katoliške cerkve, pa tudi sicer ni posebno umesten njim v rodbinah napravljajo kaj neznosne razmere. Zaradi tega se pa katoliška duhovščina upira temu zakonu. Ko je učni minister zaukazal, da mora katoliški duhovnik se po Srbija Kralj Aleksander bo tekom poletja obiskal svojo mater kraljico Natalijo. Napačn est da Ristič v krsti otroka, dižavni postavi mora odgojiti v drugi veri, to naznaniti dušnemu pastirju dotične vere, so se vsi katoliški du- ta obisk drugače ne dovoli kakor kajti izmej regentov ne če on sam spremi kralj bo nihče spremljal kralja, tem v ta potoval v ica snideta adnem spremstvu. Kraj, kjer se kralj 3 bo kra- hovniki temu ustavili V katoliških duhovnikov ni še določen Tudi ojega kaznovanih, ker niso hoteli ra^ Mej ogersko vlado in cerkvijo so se potem vršila o tej stv že bilo Milana bo Aleksander še letos obiskal nati se po ministrovem ukazu, jela je v Srbiji propadati in vedno bolj se stranka očeta, bivšega kralja - Radikalna stranka a napredna pogajanja, ki pa niso privela do sporazumljenja. Te dni je v vlado, posebno pa iztiranje kralj nekem shodu so napredujaki ostro obsojali sedanjo gospodski zbornici ogerski predlagal ostrogonski nadškof ogeiski Mej radikalci samimi je knez primas Vaczai da naj st se gori omenjena držav po premeni ali pa tako tolmači, da se sinovi iz mešanih zakonov imajo odgojiti v očetovem, hče le tedaj, če se stariši o veri otrok e pa v maternem jeziku ne morejo sporazumeti. se razpor, in s Pašičem niso nič več kaj zadovoljni. Lahko v kratkem primeri, da pade radikalna stranka popolnoma pride na krmilo napredna. se in cm minister se je pa izrekel proti temu predlogu, ker ž njim državna postava tako rekoč razveljavila. Rekel je pa da se, hoče ozirati po možnosti na želje škofov pri kodifiko 1 = ^^^i^W^m l nhrtnii^i = = p- € : ^^(i®/mTfe^S^ : U ü I t n IJ a. i 5 § iiTrwrrj's-rsrfpjs^trsi-fra (postavnem vrejenji) rodbinskega prava. Da pa duhov ne bode imela prilike vedno upirati se državni postav vvesti za otroke iz mešanih zakonov civilne matrike občinam zaukazati, da bodo zakonov hoče to je pisavale rojstva otrok iz meš takim odgovorom seveda duhov ne more biti zadovoljna in bodo odslej vse sile napenjale, da se premeni zakon iz 1868. o mejverskih razmerah. Pričakovati je hude borbe mej vlado in cerkvijo, posebno ker ministerstvo namerava tudi vvesti civilni zakon. Kakor znano, je knez Bismarck velik posebej nemškega Nekaj o lesnih namakah. (Holzbeizen.) (Dalje in konec.) novejšem času barvajo les tudi tako, da pronica barva vso tvarino lesa, ne njegove površine. Nama Bismarck, kanje lesa v vsej njegovi masi pa ni tako priprosta stvar, da bi se je posameznik mogel lotiti brez vseh Treba posebnega parnega aparata, ki s priprav, parno silo nasprotnik sedanje nemške vdade m se stlači barvo v les. Dotična priprava sestoji iz 6 metrov cesarja samega. To pokazal je zopet prav jasno na svojem dolge 1 2 metra oke ravno tako globoke omare ) I 1 1 1 zbite iz 10 15 centimetrov debelih lesenih .plohov. Tudi sline (Tanin) in 20 liti ode Niklj sol mora vsekako je treba na okoli nabiti železnih obi Priki omare biti nevtralna ter kuhamo pribli ta namen jo raztopimo v do litrih vode jed no uro. Potem se prilije toliko vode se zamore odkriti; zgrajen mora^biti posebno solidno m ^^^ ^^ tekočine, ki se mora precediti. Nevtralni dobro z železom povezan. Poleg'te omare je treba imeti vinsko-kisli amonijak dobimo, ako v raztopino vinske kisline par pripr Le-ta je zopet močna lesena omara in (Weinsteinsiiure) prilij toliko amonijaka, da je nasičena. v njeni edi baki pec Krog peči se nalij in Niklj kožica je jako bela, mehka, jednakomerna in gladka ko se kuri, se začno razvijati pare, katere vhajajo skozi Galvanski tok, ki se rabi pri tem poniklj je lahko prav omai posebno cev v poprej opisano oni les, katerega hočemo pobarvati tej je nakopičen Če pridenemo pari slaboten Pocinkana strešna pločevina. vina dobro pocinkana, nikdar ne zarjevi. Ako je železna ploče Če je pa slabo po nekoliko barve ali kako namako, potisne jo z veliko silo einkana, je dokaj slabša kot navadni v vse luknjice lesa in ga pobarva po vsej njegovi masi. crni železni pleh Čista cinkova pločevina ni posebno ugodna za strehe, ker se v vro- kei 9 se posameznik pač ne peča s takim nama kanjem, je odveč, da bi podrobneje opisovali vse pošto čini in mrazu preveč raztega m kr Zato se rada trga m v 5 letih treba s inkom krito streho uže popravljati panje Bar fur prodajajo dandanes vse visje Dobro pocinkana železna plo kritje b materij al za tvrdke, ki kupčujejo z lesom in zato si človek za malo ceno lahko preskrbi les te ali one barve. streh. Kladivo z lesenimi vložki. Tvrdka Hommel v prinaša novo kladivo na trg novejšem času je bar in namakanje lesa Mogunciji htega železa, a vanj se vdevaj % Kladivo ima glav leseni konci Vsled ečj sploh silno napredovalo. Razvoj kemije je provzročil so učenjaki in strokovnjaki preiskali celo vi sto # # # ij m leto pi novih pliv na les. Vsled tega nam skorej zanimivih receptov in poskusov , da _.3vih vsako Tudi lezne teže kladivo bolj bij kakor samo leseno kladiv iz že- Ko se obrabi bi ide lahko nadomesti z drugim kosom Kit za les Pod leškim imenom prodajajo poseben lesni kit, ki dobro služi v izpolnite ond Filling" razpok posnemanje žlahtnega lesa se je jako in mahagonijev les, cedrovino azvilo. Palisandi in v lesu. A vsak si to lepilo lahko sam napravi po kini les in ebenov dandanes jako spretno posnemajo ožni in olj- predaleč astopnem Stopi del kolofonije in jeden del be lega oska skupaj; ko je snies dobro stopljena, pridene se ji v se del fino stoičenega m poprei anega oksa bi prišli ko bi se hoteli ati na ta zanimiva, pa za naše razmer manj ali nepotrebna dela Pole & tega kitu mokrota ne škoduje in lahko se obdeluj na mizarnici in stružnici. z lesom Temu red znajo lesu tudi barvo vzeti, to je les belit pomočj klor apna in sode zgine temna lesna bai .............................................................................................. je treba namočiti z raztopino 500 gramov klorovega vapna 63 gramov kristalizovane sode v IMm^ e k r....T^.V..M....M............................................................. Kmetijstvo. litr ode Ko ta deno aztopina močila les kake pol ure, se polije še z vo-aztopino žveplene sokisline. Konečno je treba les Trtna uš. Marsikak mrčes uničuje naše sadno ali dobro zmiti z vodo in namen je dosežen drevje ali noben se ni pokazal' tako škodljiv novejšem času (Wasserstofsuperoxyd) popolnoma brezbarven belijo les z vodikovim superoksidom ^š vinski trti. Naj bode še toliko kebr gozdno kakor v kako T tej namaki postane les skorej leto hrastovje se zopet opomore, pa tudi jablane se in presojen Tako idimo, da ima razumen mojster Uar lesa zaradi gosenc ne posuše tam pa kmalu zgine lep Kjer 6 se pa trtna uš vgnezdi, ad. Trte se začno sušiti skorej popolnoma v rokah. Kako težko je v natori dobiti kmalu se morajo posekati dva jednaka kosa in kako nerodno je pri mnogih izdelkih, z umno ; kupec Gosp. Jož. Nap. pl. Papanek v Požuni mnogo ker ima les na vsakem koncu drugo bar porabo namak se ti natorni nedostatki popravijo je z bla zadovoljen, cena je večja in zaslužek zdatneji. ja trti sami manjka življenske moči preiskoval okužene vinograde in prišel je do prepričanja, kriva temu opustošenju, temveč tudi to, se mogla da ni trtna da •k ♦ Zato pa smo tudi opisali razne namake take podrobno z braniti in upirati temu sovražniku. Te svoje skušnje pri da bodo našim čitateljem-obrtnikom dobr še dalj nado, Kdor se želi v tej tvarini ročamo konečno knjigo: Leu i technischen Vollendungsarbeiten Schleifen, Beizen, Polier došle občil v nemškem listu „Natur (( poučiti, temu pripo Po njegovih mislih je naša trta že pr Eig And dei Holzindustrie die das eveč oslab- Ijena, manjka jej uporne in prenavljalne moči. Stržen in pa cevi naše vinske trte niso dovolj napolnjene s sokovi Lackier Anstreichen und Ker ima tako malo kor in navadno iiste tudi na Vergolden des Holzes. Mit 33 Abbildungen Leipzig. A. Hartlebens Verlag. Cena 1 gld. Wien 5 kr Pest ? nadomestiti soku napačno pripravljenih tleh, zato ne more ki ga jej odteguje trtna uš. Zaradi tega se trta začne trohneti in sušiti, ko se na njej pokaže trtna uš, in v ^11 ^ Obrtnijske raznoterosti. kacih treh letih je popolnoma uničena Kakor se uši in drugi mrčesi najrajši zbirajo na ravno Ponikljevanje. (Vernickeln.) Izvrstna tekočina za po- slabih živalih, na lepih in dobro rejenih pa ne nikljevanje je nastopna: 1000^ čistega .nikljevega sulfata, IbOg nevtralnega, vinsko - kislega amonijaka, bg šiškove ki- tako rastlin. se pri rastlinstvu mrčesi najrajše lotijo oslabelih ff , « s - .1 226 Ameriška trta je zdaj močnejša nego je naša do- Pred m njimi se je razprostirala široka vodena mača. Koreninic ima več, stržen in cevi celic so krepkejše, ravan, jezero Viktorija Njanza. zaradi tega se je ne loti trtna uš Ker se v tej trti jeseni nabere mnogo škroba, se pomladi v njej nareja mnogo soku. Lub korenin « nost večja. iß > * • t Omenjeni učenjak krepkejši in torej upor- kemično preiskaval naše domače in ameriške trte in prepričal se je, da. imajo poslednje mnogo več čreslovine v sebi, nego prve. Ta mož Ekspedicija se utabori v Kaghehyi-u, kjer jo je domači glavar Kaduma vrlo prijazno sprejel. Ali Stan-leyu se je mudilo, hotel je, da pred kot pred obide obod tega glasovitega jezera, o katerem so se trdile najrazličnejše hipoteze. Preden je minil teden, bila je ladij a « Lady Alice" že zložena in urvnana tako, da je začel vsled tega misliti, kaj ko bi gnojenje s hrastovo čreslovino kaj koristilo našim domačim trtam in jih na- # redilo uporne. Posadil je v posode, v katerih je bila prst # precej pomešana s čreslovino, mnogo okuženih trt polnih . ušij, katere so že jele trohneti. V jednem meseci so se ranjena mesta na trtah jela zaraščati. Trte so lepo poganjale. Poživile so se torej in dobile zadostno uporne moči. Ko je preiskal trte, našel je na nekaterih še nekaj malega trtnih ušij, na drugih pa nobene. Poživljene trte more kljubovati togoti jezera Viktorija, po katerem besne grozne nevihte. Previdel je ladijo z moko, suhimi ribami, tkanino steklarijo in drugim drobižem. Vse je bilo gotovo. „Kedo pojde z menoj?" .povpraša Stanley svoje ljudi. Vsi molče. % jim ne ugajajo in so torej poginile. * • • • PI. Papanek priporoča, da bi se po gostem gnojilo z mletim hrastovim lubjem in. čreslovino. Gnoji se naj- bolje jeseni Tako ■ gnojenje poživi trte in jim da veliko „Kaj, prijatelji moji, ali se obotavljate? Saj ste me do sedaj drage volje spremljevali! Vedli ste se srčno, in bili ste se hrabro. No!" Vsi molče. ^ ^ „Ali res nobeden ne pojde z menoj? Za dvojno plačo, pravim u upornost. Papanek sodi, da je gnojenje s čreslovino jedini pomoček proti trtni uši. Nobeden se ne ponudi. „Kako ste čudni! Jaz moram na jezero. Ali ho- Mi smo tukaj priobčili kaj ogerski učenjak pri čete, da pojdem sam kaj: poroča proti trtni uši. Reči pa moramo, da stvar še ni » gotova tem oziru bode treba še mnogo poskusov 5? Ne!" Prav Pokažite mi tiste, kateri hočeje spremiti Koliko sredstev se je že poskušalo in priporočalo proti trtni škodljivki, ali dosedaj so se vsa izjalovila, zaradi • • • - tega tudi v novo sredstvo nimamo posebnega zaupanja, ali vendar priporočamo, da se poskuša. svojega gospodarja." t Nobeden se ne gane. Ko je Stanley začel po vrsti popraševati jih vsak se je izgovarjal, da razume na brodarjenj da je jezero nevarnejše od morja, da se grozno boji vode i. t Kmetijske raznoterosti. Ta čas spregovori črni vodnik karavane: » Go- spodar, ne izprašujte Ijudij, zapovedite samo. Vaši ljudje da Spmače ne reži, ampak trgaj jo. Skušnje so pokazale, so deca, in ne bodo pinača hitreje poganja novo perje, ako jej perja ne oclre- pa pregloko obrezovanje perja ubogali. Ako govorite njimi znjes, temveč trgaš. Posebno je silno škodljivo kot s prijatelji, nobeden se vam ne bode ponudil v službo; zapovejte, pa bodo šli." Tako je bilo. Stanley izbere deset možakov za brodarenje in jednega krmilarja. Pocock in Barker sta Taka teleta do poletja že toliko odrastejo, da lahko gredo na ostala v Kaghehyi-u z ostankom karavane. Dne 8. marca Reja telet. V deželah kjei je tvo na visoki topinji, rede navadno teleta, katera 1 m a j o po ziini paso ali. da se jim vsaj lahko daje sveža krma 1875 imajo kako hibo, niso za rejo. Tudi dvojčkov ne priporočajo za rejo. razvije hrabri preiskovalec jadra na jezeru, cesarjem Ugande, z močnim 'ii^c^/il«? 'üv C. Poučni in zabavni Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 2 GO. • » Jezero Viktorija-Njanza. Uganda. Stanley se sedaj zasukne bolje na sever. Dne da se snide s silnim Mtesom, jednim od najzanimljivejših vladarjev afriških. Nebes je temen, voda je siva, pečine so gole in strme, obala je pusta in samotna. Veslarji stokajo, kakor da gredo v gotovo smrt. Več potov se zagledajo v Stanleya, kakor da pričakujejo, da bode dal obrniti. Noči so neprijetne, trstje je polno gadnih muh, strupena para puhti iž njega, mrzlica trese celo najmočnejše možake. Zrak je hladen, vse je žalostno, ali Stanley goji nado ir 27. febr., ko je karavana lezla navkreber, začeli so ob obali nadaljuje pot; plove vedno oni kateri so stopali na čelu navdušeno vriskati Tri tedne so živeli tako v neprestanem nemiru Pocock pa je mahal s klobukom in vpil: „Jezero, je- Vsak čas so bili pred novim neprijateljskim krajem kjer so jim domačini kazaU dovelj očitno, da jim ne zero!" f n f ? dado izkrcati se. Ali pa so se pognali tolovaji v čolnih 20 piščalarjev, 10 gitararjev, pritlikavce, klicarje, orož- za njimi, da jim škode napravijo. V nekem kraju je jenosce, celo četo pažev, dvorjanikov, moliteljev, te moral Stanley prijeti za orožje, da je razpršil nepri- lesnih stražarjev in dva zastavonosca. Vsi ti ga sprem jateljske piroge, katere so mu že bile na pete. Ijajo, koder hodi, da pokazujejo njegovo moč in nje- Kedar je pa prišel pred Ukafo, spremenilo seje govo dostojanstvo. In kakor cesar tako imajo tudi koj vse. pojedini glavarji čim mogoštevilnejšo spremstvo, svoje „Pripeljite vole, ovce in koze; prinesite mleka, zastavonosce, svoje paže. Isto tako se vedejo tudi piva. Dajte svoje najboljše banane, da beli človek in drugi podaniki njegovi; celo seljaki imajo male robe, njegovi ljudje uživajo gostoljubnost! Beli človek ne deco, katera nosi kopje in škit za njimi. » sme lačen stopiti pred našega cesarja. Le pogledite - ga, kako je upadel! Pokažimo mu svojo privrženost!" To je bilo gaslo glavarjev pojedinih pokrajin te divne zemlje. In z vseh strani so nosili na ladijo najobilnejšo hrano, in prijateljski so pozdravljali potnike, koder so se mimo peljali. Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Na Zidanem mostu morali smo potniki smo Bili so v Ugandi, v zemlji silnega cesarja Mtese. bili namenjeni proti Zagrebu, zapustiti vagone in čakati Tudi cesar se je izkazal. Poslal je naproti belemu skoraj ure na sostavo novega vlaka. Da v nekurjeni ni človeku pet čolnov, katerim je veleval jeden od dvorskih čakalnici posedati tako dolgo ni bilo ravno prijetno, dostojanstvenikov. Naročeno mu je bilo, da previdi mi treba praviti, kjer nam tudi zavžitek tople kave ni ekspedicijo z vsem, kar jej je treba, in da jo vodi do provzročil od več gorkote. Prav zadovoljni smo bili toraj mesta Usavara, v glavni lovski stan, kjer je vladar vsi, ko je poslednjič dalo binglanje zvonca znamenje, da ta čas bival. naj zasedemo vozove, ki nas bodo odpeljali proti Zagrebu. „Lady Alice" je bila še dve milji od obale, ko Preden o daljnem potovanju kaj spregovorim, naj omenim da od Zidanega mosta proti Zagrebu stojijo potniku še so se že vsi vrhovi pokrili z velikim mnoštvom ljudij, kateri so prišli pozdravit kraljevega gosta. In ko je celo čvetera pota na izbero. Poleg železnice pelje namreč ladija obstala, kaj je ugledal Stanley? Na malo vi- blizu njene proge en pot, menda okrajna cesta, po levi sečem svetu je stalo v dveh vrstah več tisočin vo- strani Save skoz Štajersko mimo Loke, Sevnice, Rajhen jakov v takej opravi, kakoršno imajo Zanzibarci. Ska- berga, Vidma, Brežic i. Tretji pot se kako ure zovali so čast belemu človeku, streljali so, bobnali, pod Zidanim mostom prestavi po brodu (ki se bo pa godli, vihrali z zastavami, in cela množica gledalcev menda kmalu umaknil mostu) na kranjsko stran, ter vodi je udarila v oglušno klicanje. kot deželna ali celo državna cesta skoz Rateče, mimo Ko je Stanley videl toliko vojakov in tak sijaj, Boštanja, skoz Krško in dalje skoz Dol. Cerklje, Čatež menil je prvi hip, da je sam cesar tu, ali ni ga bilo. proti Samoboru i. Zadnji pot je vodni ali plovni pot Došel je upravitelj palače, za katerim so stopali no- po Savi. Dokler ni stekla železnica od Zidanega mosta sači z raznimi jestvinami in pijačo, poklekne pred do Ljubljane, se je po Savi noter gori do Zaloga, ali pa tujca in reče: nasprotno od tam proti Hrvaškemu zvozilo na milijone Cesar pošilja svoj pozdrav belemu človeku, ki centov raznega blaga. Od taistega časa r ivno navedeni je prišel s tako daljnih krajev, da ga obišče. On ne promet skoro popolnoma prejenjal; — od Zidanega mosta more videti hca toli velikega prijatelja, preden se mu navzdol pa se po fiosarjih lesovje, (zlasti dilje [žagance, gost ni najedel. Zato je poslal svojega roba s to malo deske in stavbeni bruni), ki se je priplavilo od raznih hrane. Ob devetej uri pa, kedar se bode njegov pri- strani spodnjega Stajerja po Savini, katera se le-tod v jatelj odpočil, poslati hoče cesar ponj, da ga sprejme." Savo izliva, plavi še vedno proti Zagrebu, Slavoniji, celo Kedar je kraljevi odposlanec dovršil svoj govor, proti Zemunu in tudi še dalje. Za silo se vozi kak potnik dal je pripeljati pred Stanleya 14 tolstih volov, 8 koz, tudi po flosih, kar pa baje ni ravno prijetno. Še vedno ovnov, prinesti sto banan, 36 piščet, 4 posode najbolje se je poslužiti železnice, ker se z njo najhitreje mleka, košaro riže, 20 jajc, in 10 vrčev pive. Potniki in primeroma najceneje naprej pride. so se čudili tej cesarskej darežljivosti. Moje daljno potovanje tudi od Zidanega mosta proti Kedar se je ekspedicija dobro založila in spočila, Zagrebu spričetka ni bilo ravno prijetno. Zdanilo se še omila se je, počesala in pražnje oblekla. Ob devetih ni bilo, gosta in mokrotna tema je še vedno napolnjevala zjutraj sta se Stanleyu predstavila dva paža, in po- Savsko dolino in je bil toraj zabranjen vsaki razgled. In ne vabila ga v imenu cesarjevem, da dojde v palačo, tako nisem zamogel viditi mičnih kranjskih Rateč Stanley je šel za njima, spremljevali so ga njegovi štajerske Loke; dalje naprej dol ne kranjskega Boštanja ljudje s puško na rami. in kaj malega štajerske Sevnice. Tukaj se je bilo sicer Cesar ljubi sijaj in razkošje, in kakor dela on tako pričelo svitati, a gosta megla je še vedno omejala razgled. Le tod poslovila se je bila od moje tovaršije neka so- delajo tudi njegovi podaniki vsak po svojih razmerah — in prihodkih. Mtesa vodi vedno seboj 40 bobnarjev, potnica iz koroške slovenske Zilje, ki je šla menda služit nekim znanim ljudem y Mokronog. Že na ljubljanskem „Koledarček kolodvoru pridružila se mi je bila, ter prosila me, naj sme ostati poleg mene, ker je čisto ptuja v teh krajih in se sama ne ve kam djati. Omenim pa te sopotnice rajn dr Blelweis 1853 Grob njegov zlasti za to Koroškim i ? ker nasi sicer ni natančno znan, vendar pa bi bila vsaj kaka vzidana kamnita tabla na kakem vidnem kraju tu in na Bogensperku kot začasni spominek na slavnega moža na adi trdijo odni nasprotniki osobito po moč primerna). Ker se železni kolika razlika je med govorom želje posameznih koroških in kranjskih Slovencev ter da se komaj drug druzega umejo. Temu pa nikakor ni tako. Kot 10 letni deček šolal sem se v Celovci. Takrat so Slovenci, ki so potnikov vendar ne briga, in ker je bila megla še vedno gosta, je bilo mestice skoz njeno tančico komaj opaziti v tamnih obrisih Enako je bilo tudi na dalj vožnji proti dohajali iz okolice po opravilih v imenovano mesto, dokaj slabeje govorili svoj jezik od takratne „kranjšine res M omejen je bil na desno, kranjsko stran proti Leskovibi, Cerkljam, Mokricam, Čatežu in na visoke I --1 nazivali pa «Slovenci". so se vendar že o onih Gorjance ; pa tudi k levi na prijazno okolico artiško m kot mi iz te strani Ljubelja. O mojih poznejših prihodih v Gorotah, zlasti o zlati maši neumrljivega rajn monsignora Einspiler-ja sem se pa na lastna ušesa prepričal o velikanskem napredku, katerega so glede čistega časih bolj določno od nje naprej razprostajočo se Vizelskd. iS (Dalje sledi.) govorjenja maternega zadnja leta. Cerkev, jezika Novice. ^ .................................................................................................... edili koroški Slovenci ^wm^w^w^vmw^w^^^^^^ t slovenski govori « v kvah časništvo, naj več pa slavna družba sv. Mohora iri slednje čase tudi zborovanja Ciril-Metodove družbe po m Poslanec Spinčič. V.torek dne 5. julija razpravljal se ]e v državnem zboru predlog posl.. dr. Paeaka tej zadevi čudovito veliko storili so v to, da naj se preišče, jeli nančno ministerstvo, odpustiv in naj delaj govorijo 1 Spi di lužbe kr poslansko imnoiteto gre na 51 posl. Jako # y • * pišejo magari tudi piskajo in trobijo ter počnejo naši odločno so se potezali za Spinčiča poslanci dr. Herold, Kram nasprotniki, kar hočejo: tako močnemu toku reke nasproti Pernerstorfei m dr. Lue kater so naučnemu m i ni str plavati jim ni moč, in Koroška za majko. Slavo še ni sikater'0 bridko resnico v obr povedali. Naposled izgubljena. Moja sopotnica je bila se je zadeva ednoglasno imunitetnemu odseku v rešitev pogerkvanji" spoznati, da ni rojena Kranjica po tako zvanem razpravljalo * i. • V ■ X/ • tudi državno sodišče o tej zadev Na bližnj postaji Reihenberg" pridružil se nam za- je bil neki prijazen gosp. finančni. nadstražnik in Novega Mesta, ki se je vračal kot vojaški odpustni k od orožnih Gosp. Spinčič je namreč pri tem sodišču vložil pritožbo proti rbinisterstvu za pouk in bogočastje zaradi kršenja nsta\ jamcenih političnih pravic. Pritožbeni spis sestavil je odvetnik in drž. posl. gosp. dr. Pattai, kateri je gosp. Spinčiča zastopal vaj iz Gradca. Pripovedoval nam je med drugim voj imajo v tej okolici v v CC. , da 00. trapisti veliko naselbino in samostan, kjer se je ravno prejšnje dni vršila velika cerkvena slavnost. Samostanski prednik postal je namreč opat, v katero dostojanstvo so ga vmestili baje mig. knezo-škof laVatinski sami. Komu ni znano, da so samo-tarci imenovanega reda zlasti v kulturnem oziru posebno povzetj tudi pri obravnavi sami. Vspeh. obrav državno sodišče izreklo, da se smatra tej zadev e je bil ta, da se je ekompetentno odločiti A f Dr. Franc Skofič. V Školji Loki umrl je popoludne po daljši bolezni ondotni c kr dr F Skofič še-le 45 let star okrajni včeraj odnik g. dober Pokojnik bil je miren a arodnjak ter vesten ur-adnik. Bodi mu žemljica lahka Poštne stvari. Eekornandov se od 1. julij t pisma s poštnim veliki dobrotniki in tudi spodbuditelj pošiljajo lahko v tostranski marljivemu in državni polovici, kakor tudi na Ogersko, Bel umnemu poljedelstvu povsod, kjer se naselijo. Enako na ^ijo, Dansko, Ita Luksembnrg, Eumunijo, Švedsko in Norveško in Švico selbino in samostan imajo čč. go- o* 00. trapisti tudi v Najvišji znesek povzetja določen za vnanje države pa z 200 gld Avstro-Ogersko s 500 2:kl ali 400 markami Marija Zvezdi poleg Banjaluke v Bosni. Kdo pač ni že 500 franki ali njih vrednosti po veljavi dotičnih „ čul, kako ih koliko da oni delajo v prid in blagor on- stojbine so jednake kakor pri drugih rekomandov oziroma Pri dotnega omašnega ljudstva. In glejte slišal sem da so se ravno J Ijatvah. Poštnina za adna pisma, ne cez anih poši 15 gramov težka trapisti nameravali spričetka bodisi v katerokoli tujo deželo na svetu poslana, znašala "bode naseliti v nekem močvirnem predelu Hrvatske (ali Sla odslej napi-ej 10 kr., za listnico tudi kamorkoli na vonije, ne vem že dobr več) pa lilo! Sli so toraj naprej v Bosno. Kristijani niso m se Jim to dovo- od vsakih 50 gramov kr., in za tiskovine, naj gredo iz države kamorkoli tuj ki zemlj mar nahajale samo običaj črke za nje Tur Vizitnice, če se bodo na njih p. /. — p. C. - C. gostoljubnost zdaj zlati sad pa so jih radi sprejeli in žanjejo za svojo ^P^^j^male se bodo kot tiskovina, ne več kot pisma Od Da pa zlasti priprostemu narodu na Hrvatskem državo, 10 kr malih zneskov do 10 gld., poslanih po nakaznicah v kak kraj Avstrije, plačati je odslej 5 kr in če gredo v kako tuj manjka kulturnih probuditeljev, bom o priliki še govoril. Pri občinskih volitvah v Šmarij Jelšah na Pripeljaje se na postajo Krško bi se bil pač rad za kako uro pomudil in si mestice ogledal od blizu, ker ni brez šole, Valvazor je v Krškem skončal tek svojega življenja me znamenitostij. (Zlasti nisem še videl nove meščanske — edine te vrste v naši deželi; tudi naš slavni Spod. Stajarskem zmagali so narodnjaki v vseh treh razredih. — Novo gimnazijsko poslopje v Mariboru je dozidano in se bode še te dni izročilo -dotičnim oblastvom v porabo in upravo. Pri volitvi okrajnega odbora v Metliki voljen seca sept 1693 še 52 let star kakor je načelnikom g. Anton Prosenik, trgovec v Metliki, nam pove namestnikom njegovim pa g. Franc Güstin tudi trgovec v Metliki. # * - > ( Umrl je v Beljaku dne 2. t. ui. trgovec gospod V spomin Ant. Knezu napravil le ljubljanski so Franc Piliač v 37 letu svoje starosti. Pokojnik bil je zaveden „Sokol" sinoči na vrtu Ferlinčeve gostilne pri „Zvezdi" druz-narodnjak in požrtvovalen podpornik narodnih društev. Nesreča. Gosp. Adolf Volovšek, c. kr. davčni davčni pristav v Skofji Loki, je pretečeno nedeljo na izletu k sv. Joštu in od tod proti Podnartu tako nesrečno pal raz neki kamnolom, da si je znotraj in zunaj tako močno poškodoval, da je v par minutah umrl. binski večer. Tamburaši so udarjali na tamburice, pevci peli, • društveni starosta pa je udeležencem večera podal nekaj črtic iz življenja blagega pokojnika. Dne Utonil pri rešitvi. t. m. so se v Novem Mestu trije petošolci vozarili po Krki s čolnom Nesreča je hotela, da se je čoln preobrnil in da so vsi trije pali v vodo. Višje deželno sodišče graško. Predsednik • v viš- jega dež. nadsodišča v Grradci g. dr. vitez Waser šel je na dopust in je prevzel vodstvo sodišča predsednikov namestnik Dva se hitro rešita na suho, tretji pa, Dereani, se začne potapljati. Dijak Murgelj, izvrsten plavač, to videč hitro skoči v vodo in hoče svojega prijatelja rešiti. Že ga tira h kraju, pa zadela dr. pl. Schmeidel. kar naenkrat zgine pod vodo, Dereani se je na to rešil, a Murgelj je utonil. ga je najbrže kap. Italijanska vina. vnanje ministerstvo je na- Razstava c. kr. obrtnih strokovnih šol. Stro- znanilo italijanski ladi da stopi v vel j dne 28. avgusta. Po pogodbi z dne ^0 nova vinska carina decembra 1891 znaša kovni šoli za lesni obrt in za umetno vezecje in šivanje carina od italijanskih vin gld v L j ubij napravita dne in 10. t. m tavo šolskih 75 kr del v redutni dvorani. Eazstava obeta biti zelo zanimiv in Sole N • v mestnih ljudskih šolah sklene se tekoče poučna. Svojim čitateljem toplo priporočamo, da ne zamude leto dne 13 t. m Na C. kr. veliki 2:imnaziji v Ljublj konča se šolsko leto jutri dne t. m Vpi učenčev. ki žele prihodnjo šolsko leto vstopiti v prvi razred, vršilo bode iti pogledat izdelkov naših obrtnih zavodov, ki letos zaključita svoj štiriletni obstanek. — Občinske volitve. V Mekinah v kamniškem okraji se v nedelj dne 10. julija dopoludne. Vzprejemni izpiti bodo bil je voljen županom posestnik g. Valentin Pogačnik, občin- dne 16. julija, pričenši ob prično dne 9. t. m. popoludne v Ljublj uri zjutraj. Zrelostni piti se skima svetovalcema pa posestnika g. Jan. Zlatnar iz Godiča Vpi na višj Lilki in Jož. Hočevar iz Mekin. V Kapli vasi v kamniškem okraji vršilo bode za I razred v nedeljo dne 10. julija bil je voljen županom trgovec g. Andrej Mejač ml., občinskima zprejemni izpiti pa dne 15. in 16. eventuelno tudi 18. svetovalcema pa posestnika g. Jan. Drešar in g. Jan. Lukanec. t. , julija. dotična zjutraj, šolskega leta dne 15 Vzprejemni izpiti na novomeški višji gimnazij m V krškem voljen je županom meščan in posestnik g. Karol pisovanja v razred se bodo vršila dne 15. -1, m Zenar. V Novem Mestu voljen je županom g. Fran Perko, za nižji gimnaziji v Ljubljani bode sklep tekočega starejši ne pa gg- Adolf Pauser, trgovec, dr. Šegula, odvetnik, t. m Vzprejem in vpisovanje v pi in dr. Poznik, notar. azred bode pa že dne 10. t. m. Vzprejemne preskušnj bodo dne 16. in 18 t. m Ošpice so se pokazale v Babinem Polji na Notranj- skem. Šolo so morali na nedoločen čas zapreti. — Družba sv. Cirila in Metoda bo imela vsled odborovega sklepa svojo letošnjo glavno skupščino v Postojini dne 28. t. m. Utonil je preceno nedeljo v Žužemberku Slletni Umrl je v Črnomlji ondotni okrožni zdravnik A. Pavlin. Nova brzojavna postaja dovolila se je v Studenci poročali, v okolici postojinski pod Ljubljano. Martin Ubank, dninar, doma v Dravljah nad Ljubljano. Napil se je žganja, nato se pa šel kopat v Krko in tako storil nesrečni konec. — Vojaške vaje vršile se bodo letos, kakor smo že in sicer bode ondi zbrana od t. 97., v Vodice in Jarše Pasji kontumac Za občine Mengeš, Loka, Trzin, 27. junija do 27. 17. do 18. avgusta 55. brigada t. j. pešpolk št. 87. in eskadron dragonskega polka št. 5. in divizija topničarskega razglašen je za čas od polka št. Od 29. avgusta do 7. septembra pa bode imela septembra t. 1. pasji kontumac. Obsodba. Tržaško deželno sod • v v obsodilo je ko prskega odvetnika Sandrina in posestnika Andreja Mariča, .oba strastna lahonska agitatorja, na tri tedne strogega zapora, ker sta podkupila nekega kmeta, da je pri občinskih volitvah pod tujim imenom volil italijanske kandidate. Dotični kmet obsojen na 14 dni zapora. vaje 28. divizija t. j., pešpolka št. 17., 87. in 97., lovska bataljona št. 20. in 31., dva eskadrona dragoncev, topničarska divizija št. 5. in sanitetni oddelek št. 8. Pešpolk štev. 87. bode nastanjen v Postojini, št. 17. v Hrašah, št. 97. v okolici. — Dolenjska železnica. Kakor se poroča so se po- odobrili v ze Blazni morilec. V velikovškem okrogu na Ko- drobni načrti stroškov za progo Grrosuplje-Novomesto in pregledali. Ce ne bode posebnih drugih z^^prek pr bode se z zgradnj te proge še tekom tega polet j roškem napal je zavratno dne 26. junija t. 1 blazen človek nekega ubogega sodarja. Ko je ta mirno v senci tik ceste sedel in jedel hleb kruha, mu je iztrgal iz — Štiri4esetletnico svojega službovanja praznov te dni c. kr. višji nadzornik avstr. tabačne režije in pr\ roke nož m ga z njim popolnoma razmesaril. Ko so prišli ljudje, klečal je zločinec zraven že mrtvega sodarja in molil. Grrozoviteža so prijeli in izročili žandarmeriji. čelni k P a v e r kr. glavne tabačne tov v Ljublj gosp al je i na- Karol Tem povodom napravili so mu V St. jakobsko - trnovska podružnica sv. Cirila o svoj uradniki delavci in delavke primerno ovacijo. — Štiridesetletnico svojega službovanja praznoval je 1. t. m. tudi g. Martin Zdolsek, sprevodnik Eedka slovesnost, kateri prisostval Habit, vršila se je na Rožniku v navzoč- in Metoda v Ljubljani, ki je imela pretečeno nedeljo občni zbor vzbudila je veliko zanimanje, za društvo in rodila jako lep sad. Ustanovila se je namreč na tem zboru ženska po- južne železnice v Ljublj tudi gosp. inšpektor nosti mnogih uradnikov, sprevodnikov Ta slavnost znamenita adi te to prijateljev slavij ker je Zdolšek sprevodnik južne železnice, ki je v Ljubljani p štiri za Št. Jakob in Trnovo, kateri je pristopilo takoj desetletnico d r u ž n i C a nad 30 navzočih gospej in gospodičin Ljutomerski krajni šolski svet je odklonil darilo Načelništvo Št. Peterske moške podružnice 3000 gld. štajerske hranilnice, ker je hotela dati ta dar ss. Cirila in Metoda v Ljubljani uljudno vabi vse častite pogojem, da bi bila ljutomerska šola nemška. Prav tako! družabnike na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 10. julija s ob uri zvečer v Počivalnikov! gostilni na sv. Petra cesti. Kolera. Po nekaterih .;krajih ruske "Azije pokazala Spominski dan bil je dne t. m. Preteklo je se je kolera. Oblastva vkrenila so vse potrebno, da se kolera namreč 25Ö let/odkar se-je «rodil Abraham a St. Clara, ime- ne zanesla tudi v Evropo r « * Prouzročitelji velike nesreče v pfibramskem niten cerkven govornik in pisatelj nemški. Umrljivost ljudi na svetu. Po najnovejšem iz rudniku bili so obsojeni v soboto. Eudar Križ, ki je vrgel računanja umre vsako leto na celem svetu 33 milijonov ljudi, gorečo dušo svetilnice na stran in tako. prouzročil nesrečo,, ob- ^ to; je 91.5-54 na dan, 3750 na uro ali 62 na minuto. sojen je na 3 leta težke ječe, rudar Kadlec dobil je Havelka poldrugo leto in Nosek tri mesece težke ječe. leti. 4 •» vsak utrip človeške žile umrje torej eden človek. Oženjeni delje nego samci. Na žive Varstvo proti živinski kugi, pšenu prašičev, muham v hlevih mrčesom vsake vrste, gnjilobi oštorjenju lesa hisni zidni glivi, mokrim zidovom priznano najboljši Barthel-ov izvirni i» hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi namaz predmete, katere potem 4 k rat trpe. 3 Mg. po pošti (jld. 100 Mg. gld. JJunaju. Troški majhni korist tisučer: Prospekti druga pojasnila zastonj franko. MIHAEL BARTHEL Duh (Ustanovljeno 1781.) Nadalje prodaja strešni strešni patentovani kotran, karbolno kislino, karbolno apno, kolomaz, najnižji Dopisvje se slovenski. ♦ i (Ö 0) M ♦ O Pl te u o •d d ♦ ca d >o o H Oo ♦ i i H * H k. A r Vse po najnižji ceni. i H M H M ii ki Pozor! 99 pri štoku Ljubljani, Kravja dolina št. 20. « Priporoča svojo novo, veliko zalogo finega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga, kakor tudi moko iz fine banaške pšenice, dobro sveže maslo, fino namizno olje, vsake vrste mila i. t. d. Prodaja tudi nekatere poljske pridelke. ♦ ♦ ♦ H o o< ti P ♦ ♦ d P< o cr p •§0 Vse po najnižji ceni. « Točna in dohra postrežba. Pozor! ♦ (D fc^« C P I f M M M Vse po najnižji ceni. ii H i k. A \< yincenc čamemik kamnosek v Ljubljani, Parne ulice št. se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega —= dela kakor ivltar-jev, <>l>li.a.jilmli mix itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših, po najnovejših obrisih prav lično in IZ različnih vrst marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem zgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljno zidanega temelja nagibajo, popravka brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča za vsakovrstna stavbinska dela katera fino, trpežno m ceno izvrši. Filijalo sem popolnoma opustil Preselitev prodajalnice Prodajalnica oljnatih barv J firnežev 7 lakov m kleja i je sedaj na sv. Petra cesti št 41 ob vogalu Resell eve ceste V lastni hiši. Slonove Frlijala: ulice 10 Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasuikovi nasledniki.