KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 99 MLADOSTNA POTOVANJA JANEZA VAJKARDA VALVASORJA BRANKO REISP Janez Vajkard Valvasor je absolviral svoje šolanje na jezuitski gimnaziji v Ljubljani. Na- daljnje izobrazbe pa ni iskal na univerzi, kar je morda tudi eden izmed razlogov, da je ohranil in razvil značilne lastnosti samosvoje, duhovno neodvisne osebnosti. Stopnja njego- ve izobrazbe je bila namreč le tolikšna, da se ni usmeril v kabinetno, od življenja odtrgano učenjaštvo. Svoje znanje je izpopolnjeval in življenjskih izkušenj nabiral na potovanjih po tujini in v vojaški službi. V tem je sledil tedanjim navadam plemiških sinov, ki so se 7 namenom, da bi kasneje dosegli ugledne vo- jaške položaje ali visoka uradniška dostojan- stva, izpopolnjevali v vojaških veščinah, nato pa potovali v ituje dežele, predvsem v Italijo in Francijo. Pri nas so imeli za taka potovanja zaradi bližine Italije še posebej lepo prilož- nost.^ Z več vidikov zanimivo delo ^Speculum ge- nerosae juventutis — Newbegläntzter Zucht- Spiegel der Adelichen Jugendt« (Na novo os- vätljeno vzgojno zrcalo plemiške mladine) uradnika kranjskih deželnih stanov Adama Boštjana Siezenheima (Sietzenheimba), ki ga je avtor sam založil, natisnjeno pa je bilo le- ta 1659 v Münchnu, daje dobro sliko tedanje- ga ravnanja in izčrpen pouk o tovrstnih didak- tičnih prizadevanjih. Po vsej verjetnosti je Janez Vajkard avtorja in to njegovo delo že poznal, preden se je odpravil na svoje veliko potovanje. Delo vsekakor zelo obsežno in naj- lepše komentira v dodatku k VI. knjigi Slave vojvodine Kranjske, ki obsega učene pisatelje, doma s Kranjskega. Iz komentarja bi sklepali, da je bil Valvasor nekoliko seznanjen tudi z osebnimi razmerami avtorja, kasneje pa je utegnil biti povezan z njegovim sinom, jezui- tom Francem Siezenheimom.^ Po neki zapleteni zgodbi, o kateri beremo pri popisu Gamberka — bilo je to približno 29 ali 30 let pred izidom Slave — bi sklepali, da se je Janez Vajkard odpravil na prvo po- tovanje leta 1659 ali morda že leto prej. Ko je bilo namreč deželnosodno gospostvo Gam- berk še v posesti družine, je imel Karel Val- vasor, ki ga je takrat upravljal in bil skrbnik svojim mlajšim bratom in sestram, posla tudi s sodnimi zadevami. In v zvezi s tem pripove- duje Janez Vajkard daljšo zgodbo, ki jo skle- ne z opisom nenadne izginitve mladega kmeč- kega fanta iz ječe v grajskem stolpu. Takrat je bil ravno doma in se z drugimi gledalci vred ni mogel dovolj načuditi, kako so okrog stolpa lötali vrani — hudobni duhovi, ki so kmetu pomagali pri begu. To se je zgodilo ne- kega jesenskega dne; kmalu nato je odpotoval za nekaj let, zato mu nadaljnji razplet zgodbe ni znan. Navedeno se docela ujema tudi z Val- vasorjevim pisanjem tajniku Kraljevske dru- žbe v Londonu, Thomasu Galeu, kjer izjavlja, da je prebil na potovanjih v celem 14 let.^ Iz tega lahko izračunamo, da je Janez Vajkard končal šolanje v svojem sedemnajstem letu in bil nato od jeseni 1658 do 1672 v glavnem zdo- ma. Žal pa o prvih potovanjih ni konkretnej- ših podatkov. V letih 1663 in 1664, morda pa tudi še za dalj časa, se je Valvasor — poleg mnogih kranjskih plemičev — z dvanajstimi tovariši, ki so vodili s seboj tudi svoje služabnike in hlapce, kot prostovoljec udeležil avstrijsko- turške vojne. Čeprav je vso XII. knjigo Slave vojvodine Kranjske posvetil popisu Vojne krajine in krajev ob hrvaško-turški meji, je v knjigi o njegovi udeležbi v tej vojni le nekaj skromnih drobcev, v XV. knjigi, ki je name- njena letopisom tega časa, pa se je opisu voj- ne sploh odrekel z razlago, da je to storjeno že v mnogih drugih delih in da se pri letopi- sih usmerja v glavnem v to, kar se nanaša na Kranjsko.'' 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Iz vsega je mogoče povzeti, da se je Janez Vajkard Valvasor z nekaterimi drugimi kranj- skimi plemiči in njihovim spremstvom »pred dvajset in nekaj leti« v tej vojni pod oseb- nim poveljstvom izkušenega in slavnega vo- jaka, hrvaškega bana grofa Nikolaja Zrinjske- ga v Slavoniji oziroma v Slavonski vojni kra- jini pogostto udeleževal raznih spopadov s sov- ražnikom v Testa-Piccolominijevem regimen- tu, čigar konjeniški stotnik je bil Adam von Albendorff. Da je služil pod komando grofa Nikolaja Zrinjskega, pove vedno s posebnim poudarkom, lepo opiše tudi njegov junaški značaj in osebne vrline, ki so Zrinjskemu pri- pomogle do takih vojaških uspehov in slave. Le posredno pa je mogoče razbrati, da se je Valvasor bojeval v Slavoniji. Na tem vojnem pohodu se je nekoliko seznanil s to pokra- jino, ko pa je sestavljal svoje delo, je ime- na nekaterih krajev že pozabil, tudi oficirji in poveljniki v tamkajšnjih področjih so se menjali. V XII. knjigi Slave, v 7. po- glavju Von den Windischen Grentzen (O Slavonski krajini) piše tole: Sintemal es allbereit zwantzig Jahre seynd /daß ich* un- ter Herrn Grafens Niclaus von Zerin seel. Angedenckens/ Commando war/und mir sel- bige Lands-Gegend etlicher Massen bekandt machte (Zlasti, ker je že dvajset let tega, kar sem* služil pod poveljstvom gospoda gro- fa Nikolaja Zrinjskega blagega spomina ter se nekoliko seznanil s tistimi kraji).^ Sicer pa v zvezi s to vojno omenja le nekatere stvari, ki so se mu zdele pretresljive in grozne, na primer, da je videl, kako so odsekanim tur- škim glavam na kolih po nekaj tednih zrasli lasje in brada, ali pa, da Senjani, Vlahi ali Uskoki, kadar odsekajo Turku glavo, to dvig- nejo in pustijo z veliko poželjivostjo, da jim kaplja v usta še vroča kri, v čemer se kažeta njihovo zagrizeno sovraštvo do Turkov in brezmejna krvoločnost.* Iz te vojske se je Valvasor za krajši čas vr- nil domov. Kaj posebnega tedaj gotovo ni po- čel. Tako je, kot sam pravi, na Kalu nad Me- dijo nekoč lovil gada, debelega kot njegova roka, a le tri pedi dolgega, zato ga sploh ni mogel obdržati in mu je ušel v luknjo. Nekako v tem času je moralo biti, da je Valvasor sam večkrat govoril z nekdaj slepo ženo njihovega oskrbnika v Mediji, Anžeta Peina po imenu, ki je po zaobljubi čudežno spregledala ob ro- manju na zasavsko Sveto goro, kot v svoji globoki, za človeka tistega časa razumljivi vernosti zavzeto poroča v Slavi vojvodine Kranjske, v knjigi o svetnikih, rodovih in žup- nijah.'^ V splošnem pa je radoznalo obiskoval bližnjo in daljno okolico rodbinskega gradu in njihovega gospostva ter se seznanjal s kra- ji, ljudmi in običaji, kajti o teh krajih poroča pogosto v II. knjigi, kratki topografiji, ki je zamišljena kot uvod v naslednje, obsežnejše knjige Slave. Nato se je Janez Vajkard Valvasor odpravil na svoje veliko potovanje, ki je trajalo nekaj let. V Slavi vojvodine Kranjske priložnostno tu in tam raztreseni drobci in časovno le pri- bližne oznake (na primer »pred 20 in nekaj le- ti«, namreč pred izidom Slave vojvodine Kranjske ali morda tudi pred toliko in toliko leti, kar je posamezne knjige Slave sestav- ljal), dajejo za prikaz Valvasorjevih potovanj iti analogno tudi za marsikaj drugega iz nje- govega življenja le skromno oporo. Razme- roma dosti oziroma še največ je takih podat- kov v 55 strani obsegaj očem vrinku ali dodat- ku k popisu Cerknice v XL knjigi Slave voj- vodidne Kranjske, ki ima naslov: Weitere Er- klärung deß Herrn Haupt-Authors wegen deß Igeln-Ruffs in der Cirknizer See-Gruben/ samt einem ausführlichem curiosem Schalt- Discurs von den Pactis expressis und implici- tis (Nadaljnje pojasnilo gospoda glavnega av- torja zaradi klicanja pijavk na jamah Cerk- niškega jezera z vključenim izčrpnim zanimi- vim razpravljanjem o »pactis exspressis« in »implicitis« [o jasnih ali očitnih in zaplete- nih ali neočitnih zvezah]).^ To besedilo se veže na IV. knjigo o narav- nih redkostih dežele Kranjske, zlasti na 50. poglavje, in je nastalo zato, ker Valvasorja vsebina opomb, ki jih je dodal urednik Erazem Francisci, ni zadovoljila. Francisci si je nam- reč pri raznih pojavih, za katere Valvasor razlaga, da nastanejo po naravni poti, in tudi pri naravoslovnih poskusih, ki jih je Valvasor sam opravljal, izmišljeval nenaravno razlago in povzročitelje ter povsod videl hudičev vpliv, še več, razumeti je bilo, kot da je Val- vasor stopil v zvezo s hudičem. Seveda bi ute- gnile biti take izjave glavnemu avtorju in njegovemu delu v škodo. Valvasor se v odgo- vor na to bolj odprto razpiše o svojih doživ- ljajih in je zato v tej razpravi še nekaj pri- spevkov k njegovemu življenjepisu. Poleg živ- ljenj episnih podatkov, ki nas itu zanimajo, bi bil vrinek dragocen vir tudi za raziskovalce tedanjega praznoverja; zaradi specifičnosti njegove vsebine pa bi ga mogel s pridom upo- rabljati le strokovnjak za to področje. Prvi podatek o tem velikem potovanju se- ga v jesen leta 1666. Tako je oktobra tega leta tedaj petindvajsetletni Janez Vajkard na Du- naju v bližini rdečega stolpa (Roter Turm) — na koncu današnje Rotenturmstrasse, ki pelje od Štefanovega trga proti kanalu Donave — v Arnoldovi hiši, v kateri je bil pri gospodu Meintzerju tudi na hrani, brez kakršnekoli prevare lastoročno tingiral funt svinca z gra- nom tinkture v najžlahtnejše zlato. Tinkturo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 101 je napravil Johann de Monte Sniders (Sny- ders), ki je bil prav tam na hrani. Omenjeni alkimist je izdal v tisku tudi dve kemijski razpravi. Zaradi teh razprav in dveh uspehov pri zdravljenju so mu nekateri ugledni Dunaj- čani tembolj zaupali. Ko pa so se prepričali, da je njegova alkimistična umetnost varljiva, je Sniders, da bi si rešil glavo, izginil skupaj s svojo v moškega preoblečeno ženo; toda z Valvasorjem je ostal v korespondenčni zvezi, dokler je živel.* V svoji vedoželjnosti se je Valvasor tačas na Dunaju zanimal tudi za po- četje nekega Tomaža Damascena, astronoma, astrologa in ljubitelja podobnih ved, ki naj bi za nekega češkega grofa izdeloval iz raznih kovin tri magična zroala, v katerih lahko vidiš vse, kar si poželiš. Sicer pa je na Dunaju na- pravil na Janeza Vajkarda izreden vtis zvonik Štefanove cerkve, za katerega pravi, da po vi- šini, okrasju in popolnosti prekaša vse cerkve- ne stolpe v rimskem cesarstvu, izvzemši stol- pa v Straßburgu in Landshutu.*" Nadaljnje smeri Valvasorjevega potovanja ni moč natančneje rekonstruirati. Tak poskus bi bil zaradi skromnih podatkov prezahteven in rezultat dvomljive vrednosti. Kot rečeno, sc je Valvasor jeseni 1666 zadrževal na Duna- ju. Iz podatkov v njegovih objavah, predvsem v Slavi vojvodine Kranjske, se da razbrati, da je bil zatem v Nemčiji, na Holandskem, v Franciji, v Švici in Italiji. Potoval je prek ta- krat zaradi gusarjev zelo nevarnega Sredo- zemskega morja celo v severno Afriko. V pis- mih tajniku Kraljevske družbe v Londonu pa navaja zapored, da je potoval po Nemčiji, An- gliji, Danski, Franciji, Španiji, Italiji in Afri- ki." Nekatere od naštetih dežel je ponovno obiskal. Od številnih mest in krajev, ki jih je prepotoval, omenja le redke, skop je tudi v poročilih, kaj je tu in tam počel ali videl. Vrsto krajev ali objektov, ki jih je Valva- sor v tujini videl, omenja povsem naključno ob primerjavi tujih in domačih znamenitosti, nekatere pa tudi v zvezi z drugimi panogami svojega zanimanja. Tako pravi, da se plovba po Renu, Donavi ali Lechu ne more vzporejati z utrudljivo in nevarno vožnjo po Savi. Okoliščine v soteski Save in posebej pri Belem slapu (od Prusni- ka prati Zidanemu mostu) so mnogo težje kot pri vrtincu na Donavi (med Greinom in Yb- bsom na meji med Zgornjo in Spodnjo Avstri- jo). Stanje na Savi je po njegovem enako kot na slapovih Rena pri Schaffhausnu (v Švici), kjer pa se, v nasprotju z izkušenimi brodniki na Savi, čez slap nihče ne upa peljati. Sam je videl v različnih deželah in kraljestvih ne le v Evropi, ampak tudi v Afriki mnogo prečud- nih podzemeljskih jam, nikjer pa tako izjem- nih in občudovanja vrednih kot v svoji domo-. vini. Pred dvajsetimi leti si je ogledal tako imenovano Baumannovo jamo v grofiji Stoll- berg v Braunschweigu, kot lokalizira že v 16. stoletju znano in kasneje zelo obiskovano kap- niško jamo v pogorju Harz na levem bregu reke Bode pri kraju Rübeland, toda nai notra- njem Kranjskem je mnogo čudovitejših, pred- vsem v Jami in Postojni. Prav to so mu pred petimi leti (okoli 1684) potrdili tudi trije izve- deni popotniki, Anglež in dva Holandca, ki jih je sam spremljal. Cez vsako mero izredna je Jama, že zaradi gradu, ki je večji in ima lepšo lego kot grad Kofel ali Covolo (tudi Co- golo) na Tirolskem (v dolini reke Brenta na prehodu iz pokrajine Trento v Benečijo). To- da jama v Postojni ima najlepše in najčudovi- tejše odre, ki bi utegnili skalnatemu gledali- šču v Salzburgu in v Hölebrunnu (grad Hell- brunn v najbližji južni okolici Salzburga) od- vrniti vse gledalce. Ko primerja višino Bistri- ških snežnikov, se pravi Kamniških Alp, z vi- šino gora v salzburški deželi in Bergthalsgad- nu (Berchtesgaden), pa ne dvomi, da so kranj- ski snežniki mnogo višji. Pred približno dvajsetimi leti, ko se je nekaj dni zadrževal v Bambergu, je Valvasor dobil pri korarju Hansu Adamu Coglu v branje del sodnega protokola, ki ga je bil napisal oče omenjenega korarja v času, ko so v Bambergu sežgali ve- liko coprnikov in čarovnic. »Pred nekaj in dvajset leti«, računano od izida Slave vojvodi- ne Kranjske ali od tedaj, ko je to delo pisal, je bil Valvasor tudi v Amsterdamu na Ho- landskem. Posredno omenja Holandsko — in ob enem Vestfalsko — tudi, ko primerja slabi sirkov kruh, kakršnega pečejo na Pivki in Krasu, s podobnim, vendar boljšim holand- skim kruhom in znanim vestfalskim rženja- kom »pumperniklom«, zatem pa še enkrat, ko govori o bloških smučarjih, ki v hitrosti nič ne zaostajajo za holandskimi drsalci na ledu. V zgornjefrankovsko mesto Bamberg se je po- novno vrnil čez nekaj let. V seznamu njego- vih izdaj navaja urednik Erazem Francisci, da je letia 1671 dal brez navedbe svojega ime- na Valvasor tu natisniti neko knjižico, za ka- tero pove le, da je bila prevedena iz franco- ščine v nemščino.^^ Pri raziskovanju naravnih redkosti ali skri- vnosti pa je Valvasorja neizmerna vedečnost vodila nekaj let ne le po Evropi, ampak celo po Afriki. Razen tega, da je obiskal ta konti- nent, izvemo iz njegovih izjav o tem potova- nju zelo malo, in sicer le, da si je tu ogledal nekaj podzemeljskih jam in da se je pogovar- jal v Tunisu o pripravljanju nekega skrivno- stnega strupa. Voščilo v uvodu Slave vojvodi- ne Kranjske, ki ga je po duhu in okusu časa spesnil Krištof Wegleiter, protestantski teo- log in od leta 1688 profesor univerze v Alt-. 102 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 dorfu pri Nürnbergu, pa s posebnim poudar- Icom slavi Valvasorjeva potovanja in med nji- mi tudi uspešno pot v puščavo Libije.*' Katero pereče vprašanje, katera nerešena uganka sta Valvasorja gnala v Afriko, zaslu- timo šele pri prebiranju njegovega opisa gra- du Grabna pri Novem mestu, kjer govori o nesrečni usodi kranjskih plemičev, ki so se bili odkupili iz turškega ujetništva. Tu v deželi, pravi Valvasor, splošno verjamejo, da prejme- jo odlične osebe in izkušeni vojščaki, ki se od- kupijo, od Turkov popotnico, to je strup, ki začne delovati po dveh, treh, štirih, petih ali desetih mesecih ali celo po enem letu. Tako so morali kmalu po prihodu iz ujetništva um- reti ne le gospod Rut z Grabna, ampak tudi Volf Engelbreht Auersperg in prav tako neki gospod Lamberg, Rauber, Obritschan, Gall, Kozjak, Mordax, Mündorf fer in mnogi drugi. Menim pa, pravi dalje, da znajo Turki, s kate- rimi se tu vojskujemo, ta strup pripravljati prav tako kot Afrikanci. Ko se je namreč leta 1669 zadrževal v Afriki, mu je odličen in učen mohamedanec. Ali Haisa po imenu, ki je uži-, Adam Sebastian von Siet- zenheimb: Newbegläntzter Zucht-Spiegel der Adeli- chen Jugendt, München 1659 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 103! val velik ugled, 15. julija tega leta v Tunisu odkril način priprave in delovanje tega strupa kot veliko skrivnost, ki je malokomu znana. V zameno pa mu je Valvasor povedal dru- ge, Afrikancem neznane skrivnosti. Brž ko je Valvasor za to skrivnost zvedel, je zaznal, da je res tako, in se je moral čuditi, da ta- ko sredstvo v naravi obstoji. Težko si je tudi predstavljal, da bi si bilo mogoče iz- misliti protisredstvo, ki bi ta potuhnjeno delujoči strup oslabilo ali pregnalo, ker deluje bolj na osnovi antipatije, kakor na drugih načelih. Iz raznih krajev so ga že na- prošali, naj bi odkril pripravo tega stru- pa. Vendar mu vest ne dovoljuje, da bi ta skrajno škodljiva stvar, ki ogroža mnoga člo- veška življenja, postala splošno znana. Na tem mestu je razprava o turškem strupu zapeljala Valvasorja v poročilo o še večji, na podobni osnovi delujoči skrivnosti, o simpatetičnem vžigalnem in strelnem smodniku; če ta smod- nik razdelimo na posamezne dele in jih pod- taknemo na raznih mestih, lahko s tistim de- lom, ki smo ga obdržali pri sebi, povzročimo, da začne smodnik na vseh mestih ob istem ča- su delovati. Ker pa je želel, da ne bi v dana- šnjem svetu, ki je naklonjen bolj uničevanju kot ohranjanju, ne eno ne drugo postalo zares očitno, je sklenil diskurz z izjavo, da je pripo- ved o teh stvareh še tisto uro, ko jo je prene- sel na papir, v svojem popotnem dnevniku, kamor je s skrivno pisavo beležil vse, kar se je bil na potovanjih naučil, sedaj izbrisal." Pripomniti je treba, da skrivnostni strup go- tovo ni bil edini razlog, zaradi katerega si je Valvasor zastavil za tisti čas tako izreden po- potni cilj, kot je Afrika, je pa vsekakor edina stvar, o kateri sploh kaj pove. Več kot iz katerekoli druge dežele je Val- vasor poročal o svojih potovanjih in dogodiv- ščinah iz Francije. Tu se je tudi najdlje zadr- ževal, iz česar bi sklepali, da ga je morala ta, tedaj najrazvitejša evropska država iz določe- nih razlogov še posebej zanimati. Politična in kulturna premoč Francije v drugi polovici 17. stoletja je premamila številne evropske vla- darje, da so sledili njenemu zgledu. Nič čud- nega ni, da je tako vplivna država privlačila tudi radoznale popotnike, kot je bil Valvasor. Od kod naj bi bil Valvasor prišel v Franci- jo, s severa ali juga, je težko reči. Videz je, da je na svojem prvem potovanju po Franciji ubral smer Amsterdam—(Lille)—Pariz—Lyon — in dalje proti morju, ki je še danes os in hrbtenica francoskega cestnega omrežja. Ta smer je v njegovih poročilih tudi časovno po- vezana. Isto časovno opredelitev kot pri Am- sterdamu, namreč »pred nekaj in dvajset le- ti«, uporablja Valvasor tudi pri Parizu. Takrait (okoli leta 1667) je tu pri nekem odličnem voj- vodu, ljubitelju vsakovrstnih znanosti, videl različne redkosti, tako naravne kot nadnarav- ne. Ker je bil ta visoki gospod priljuden in je videl Valvasorjevo gorečo vnemo za redkosti, čeprav naravne, mu je izkazal veliko zaupanje s tem, da je pri njem z uspehom preizkusil tu- di kovinsko zrcalo, v katerem je videl, kar si j G poželel. Ko je Valvasor pred šestimi leti (okoli 1683) v Nürnbergu o tem pripovedoval nekemu svojemu dobremu prijatelju, pa je iz- vedel od njega, da je prav to zrcalo videl v Parizu pri istem visokem gospodu tudi zname- niti naravoslovec in filozof Franc Mercurius van Helmont." Da se je za tako magično zrca- lo Valvasor zanimal že prej na Dunaju, nato v Parizu in kasneje, po mnogih letih še v Be- netkah, vzbuja posebno pozornost. Časovno še natančneje opredeljuje Valvasor svoje prvo bivanje v Lyonu, ko govori o iznajdbi nekega revnega trgovca, s katero dobe taft in druge vrste svilenega blaga posebno lep lesk. O iz- najdbi, ki je veljala nekaj let za veliko skriv- nost in so jo šteli med hudičeva razodetja ali odkritja, pravi Valvasor, da je povsem narav- na in da jo povzroči boraksova voda. Ko se je sam pred 22 leti (torej leta 1667) zadrževal v Lyonu, pa je bila ta iznajdba že vsakomur zna- na." Ob tem zgodba lahko služi še za primer, kako počasi se je tedaj kakšna, pri tem celo koristna tehnična iznajdba uveljavljala v za- vesti ljudi kot nekaj povsem naravnega, nekaj, kar ni v zvezi s skrivnostnimi silami, in to v mestu, ki je od 15. stoletja dalje veljalo za središče svilarstva. Iz navedenih podatkov je mogoče razbrati, da je Valvasor prišel v Francijo že okoli leta 1667; od mest, ki jih je obiskal, navaja Pariz in Lyon. Tedaj — pred približno 22 leti — je v Franciji, v kraljevskem francoskem Švicar- kom pehotnem regimentu, izpopolnil tudi svo- je vojaško znanje, ki si ga je bil pridobil pod poveljstvom grofa Nikolaja Zrinjskega v Sla- voniji med avstrijsko-turško vojno. O tej Valvasorjevi življenjski epizodi ne bi ničesar izvedeli, če bi ne bil objavil različnih »hudičevih umetnij« svojih vojaških tovari- šev iz regimenta, in sicer le za ponazoritev tega, kar je predmet že omenjenega njegove- ga diskurza o raznih zvezah s hudičem, doda- nega k popisu Cerknice. Govori o nekem He- su in nekem Poljaku plemenitega rodu, dveh starih dobrih tovariših, čeprav ne vedno v dobrih stvareh, ki sta služila zdaj cesarju v Španiji v vojni s Portugalsko, pa spet v fran- coskih pomožnih četah na strani Portugalske, kamor so ju pač zanesle vojaške peripetije. Valvasor se je z njima seznanil, ko je bil med Španijo in Portugalsko končno sklenjen mir. Francoske zavezniške enote so zatem po mo- rju prepeljali v Rochelle (La Rochelle) in jih 104 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 tam odpustili. Tedaj so mnogi korenjaški nem- ški jezdeci in pešci, z njimi tudi Hes in Poljak, vstopili v kraljevski francoski švicarski pehot- ni regiment, v katerem je služil Valvasor. No- va vojaška tovariša sta, tako poroča Valva- sor, na nenaraven način prakticirala nekate- re preklete umetnije. Poljak je namreč, če je le imel tri lase neke osebe, ženske ali moške, to osebo s čarovnim postopkom po mili volji priklical k sebi, kar je počel večkrat zlasti z ženskami. Naučil pa je te čarovnije še Hesa, da bi drug drugega po potrebi mogla rešiti iz ujetništva, kar se je enkrat tudi res zgodilo." O tem poroča Valvasor prav resno, vse sku- paj pa dobro osvetljuje značilnosti soldaškega življenja tistega časa. Ker omenja Valvasor, da je imel priložnost z obema tovarišema go- voriti šele po sklenjenem miru med Španijo in Portugalsko, lahko določimo čas njegove vojaščine v Franciji v leto 1668; mir med obe- ma državama je bil namreč sklenjen v Lizbo- ni 13. februarja 1668. Ugotovitev se ujema tu- di z drugimi dejstvi, kajti naslednje leto je bil Valvasor že kot popotnik nekaj časa v Af- riki, leta 1670 pa zagotovo spet v Franciji. Od kod je Valvasor leta 1669 potoval v Af- riko, kako in kam se je vrnil nazaj v Franci- jo, v njegovih delih ni nikakršnega sledu. Ker pa piše Thomasu Galeu, da je bil v Španiji, je mogel biti tu ali v zvezi z zgoraj omenjeno vojaščino ali s potovanjem v Afriko. Morda se je nazaj grede izkroal v Toulonu, ki je bil od 16. stoletja dalje pomembno francosko voj- no pristanišče v Sredozemlju. Vsekakor je v Toulonu stanoval, in sicer v gostišču »Pri zla- tem levu« v ozki ulici blizu pristanišča, kar omenja v zvezi s svojimi poskusi s čarovnim lističem, popisanim z izrekom iz svetega pis- ma in skrivnostnimi znaki, ki ga je dobil tu od nekega Francoza. Ker je poleti 1670 obi- skal več krajev in prirodnih znamenitosti v bližini Toulona v Massif de la Sainte-Baume, bi mogli tudi njegovo bivanje v Toulonu da- tirati v ta časP Dne 6. julija 1670 je prišel Valvasor v bož- jepotni Saint-Maximin-la-Sainte-Baume, kraj ki izvira iz stare rimske naselbine in je po provansalski legendi v najtesnejši zvezi z za- četki krščanstva v Provansi. Velika provan- salska legenda se namreč krajevno veže na Les Saintes-Maries-de-la-Mer v Camargue, močvirni pokrajini ob izlivu reke Rhone, na Massif de la Sainte-Baume in na mesto Taras- con. Po tej legendi naj bi Marija Jakobeja, »sesitra« Matere božje, Marija Šaloma, mati apostolov Jakoba starejšega in Janeza, Sara, črna služabnica obeh Marij, Lazar, njegova sestra Marta, Marija Magdalena, ki velja po legendi tudi za njegovo sestro, dalje Maksimin in Sidonij bili izgnani tam, kjer je danes kraj Les Saintes-Maries-de-la-Mer, na kopnino. Napotili so se oznanjat krščanstvo po raznih krajih Provanse. Romanja v kraje, kjer naj bi bile njihove relikvije, so se začela že v zgod- ' njekrščanski dobi in se gode še sedaj vsako leto, predvsem v mesecih juniju ali juliju." Tu, v Saint-Maximin-la-Sainte-Baume naj bi bila pokopana sveta Magdalena in sveti Maksimin, prvi škof v Aix-en-Provence. Ker si je Valvasor še isti dan ogledal baziliko in relikvije, je 7. julija v družbi štirih sprem- ljevalcev — iz kasnejšega besedila bi se ra- zumelo, da so bili med njimi tudi pripadniki reformirane vere — nadaljeval romanje do Grotte de la Sainte-Baume (ali Grotte de Sainte-Madeleine), v kateri naj bi po veliki provansalski legendi spokorniško živela bib- lična Marija Magdalena. Vzhičeno popisuje lepoto rastlinja in slikovitost pokrajine, po ka- teri so potovali, malodane domotožje pa se ga je lotilo, ko so na poti do Magdalenine jame prekoračili čudovit gozd vitkih smrek in jelk, košatih hrastov in bukev in vsakovrstnega drugega »divjega« drevja, kakršno ni običaj- no v primorski pokrajini. Njegovo navduše- nje pa je toliko bolj razumljivo, saj velja Fo- ret de la Sainte-Baume še danes za izredno botanično znamenitost. Povzpel se je tudi na 998 m visoki Saint-Pilon, kamor so po legendi angeli vsak dan nosili sveto Magdaleno, da se je v miru poglobila v molitev, Valvasor pa je od tu užival najčudovitejši razgled.^' Poročilo o potovanju k Magdalenini jami v Provansi je Valvasor podobno kot še nekaj drugih, samo da tokrat izjemno podrobno in živo, napisal zaradi primerjave tujih in doma- čih znamenitosti. Grotte de la Sainte-Baume ga je v mnogočem spominjala na legendarno bivališče tržaškega mučenca sv. Socerba iz 3. stoletja, na Sveto jamo pri gradu Socerbu, ki jo je štel med velike kranjske znamenitosti in je njen opis vključil v Slavi vojvodine Kranjske v knjigo o naravnih redkostih de- žele. Poleg omenjenih krajev in znamenitosti si je Valvasor v Provansi nedvomno ogledal še druge, ki pa jih ne omenja. Potoval je po juž- ni Franciji tudi zunaj Provanse, zagotovo ve- mo le, da je bil v pokrajini Languedoc, v me- stu Bocaire (Beaucaire) na desnem bregu re- ke Rhone, nasproti znamenitega Tarascona. Tu je nad vrati ene najlepših mestnih palač pritegnil njegovo pozornost lepo oblikovani kamniti rodbinski grb Valvasorjev z imenom in napisom. Bil je tudi v Toursu ob reki Loire v pokrajini Touraine, naj prikladne j šem izho- dišču za ogled gradov v dolini te reke, ki so- dijo med največje francoske znamenitosti. V bližini si je ogledal »les caves gouttieres«, kapniške jame, v katerih so, kot pravi, podob- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 105 ne tvorbe kot v škofjeloškem gospostvu v ne- ki globeli/ pri Poljščici nedaleč od Krope. Ča- sovno teh obiskov ni mogoče določiti, pač pa se je leta 1670 Valvasor ponovno pojavil v Lyonu in se v tem drugem največjem fran- coskem središču ob sotočju rek Rhone in Saone zadržal najbrž nekaj več. V isti sapi, ko ognjevito zavrača, da bi v naravi obstajal kamen modrijanov, verjame v transmutacijo manjvredne kovine v zlato s tinkturo ali ek- straktom. V dokaz navaja med drugim poskus, ki ga je videl z lastnimi očmi leta 1670 v Lyo- nu na velikem, tudi danes zelo znamenitem trgu Bellecourt (Bellecour) v hiši, imenovani »la maison du Pin« ali Smrekov storž, ko je neki Anglež poldrug funt bakra z enim gra- nom tingiral v najboljše zlato brez kakršne- koli sleparije. Meni pa, da s tem še daleč ni dokazan kamen modrijanov, zakaj take tink- ture ali spremembe niso nič drugega kot skon- centriran ekstrat zlata in se ne pripravljajo z dobičkom, ampak v veliko škodo, ker gresta v nič trud in delo in povrhu še nekaj zlata. Sam pa je 'tu v Lyonu napravil poskus z zr- calom, v katerem vidi ženska sebe golo, če se pogleda vanj z določenega mesta in razdalje. Poskus, bolje trik, za katerega ni podatkov, kdaj ga je Valvasor izvedel, med prvim ali drugim bivajem v Lyonu, je sam po sebi čisto nedolžen in ga Valvasor prizadevno razlaga z lomom in odsevom svetlobe pri ogledalih s preračunanim nagibom in rezom, v katerih se kažeta slika gole ženske in glava žive osebe, ki se v zrcalu ogleduje. Po njegovem torej de- lujejo tu naravni zakoni, ne pa hudičeve mo- či, kot razlagajo nekateri. V Lyonu, kakor tu- di v drugih krajih, ki jih je bil prepotoval, si je Valvasor pridobil določen krog znancev, s katerimi je očitno osbal v zvezi še kasneje. Eden teh, »Monsieur Henry Garbusat«, je znan po imenu, ker poroča Valvasor, da mu je poslal v Lyon primerke okamenin s Kranjske- ga, več takih redkih okamenin pa je poslal tudi v Benetke in v nekatere druge, neimeno- vane kraje.^* Leta 1671 je bil Valvasor v Nemčiji, pose- bej, kot že omenjeno, v Bambergu, kjer je izdal neko iz francoščine v nemščino prevede- no knjižico. Leta 1672 pa je bil po skoraj šestih letih nepretrganega popotovanja, spet v domovini. Kod se je vračal iz Nemčije do- mov, ali po stari trgovski poti mimo Salz- burga in prek Alp na Koroško in Kranjsko ali čez Tirolsko v Beneško republiko, to je v smeri po Val Sugana in Canal di Brenta mimo gradu Kofel, se ne da ugotoviti. Toli- ko manj je seveda mogoče z zadostnimi do- kazi obnoviti ali sestaviti smer celotnega potovanja.^ Kljub temu da podrobnosti o Valvasorjevih potovanjih niso znane, lahko postavimo nekaj ugotovitev, ki pripomorejo k popolnejšemu razumevanju njegove osebnosti in njegovega dela. Na potovanjih se je najbliže seznanil s severnimi pokrajinami, predvsem z Nemčijo, močno pa je treba podčrtati njegovo dolgo bi- vanje v Franciji. Sam sicer trdi, da sodi Fran- cija poleg Italije med glavne popotne cilje mladih kranjskih plemičev, bolj p^ drži, da so bila potovanja v Francijo vsaj tako razgi- bana kot pri Valvasorju, prej izjema koit pra- vilo. Kranjska je bila vedno v živahnih sti- kih z Italijo, v tem času pa so se tu zelo kre- pili tudi italijanski kulturni vplivi, vendar se zdi, da Italija Valvasorja skoraj ni privlače- vala, morda z izjemo Benetk, ki jih je bil obi- skal še okoli leta 1679, niti ni v močnejši me- ri vplivala na oblikovanje njegovih pogledov na svet in delovnih načrtov. Prav tako so bila vsa njegova kasnejša potovanja, nazen razi- skovanj na Kranjskem in v soseščini, voja- ških nalog in omenjenega potovanja v Benet- ke, usmerjena na Dunaj in v Nemčijo.^^ Potovanja so bila med važnimi temelji v zorenju in razvoju Valvasorjeve osebnosti. S svojim velikim potovanjem, ki je že po samem trajanju in popotnih ciljih ne glede na razi- skovalno zavzetost preseglo modna študijska potovanja plemiških sinov, pa je Janez Vaj- kard Valvasor izrazito pokazal, da bo šla nje- gova življenjska pot nad običajnim poprečjem. Potujoč iz kraja v kraj, je skrbno opazoval življenje, navade in uredbe, se pogovarjal z učenimi možmi in zbiral tuje znanje, pri tem pa ni vsega slepo sprejemal, temveč si je pri- zadeval za razumno, samostojno sodbo. Odslej bo kot svetovljansko razgledan kava- lir 17. stoletja s svojo življenjsko izkušeno- stjo in ustaljenimi nazori, s svojimi odločitva- mi, znanjem, strpnostjo in skoraj razsvetljen- skim presojanjem stvari ponovno presenečal svoje okolje in sodobnike; če upoštevamo te- danje zgodovinske razmere in kulturno zmo- gljivost, pa nas preseneča še danes. Na tem dolgem potovanju so se v bistvu že izoblikovale Valvasorjeve lastnosti in nagnje- nja, ki so mu začrtala tudi življenjsko pot in delo v zrelih letih. O tem, kaj ga je na poto- vanjih zanimalo in s čim se je ukvarjal, nis- mo natanko poučeni. Dnevnik, kiamor je po lastni izjavi s tajno pisavo zapisoval vsa svoja opazovanja in doživetja, se ni ohranil. Vendar govori o tem Valvasorjevo kasnejše delo, tu in tam pa tudi sam v svojih spisih, kot smo videli. Predvsem so ga zanimale narava in njene redkosti. Tu pa se še posebej uveljavlja nje- govo veliko zanimanje za podzemeljske jame, ki so imele tudi kasneje po vrnitvi v domovi- 106 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 no prednost v njegovem raziskovalnem delu. Ponovno poudarja, da mu ni bilo žal ne časa ne truda, da bi kaj nenavadnega videl ali kaj novega spoznal. Gotovo se je ukvarjal z mate- matičnimi in fizikalnimi vedami, saj si je pri- skrbel vrsto matematičnih instrumentov, ki jih je uporabljal pri kasnejšem kartografskem in topografskem delu. Otroka svoje dobe pa so kaže v tem, da so ga privlačile tudi alkimi- ja, magija in podobne modne »vede«, ki so vznemirjale tedanje duhove. Za kasnejšega avtorja tako pomembnih topografskih in zgo- dovinskih del je vendarle nenavadno, da med potovanjem, vsaj tako je razvidno iz njegovih zapisov v Slavi vojvodine Kranjske, za zgodo- vino še ni kazal enakega zanimanja kot za naravoslovje. Prvotno naravoslovec, se je Val- vasor razvil v zgodovinarja, za kar ga da- nes priznavamo, šele pod vplivom oko- liščin, ki so ga pripeljale k pisanju Slave voj- vodine Kranjske. Seveda pa je upravičena domne/a, da je veljalo njegovo polihistorsko zanimanje vsem panogam, s katerimi se je pozneje v svojih delih izkazal, in da je na tujem že pridobil del svojih kasnejših zbirk, zlasti instrumentov, grafičnih listov in risb. Še nabolj avtentično in povedno pa nam vse obrazloži Valvasor sam v izjavi, ki se glasi: Ich bekenne / ohne eitle Ruhm-Sucht und Jactantz / daß mich alle meine Lebtage die Curiositet / oder Wiß-und Erfahr-Luat / zwischen ihren Sporen gehabt / und auf möglichste Untersuchung natürlicher Rariteten / oder Geheimnissen stets angehau- en / als einen grossen Liebhaber aller freyen / und natürlichen Künste. Wo ich nurl einen curiosen Mann in Erfahrung bringen können / da bin ich hingereiset / und ist mir kein Weg zu weit / noch die Gefahr zu groß / noch die Mühe zu verdrißlich gewest: die Hoff- nung / etwas Ungemeines zu erlernen und er kündigen / hat alles Saure versüsst: also gar / daß mich solche blosse Curiositet / nicht allein in Europa / sondern auch in Africa / etliche Jahre lang / weit und breit herun- geführt / um den natürlichen Wissenschaff- ten nachajagen. Wie ich dann auch manches Stücklein / mit eignen Augen und Hän- den / experimentirt habe (Priznam brez nečimernega slavohlepja in brez precenje- vanja samega sebe, da me je kot ljubitelja vseh svobodnih in naravnih umetnosti moj živi dan radovednost ali vedoželjnost spodbadala k ra- ziskovanju naravnih redkosti ali skrivnosti. Kjerkoli sem mogel zvedeti za vedoželjnega moža, tja sem se napotil in nobena pot mi ni bila predolga, nobena nevarnost prevelika, noben trud prenaporen; upanje, da se uteg- nem česa nenavadnega naučiti in kaj takega zvedeti, mi je slajšalo vse bridkosti. Gola ve- dečnost me je nekaj let vodila daleč naokoli ne le po Evropi, ampak tudi po Afriki, da sem se gnal za prirodnimi znanostmi. Tako sem marsikatero stvarco z lastnimi očmi in roka- mi spoznal) OPOMBE 1. O tedanjih plemiških navadah govori Val- vasor v poglavju: Von dem Unterhalt /Ubung/ Lebens-Art und Studien daß Adels /und der Bürger, in Grain (Prehrana in opravilo, življe- nje in študije plemičev in meščanov na Kranj- skem), v Ehre VI, p. 341 ss. — 2. Knjigo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (sign. 4775). Delo je zanimivo tudi zato, ker je na enem od petih bakrorezov Wolfganga Ki- liana (1581—1662) iz Augsburga, in sicer pri po- svetilu, zelo zgodnja veduta Ljubljane. Prim.: Ehre VI, p. 357 s. —¦ B. Reisp, Se o sončnem mrku na Slovenskem 1. 1664, Proteus 26 1963/64, p. 182. — M. Miklavčič, Siezenheim(b) Adam Bo- ¦ štjan, SBL III, p. 307. — M. Miklavčič, Sisen- tschelli (Sisenthal, Zizenčeli) Jožef, SBL III, p. 320. — 3. Ehre XI p. 161 s. — Royal Society, London, Letter Book (copy) 2(i), Valvasorjevi pismi Galeu z dne 3.12.1685 in 5. 3.1686. — P. Radios, Valvasor 1910, p. 71, omenja, da je Val- vasor na svojem prvem potovanju obiskal Salz- burg in bavarska mesta München, Ingolstadt, Nürnberg in Augsburg. Toda o potovanju v ta mesta ni dokumentacije. — 4. O svoji udeležbi v vojni 1663/1664 poroča Valvasor v Ehre XI, p. 100; XII, pp. 40, 93; XV, p. 601. — 5. Ehre XII, p. 40. — V literaturi se od P. Radicsa dalje (Val- vasor 1910, p. 71 s.) pogosto ponavlja navedba, da se je J. V. Valvasor med avstrijsko-turško vojno 1663—1664 bojeval v Senju, kar pa je na- pačna konstrukcija, kot izhaja ne samo iz na- vedbe v Ehre, 1. c, ampak tudi iz dejstva, da se je Nikolaj Zrinjski bojeval v Slavoniji in ne v Senju (tu je bil poveljnik Peter Zrinjski). Gro- bo napako je napravil P. Radics, o. c, p. 71, kjer pravi, da je ta Nikolaj Zrinjski »kasnejši junak Sigeta«, in ga tako enačU z Nikolajem Zrinj- skim, ki je padel v Sigetu leta 1566! Valvasor je Senj in tamkajšnje razmere res dobro po/.nal in jih v svojem delu tudi natančno popisal, nje- govo vedenje o Senju in Senjanih pa ni v zvezi z njegovo vojaško službo pod poveljstvom Niko- laja Zrinjskega — 6. Omenjene krute vojaške na- vade na turški meji opisuje Valvasor v Ehre XII. pp. 93, 116. — 7. O lovu na gada na »gori Kal« (zaselek v zasavskem hribovju, južno od vasi Jablana pri Sentlambertu v občini Zagorje) poroča Valvasor v Ehre II, p. 143, o čudežu na zasavski Sveti gori pa v EhreVIII, p. 829. — 8. Ehre XI, p. 55 ss. — 9. Ehre III, p. 415 s; VI, p. 364. — P. Radics, Valvasor in Wien, LZg 113 1894, Nr. 275, p. 2353 s.; Nr. 276, p. 2361 s. Tin- girati pomeni po skrivnih naukih alkimistov dati manjvrednim kovinam barvo in kakovost zlata ali srebra oziroma jih v zlato ali srebro spre- minjati (J. Hübner, Curieuses und reales Natur- Kunst-Berg-Gewerck-und Handlimgs-Lexicon, Leipzig 1736, col. 2108). Gran je bila nekdanja utež za medikamente in žlahtne kovine. V raz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 107 i nih deželah je bila različne vrednosti, običajno okoli 60 miligramov. — 10. Ehre XI, p. 96 s. (o magičnih zrcalih); X, p. 265 (o zvoniku Štefano- ve cerkve). — 11. Royal Society, London, Letter Book (copy) 2(i), Valvasorjevi pismi Galea z dne 3.12.1685 in 5. 3.1686. Vendar v zadnjem pismu Danske ne omenja. — 12. Beli slap na Savi, ki je bil reguliran 1736 dalje »der Donau-Strudel«, pred regulacijo znan nevaren vrtinec v 25 km dolgi ožini Donave, imenovani Strudengau in slapove pri Schaffhausnu omenja Valvasor v Ehre II, p. 157 s., Baumannovo jamo in grad Kofel (italijansko Covolo ali Cogolo), danes ru- ševino v bližini kraja Primolano v Ehre II, p.. 278, grad Hellbrunn s svetovno znanimi parki, ribniki, votlinami in »mehaničnim teatrom« v Ehre II, p. 279, salzburške in berchtesgadenske snežnike v Ehre III, p. 303, Bamberg v Ehre XI, p. 90 in VI, p. 368, Amsterdam v Ehre XI, p.. 58, holandski kruh in vestfalski »pumpernikel« v Ehre III, p. 348, holandske drsalce na ledu pa v Ehre IV, p. 584. — 13. Ehre III, p. 417; II, p. 240; I (uvod), pesniško voščilo K. Weglei terja: Der Freye Valvasor ... O avtorju pesmi: H. A. Lier, Wegleiter: Christoph, Allgemeine Deutsche Biographie, Bd 55, Leipzig 1910, p. 385. — 14. Valvasor govori o turškem strupu v Ehre XI, pp. 207 SS., 315; XV, p. 503, o obisku v Tunisu v Ehre XI, p. 209, o svojem popotnem dnevniku v Ehre XI, p. 211. Mešalec strupov Ali Haisa je užival velik ugled »bey dem Tafilete«. Glede na predložno zvezo, ki jo uporablja Valvasor, bi sklepali, da gre za neko osebo oziroma položaj. Sicer pa je »Tafilet« pri starih kartografih (prim.: M. Seutter, Mare Mediterraneum, Augs- burg 1729) skupina oaz v jugovzhodnem Maroku južno od Visokega Atlasa, danes imenovana Tafialet ali Tafilelt, ki je naseljena z berberskim prebivalstvom. O strupu je pisal M. Karlin, Du- gotrajno delujući otrov kod Valvazora, najvero- vatnije jektika. Biblioteka Centralnog higijenskog zavoda 32. Prilozi za istoriju zdravstvene kultu- re Jugoslavije i Balkanskog poluostrova VIII. Miscellanea 2, Beograd 1938, p. 45 ss. (naslov zbirke cit. po V. Bazala, Bibliografija literature iz područja povijesti medicine, veterine i farma- cije, [Zagreb 1941]). Avtor meni, da slika bolez- ni, kot jo popisuje Valvasor, ustreza kronični je- tiki, kar se mu zdi razumljivo tudi zaradi te- lesnih in duševnih naporov, ki so jim bili ti ljudje izpostavljeni na vojnih pohodih, posebe; pa še v ujetništvu. — 15. Ehre XI, p. 93. — 16. Ehre XI, p. 85. — 17. Ehre XI, p. 75 ss. — 18. Ehre XI, p. 101. — 19. S konjskimi dirkami, bi- koborbami, plesi in drugimi slovesnostmi in pri- reditvami so romanja danes povezana s turiz- mom. 2e od nekdaj pa slovi kot posebna zani- mivost romanje ciganov v Les Saintes-Maries- de-la-Mer k svetnici črni Sari, ki jo imajo za svojo zaščitnico. — 20. Ehre IV, p . 501 ss. — 21. Beaucaire omenja Valvasor v Ehre IX, p. 108, Tours v Ehre IV, p. 565, poskuse v Lyonu in pošiljke okamenin v Lyon, Benetke in drugam pa zapovrstjo v Ehre III, p. 415; XI, p. 81; IV, p. 478. — 22. Precej pogumen poskus rekonstruk- cije Valvasorjevega potovanja, kjer pa vrsta sklepanj in trditev ni podprta z dokazi, je na- pravil P. Radics, Die Reisen des Freiherrn von Valvasor, LZg 122 1893, Nr. 212, p. 1817 ss. — Idem, Valvasor 1910, p. 67 ss. — 23. O svojih kasnejših potovanjih govori Valvasor v Ehre XI, p. 92 s.; III, p. 415. — 24. Ehre III, p. 416 s.