Narodna in univerzitetna knjižnica 139859 D. LUTHER MARTINA MALI kAtekismus ALI glAvni nAvuk S ZV E T E VERE KRSZTSANSZKE. -- - - N A I M E ZA DEGZO SZPR^VISCS EVANGELICSANSZKI. V 6 d a n i po Kardos JAnosi Hodoskom duhovniki. Muraszombat 1902. Najde sze vMuraszombati pri ArvaiB. (Ascher B. i szindvi). 139859 Pr}'. 22, 6. „Vucsi i dejte z-dosztojnim tulom na pout nyegovo; tak escse i gda obsztara ono, neosztavi nye.“ [vik. 11 28. „filazseni szo, ki rejcs bozso poszliihsajo i zdrzsijo!” v-Szoboti 1902. Stampano z-Hirschl N. piszkmi. V s z e m vu Goszpodni bodouesim Spraviscsam e v an gelicsanszkim Miloscsa i mer od liouga Ocse i zvelicsit.ela Jezus Krisztusa ! Vszej vrejmenov moudri i bougabojecsi mouzsje sze vu tom vjedinajo, ka je szpoznamje szkrovni isztin vadlilvanija, n e pot var j en o zdrzsd- vamje veliki zapouve odicsene reve bozsanszke, i ne- presztano zvrsdvanye vu vszoj popolnoszti krszt- sanszkoj —naimejm moudrom niiczanpi Jcnig czi- lavni opravleno — najszvetejse duzsnoszt; duzs- noszti pa ete verno szpunydvanye jedrna szteza k-najvugodnejsoj szrecsi, najzselnejsemi bldzsensztvi naroda cslovecsanszkoga. Urezi szredcsne, sztalne vrejloszti vu znamenitom dugovanyi etom obnej- miti more glasz prave vere, vgasznoti poszvejt csiszte jakoszti, povejhnoti czvejtek blazsensztva obsztojecsega — nej li obszojnioszob. nego i czejli narodov. Tak szmileni je medtemtoga Boug, da torni obszebi nemocsnomi, na dobro viihkomi, lasztivnoj szrecsi szvojoj protivnomi, i vu vszoj nevrejdnoszti pred nyim sztojecseini csloveki odnet zgora, li z-neszkcncsane miloscse szvoje podeljava nagib pri¬ liko i moucs k-vszemi, ka popolnoszti i szrecsi nyego- voj na odraszok i potrdjavanye szltizsiti more. On 1 * nyemi je oudpro, po jedinom liibezniki szvojem, vu blagoszlovlenoj rejcsi zsltka csiszlo vretim kincsov nepreczenyeni. — On pobiidjava nyerni; vu zeveseni, bougabojecsi i dobrovolni prijatelje, moudre, szrd- csne i neobtriidjene voditele, ki njega z-delom ino tanacsom kbozsanszkoj vretini etoj povodjavati, zsnye otavlajoucsim rrdejkoin nadajati, i tak eti szrocsnoga poutnika, ednouk pa gviisnoga dlke prlsesztne orocsnlka vcsiniti setiijejo. Voditela etaksage je pobudo odlcseno duh nje¬ gov, zvon nezracsuuani drugi, i vu tom nemrtelne zaszluzsenoszti i blagoszlovlenoga szpoumenka mou zsi, D. LUTHER MARTINI, koga ocsinszke szkrb- noszti plemeniti zalog, otrokom roditelov pobožani meszto drage orocsine porocseni, zdaj i ml. vu jeziki maternom, gingavim [ubežnikom czerkvi evan- gelicsanszke z-dobrotivnim czllanyem i sztem vrej- lim zselejnyem prejkdati setiijemo: da bi sze po nyem vszi, ki zvelicsanje nemrtelne duše szvoje zadobiti zselejo. na vszo popolnoszt krsztsanszko. i na radoszt odlcsene domovine nebeszke pozdig- noli I*) Boug poszluhni zselejnye, blagoszlovi triide i koroniij czllanye nase! Nyemi bojdi dlka i cseszt na veke! Amen. Na Hodosi, 27-ga dndva Riszalscseke v-1837-tom loti. Kardos Jauos, Evang. Duhovnik. *) Vu zahvalnom szpoumenki osztanoti more dobro- tivnoszt plm. vdovieze pokojnoga Balogh Andrhsa i Udvary Ferencza knlgvezara Kormendlnszkoga, na stori lasztivnom sztroski je delo oto na szvetloszt sztonpilo. N A V O D. Kakse vere cslovek szi ti ? Krsztsanszke vere cslovek szem jasz. Zaka prdvis ti szebe za krsztsenika? Zato; ar verjem vu Jezus Krisztusi, ino szem okrsztseni vu Bouga, Ocse, Szina i Diihaszv4- toga. Sto je tak krsztsenika Vsaaki on cslovik, ki verje vu Krisztus Jezusi; ino ie okrsztseni vu sz. imeni nyegovom; i pouleg nyegove, vu sz. piszmi vooznanyene voule zsiv4. Ka naime znati md krsztsenik? Katekismus. fCa je Katekkmus? Kratko vcseny4 vere krsztsanszke vu pitanyi i odgovori, ali sz. bojdi: czejloga navuka krsztsan- szkoga i vszega sz. piszma prava ino kratka summa. Kelko tdiov md Kdtekismus ete? Naime sšszt. . . Prvi je: desz4tera zapouved; drugi: vadliivanye vere; tretji: ocsanas; strti: sz. krszt; pdti: oblaszt cz4rkevna; sdszti: vecs4rja Krisztusova. — 6 — PRVI TAL. Od. deszčtere Zapouvedi. Ka zdrzsava vu szebi prvi ta! katekismusa etoga? Deszetero zapouved. Ka je deszetera zapouved. Taksa rejcs bozsa, stera deszet povelejny visni zdrzsava vu szebi, i steroje Boug, na dvej kameni tabli szpiszano, dao po Mouzesi pred ludsztvo iz- raelszko. 5. Mouz. 5, 22. Povej mi zse to prvo zapouved eti? „Jasz szem szam tvoj Goszpodin Boug. Nemej driigi bogouv zviin mene.“ 5. Mouz. 5, 6 —10. Ka zse/ej ta zapouved? Tou zselej: ka sze naj mi Bouga vise vszega bojimo; nyega liibimo; ino sze li vu nyem vupamo. Povej mi to drugo zapouved? »Tvojega Goszpodna Bouga imena zaman gori nevzemi. 5. Mouz. 5, 11. Ka zselej ta zapouved? Ka sze naj mi Bouga bojimo ino ga liibimo zsnyega ono imenom nepreklinyajmo, nepriszegajmo, nesatriijmo, nelazsmo, niti nevkaniijmo; nego vu vszakoj potrejbi li nyega na poraoucs zovmo, molmo i z-zahvalnim szrdczom dicsmo. Povej mi to tretjo zapoved? »Szpoumeni sze, da nedelni den poszvetis.“ 5. Mouz, 5, 12—15. — 7 Ha zselej td zapouved? Ka sze naj mi Bouga bojimo ino ga liibimo, — sz. piszma i sz. rejcsi nyegove nezavrzsmo; nego jo za szveto drzsmo, radi poszluhsajmo, ino sze jo vcsimo. Povej mi to strto zapouved? „Pbstuj ocso tvojega, i mater tvojo; da ti dobro bode, i dugo zsives na zemli.“ 5. Mouz. 5, 16. Ka zselej td zapouved? Ka sze naj mi Bouga bojimo ino ga lubimo. — roditelov naši ino goszpode neodiirmo, niti ne- szrdmo; nego je postiijmo, nyim szltizsmo, pokorni bojdmo, ino nye liibmo i zaveiko prestimajmo. Povej mi to pito zapouved? „Nevmouri.“ 5. Mouz. 5, 17. Ka zselej td zapouved? Ka sze naj mi Bouga bojimo ino ga lubimo, — zsitki blizsnyega našega neskoudmo, niti ga necse- mermo; nego bole nyega ze-vszejm potneboucsami zsitika zmagajmo. Povej mi to siszto zapouved? „Nepraznuj.“ 5 Mouz. 5, 18 Ka zselej td zapouved? Ka sze naj mi Bouga bojimo ino ga lubimo,— da szveto i csiszto zsivemo vu gucsi ino delaj, i vszaki hizsnoga tivarisa szovjega liibi ino postiije Povej mi szidmo zapouved? „Nekradni.“ 5. Mouz. 5, 19. 8 — Ka zselej ta. zapouved? Ka aze naj mi Bouga bojimo ino ga liibimo, — blizsnyega našega pejnez, ali blaga nevzemmo, niti z-jalnosztjov, ali prekiipcsiivanjem pod szebe nepotegnimo; nego nyemi poistvo nyegovo obdr- zsati, i zsivis nyegov pobougsati setiijmo. Povej mi ouszmo zapouved? „Prouti blizsnyemi tvojemi krivo neszvedocsi “ 5. Mouz. 5, 20. Ka zselej ta zapouved? Ka sze naj mi Bouga bojimo ino ga liibimo, — blizsnyega našega vlazsi nemejsamo, neoda- vajmo, huda od nyega negucsmo, niti ga neraz- lacsajmo; nego ga zagovarjajmo, dobro od njega gucsmo, i vsze na vugodno raszkladajmo. Povej mi deveto zapouved? „Nepozseli blizsnyega tvojega hizse.“ 5. Mouz. 5, 21. Ka zselej ti zapouved? Ka sze naj mi Bouga bojimo ino ga liibimo, — za blizsnyega našega hrambo ali orocsino sz- krivicsnim talom neszegnimo. niti je pod obrazom pravicze k-poistvi našemi neprivrzsmo; nego nyemi vsza ta obarvati k pomoucsi bidti setiijmo. Povej mi to deszeto zapouved? „Nepozseli blizsnyega tvojega zsen6, ni szlugo, ni szliizsbenicze, ni nika, ka je nyegovo.“ 5. Mouz. 5, 21. Ka zselej ta zapouved? Ka sze naj mi Bouga bojimo ino ga liibimo, — blizsnvega našega tivarisa, drzsincseta, a li — -9 — marhseta neodtiihimo, neodtrgnimo, niti neodra- tajmo; nego je opominajmo, da pri nyem osztanejo, i duzsnoszt szvojo verno szpunyavajo. Ka prdvi Boug poprejk od tszej zapouved eti? Vu 5. Mouz. 5, 9. etak veJi: „Jasz szem tvoj Goszpodin Boug, zmozsen zadomesztitel, ki pokastigam grejhe ocsakov nad otrokmi do tretjega i strtoga pokolejnya oni, ki men6 odiirjavajo. Ali iniloszcso csinim do jezero pokolejnya z-onimp*ki mene lubijo i zapouvedi moje zdrzaavajo." Ka je razum rejcsi eti? Sz trdnov kastigov sze proti Boug szejm, ki zapouved eti nedrzsijo. Zato sze sztrasiti mamo szrditoszti nyegove; tak da nika necsinimo prouti zapouvedam etaksim. Ali miloszcso i vsze dobro obejcse onim, k> zapouvedi nyegove zdrzsavajo. Lubmo tak Bouga, viipajmo sze vu nyem, i radi zsivmo pouleg za¬ pouved nyegovi. Povej m / / tou: ka je summa zapouved eti? „Liibi Goszpodna Bouga tvojega sz-czejloga srdcza, sz-czejle duše, sz czejle pameti, i ze-vsze mouesi tvoje, blizsnyega pa tvojega, kak szamoga szebd — Vu tom viszi czejla pravda i vszi pro- roczi.“ Mat. 22, 37—40. Jeli moremo mi vsze ti zapouvedi zdrzsati i szpuniti? Z-nikak talom nej; ar je po grejhi prirodje- noszti, od grejsnoga Adama na nasz szbaja]oucsem, nateliko pokvarjena cslovecsa bivoszt naša, da szmo 10 — TE/.i do ednoga nehasznoviti gratali, i „uega ga ; ki bi dobro csinio, nega ni ednoga." Rimi. 3, 12. Jeli nusz tak deszetera zapouved nemore zveiicsati? Nemore, zasztino: liki od toga i sz. Pavel apostol (Rimi. 3, 20.) piše: „Po delaj pravde sze neszpravicza ni edno tejle. — 1 pa (Rimi. 3, 28.) etak piše: „Tak velimo zagvusno, ka sze cslovek po veri szpravicza brezi dej 1 pravde." Zaka nam jo tak dana deszetera zaoouved? Sz-tala zato; da bi sze Tsnye vesili szpozna- vati grejsno bivoszt našo; Rimi. 7, 7. Sz-tala pa: da bi sze zs-nye vesili dobro oši¬ niti, i vu csisztoucsi zsitka zsiveti. Kukda sze tak zveliesamo? Po pravoj veri vu Jezus-Krisztusi, ki je za n&sz pravdo popolno szpuno,, i szpunejnye eto za volo vere, vu nyem polozsene, nam prepiesniije ino darttje. Rimi. 3, 24. Efez. 2, 8. — 11 — DRUGI TAL. Od Vere vadltiv3nya. Ka zdrzsdva v-szebi drugi tdl katekismusa etoga ? Zdrzsavo pravo vero vu Bougi, Ocsi, Szini, i Duhi szvetom. Ka je prdva vera? Kratka summa czejloga sz. piszma, od zdav- nye sz. matere czerkvi notrivzdta. i nnirae na tri tale, al' szi bojdi, artikuluse razdeljena. Od ka gucsi te prvi drtikulus? Od sztvorjejnya Kak je popiszam te drtikulus ? Etak: Jasz verjem vu ednom Bougi, Ocsi. vsza- mogoucsem, sztvoriteli n6be i zemle. Kakda razmis tou? Verjem, ka je Boug sztvouro men6, ze-vszejmi sztvorjenimi sztvarmi navkupe. On mi je dao tejlo i dušo, ocsi, vuha. i vsze kotrige; pamet, i vsze obcsiitejnye: ino me escse i,zdaj zdrzsa\a. Zvon- toga mi odetel i obiitel, jejsztvino i pitvino (hizso i dvor, zseno i deczo, nyive, zsivino), i vsza dobra dava; ze-vszejmi potreboucsami na tejlo ino zsitka zdrzsavanye i szrajgo gledoucs mene vszakden obilno prigledava; od vsze pogiibeli brani, i od vszakoga hudoga pripetja csuva ino varje. I, vsze tou csini on z-menom li z-szvoje ocsin- szke ino bozsanszke dobroute i szmilenoszti, brezi 12 — szem jasz nyenii zahvalnoszt i diko, cseszt ino pokornoszt duzsen. Ton je sztanovito isztina. Djany. 14, 15, 17. 17, 24—28. Od kaj gucsi te drugi drtikulus ? Od odkiiplejnya. Kak je poplszani te drtikulus? Etak Jasz verjem vu Jezus-Krisztusi, szini bozsem jedinorodjenom, Goszpodni našem, ki szeje poprijao od Duha szv., poroado sze je z-devicze Marie, moko je sztrpo pod Ponczius Pilatusom. raszpet je, mron }e, pokopan je (doli je sztoupo na pekel); na tretji den gori je sztano od mrtvi, zasztoupo je vu nebesza, tam szedi na deszniczi Bouga, Ocsd vszamogoucsega, odnet pride szoudit zsive ino mrtve. Kak da razmis tou? Verjem, ka je Jezus-Krisztus (pravi Boug, od Ocse vekvekoma rodjen; i pravi cslovek, z-devicze Marie porodjen) moj Goszpoud, ki je mene, po- giiblenoga i szkvarjenoga csloveka odklipo, — od vszej grejhov, od szmrti, i vrajzse oblaszti oszlou- bodo: . . . uej z-zlatom, ali szrebrom; nego z- szvojov sz. i dragov krvjov, i z-szvojov neduzsnov mokov ino szmrtjov; da bi jasz czelou nyegov lasz- tiven bio, i vu kralesztvi" ny< govom pod nyim zsivo, ino nyemi szliizso vu vekvecsnoj praviczi, neduzs- noszti i blazsensztvi: — liki je i on z-mrtvi sztano, zsivd ino kraltije na veke. Tou je sztanovito isz- tina. 1 Petr. 1. 18, 19. Od kaj gucsi te tretji drtikulus? Od poszvecsenya. 13 — Kak je popiszani te drtikulus? Etak: Jasz verjem i vu sz. Diihi; sz. mater czbrkev. krsztsanszko, obcsinszko. vszej szv^tczov obcsinsztvo, grejhov odpuszcsanye; tejla goriszta- nejuye; i zsitek vekivecsen. Amen. Kakda razmis tou? Verjem, ka z-lasztivne pameti, ali moucsi moje nemorem vervati vu Jezus-Kuisztusi, Gosz- podni mojem, niti nemorem k-nyeroi pridti; nego Diih sz. me je po evangeliomi pouzvao, z-darom szvojim preszvejto, vu pravoj veri poszveto ino zdrzsao-. liki i czejlo krsztsansztvo na zemli pozavo, vkupeszpravla, preszvetsava, poszvetsava. i pri Jezus-Krisztusi vu pravoj ednoj veri zdrzsava. Vu sterom kfsztsansztvi on meni i oszejm vernim vszakden obilno vsze prejhe odpuszcsava, i na den szkradnyi mone i vsze mrtve gorizbiidi, i meni ze-vszejmi vervajoucsiiu vu Krisztusi nav- kiipe zsitek vekiveesen da. Tou je sztanovito isztina. Ka nam haszni vadluvanye ete vere nase? Telko nam haszni, ka sze po nyem szpoznamo za pravicsne pred Bougom, za volo vrejdnoszti zvelicsatela, Jezus-Krisztusa. Kakda zadobimo vero eto? Po gedrnom poszliihsanyi sz rejcsi bozse. i po vrejlom zdiihavanyi k-Bougi za pomoucs Dtaha sz. — naime vu molitvi zvelicsitela Jezusa ; liki i sz. Pavel veli: „Vera sz-poszliihsanya szhaja; posz- luhsanye pa po bozsoj rejcsi.“ 14 TRETJI TAL. Od Molitve Gospodnove. ali Ocsauasa. Ka zdrzsava v-szebi tretji tal Katekismusa etoga? Molitev goszpodnovo. ali szi bojdi, ocsanas. Ka je molitev goszpodnova ? Kratka summa mo!ejnya, z-sterim vsza du¬ ševna ino telovna dobro proszimo po Krisztusi sz-poniznov sztalnosztjov i sz-prave vere. Kakc/a mas ti moliti? Tak, kak me je szam moj Goszpon Krisztus vcsio, geto ('Mat. 6, 9, Lak. 11, 2) etak veli: ,,Gda moliti sesate, etak eresite: Ocsa nas, ki szi vu nebeszaj! — Szvdti sze ime tvoje. Pridi k-nam kralevsztvo tvoje. Bojdi vola tvoja, kako vu ndbi, tak i na zemli. . . Kru¬ ha našega vszakdendsnyega daj nam ga dnesz. I odpuszti nam duge nase, kak i mi odpuszesamo duzanikom našim. I nevpelaj nasz vu szkusavanye. Nego oszloubud' nasz od hiidoga. — Ar je tvoje kralevsztvo, zraozsnoszt' i dika ne veke. Amen.“ Kelko talov md molitev eta? Tri glavne tale; kakti; predgovod; noprejda- nye potreboucsnasi vu szedem prosnyaj; ino zaprtek. Sferi je te predgovor? Ete: „Oesa nas, ki szi vu nebdszajp Ka znameniije tou ? Boug nasz sztem k szebi vabiti, i opominati scse. naj sztalno verjemo, ka je on nas pravi ocsa, i mi szrno njegovi pravi szinouvje; da ga szrdcsno i sz-punov vtipaznosztjov proszimo, kak liibleni otroczi liibeznivoga ocso szvojega. Povej mi zdaj zse na kelko tdlov sze razde/javajo te naszle- diivajoucse prosnye? Na dva tala; tak, da te prve tri Bougi na cseszt szlisijo; te poszlejdnje štiri sze pa potre- boucs szvetszkoga zsitka nasepa prisztajajo. Stera je ta prva prosnya? Eta: „Szv4ti sze ime tvoje." Ka znameniije tou? ime bozse je, isztina, szgmou obszebi szveto; ali mi pmszimo vu prosnyi etoj. ka sze ono na; i pri nasz ino i po nasz poszveti. Kakda sze ma tou zgoditi? Csi sze sz. rejcs bozsa csiszto ino dosztojno glaszi med nami; i csi i mi, kak sze szinouv bozsi dosztaja. pouleg nye saveto zsivbmo. Na stero po- mozi nasz sz. nas Ocsa nebeszki! Ali, ki nacsi vesi ino zsive, kak sz. rejcs bozsa zapovedava; on oszkruni med nami ime bozse, Od steroga vari nasz liibeznivi n*'S ocsa nebeszki! Stera je ta driiga prosnya? „Pridi k-nam kralesztvo tvoje." 16 Ka znamenuje tou? Kralesztvo bozse pride obszebi, brezi prošnje nase; ali mi proszimo vu prosnyi etoj; ka ono naj i k-nam pride. Kakda sze md tou zgoditi? Tak, csi nam ocsa nebeszki da sz. diihaszvo- jega, da po nyega miloscsi sz. rejcsi nyegovoj verjemo, ino pobozsno zsivemo vu zsitki vezdas- nyero i prisesztnom. Stera je tretja prosnya? „Bojdi vola tvoja, kako vu nebi, tak i na zemli.“ Ka znamenuje tou? Dobra i milosztivua vola bozsa sze zgodi esese i brezi prosnve nase; ali mi prosz : mo vu prošnji etoj, ka sze ona naj i ponasz zgodi. Kakda sze md ona naime po nasz zgoditi? Tak, csi Boug zasztavi ino potere vesz hudi tanacs i namenyavanye, stero nam imena bozsega szvetiti, i kralesztvi ny©govorni k-nam pridti ne- dopiiszti: — kakti je sutanye vraga, szvejta i tej la, našega Proutomi krepi i sztalno obdrzsava nasz vu sz. rejcsi szvojoj i vu pravoj veri notri do koncza zsitka našega. Tou je milosztivua i dobra vola nyegovk. — Stera je ta strta prosnya? „Kruba našega vszakdenesnyega daj nam ga dnesz,“ 17 Ka znameniije tou? Bou, isztino, da kruh vsxakdenesnyi> brezi prosnye nase, escse i hudim iudem; ali mi pro- szimo vu prosnyi etoj, ka on nam tou naj szpo- znati, i vszakdenesnyi kruh nas z-zahvalnim szrdozom vzeti dopiiszti. Ka sze razmi pod kruhom vszakdenesnyim? Vsze, ka k-tejla zsivisi ino potreboucsam sziisi; kakti: jejsztvina, pitvina, oblecsalo, obiitel, hramba, dvor, nyive, zsivina, ppjnezi, blago, pobozsno dr- zsina, pobozsno hizstvo. pobozsna decza, pobozsna i verna oblaszt visna, dobro ladanye, dobro vrejmen, mer, zdravje, jakoszt, postenye, dobri prijatelje, verni szouszidje, i k-t6m priszpodobna dugov&nya. Stera je ta peta prosnya? „1 odpiiszti nam duge nase, kak i mi odpus- csamo duzsnikom našim.“ Ka znameniije tou? Proszimo vu prosnyi etoj, naj Ocsa nebeszki negleda grejhov naši, i za nyi volo nezavrzse proš¬ nje etakse. Ar szmo mi ze vszej eti, stera proszi- mo, ni ednoga nejvrejdni, niti szmo ga nejzaszlii- zsili; nego nam on naj vsza tali z-miloscse podeli. Ar mi vszakddn vnogo grešimo, i li kastigo szi priszluzsimo. — Medtdmtoga i mi z-gotovim szrd- czom odpiisztiti, i radi dobrocsiniti sosdmo vszdm, ki szo prouti nam pregrejsili. Stera je ta sšszta prosnya? „1 nevpelaj nasz vu szkiisavanye.“ 18 — Ka znamenuje tou? Boug, isztina, neszkiisava nikoga na hudo; ali mi proszimo vu prosnyi etoj, ka nasz naj Boug varje ino zdrzsi, da nasz vrak, szvejt, i tejlo nase nevkani, niti v-nevero, dvojnoszt, i drugo veliko szramoto, ino blaznoszt nezapela. I csi bi sze vsza ta borila prouti nam, naj naszlejdnje donok ob- ladamo, i korouno boja odrzsimo. Sfera je ta szedma prosnya? „ Nego oszloubodi nasz od hiidoga;“ Ka znamenuje tou? Proszimo vu prosnyi etoj, liki v-ednoj surami, ka nasz naj Ocsa nebeszki od vsze pogubeli duše ino tejla, blaga i postenya oszloubodi; i naszlejd- nye, gda szkradnya vora naša pride, naj da nam blazseno vopreminejnye, ino nasz z-etogaplacsnoga doula vu nebesza k-szebi gorivzeme. Povej mi i zaprtek molitvi goszpodnove? *) „Ar je tvoje kralesztvo, zmozsnoszt, i dika na veke. Amen.“ Ka za czii majo recsi ete? Po nyi zbuditi scs6 zvelicsitel Jezus vu szrdczi ti molecsi naime troujo gvusnoszt eto : .*) Vu Katek. Luthera sze zaprtek ete nenahaja: za g vtisu o zato, geto je on molitev eto poulog Mat. 6, 9 ali Liik. 7, 4. gorivzeo ino raszkladao. Medt6mtoga, geto zdasnya czdrkev evangelicsanszka Ocsanas pouleg luk. 11, 2. moli, zsnyega zaprtkom navktipe, steroga raszkld- danye je zagviisno nej male znamonitoszti; tak ti ra¬ zumni, stimam, obszebi obcsiitijo potrejbnoszt dvej nouvi pitany eti, po nasz zdaj obprvam notrivlozseni. 19 — 1. Ka Boug, kak ocsa vsze liibezni, zaisztino scse poszliihnoti ponižno zdiihavanye pobozsne de- cze szvoje; 2 Ka on, kak duh najmodrejsi, vidi. potrejb- csine ti szvoji, i zna popolno, sz-kak talom sze oni vu vrejmeni szvojem obeszeliti majo; 3. Ka je on, kakti jedini Goszpoud vszega navkiipe i zmozsen dopuniti vszako pobozsno, moudro i hasznovito zselejnye verni szvoji. Kcsemi je pa rejcs eta: Amen? Da bi sze potrdila gvtisnoszt eta: ka szo pros- nye etakse vugodne Bougi, ino ka sze od nyega i poszliihnoti scsejo. Ar sze nam je tak moliti on szam zapovedan, i obecsao je. ka nasz i poszliih- noti scse — „Amen,“ „Amen“ tak teliko vcsini, liki zaisztino, zaisztino, torni sze je tak zgoditi. STRTI TAL. Od szvčtoga Krszla. Ka zdrzsdva vszebi strti tdl Kdtekismusa etoga ? Sakramentom sz. krszta. Ka je sz. krszt? iSz. krszt je nej li prouszta, nego taksa voda > stera je po bozsoj zapouvedi zrendeliivana, i z-bo- zsov recsjouv vkiipszklenyena. Stera je td rejcs i zapouved bozsa? Szam Goszpon Krisztus (Mat. 28, 19.) etak veli: „Idte po vszem siirokom szvejti; vcsite vsze — 20 narode, i krsztite je vu ime (na cseszt) Bouga, Ocse, Szina, i Diiha sz.“ Ka za haszek nam da sz. krszt? Po nyem zadobijo odpiiscsanye grejhov, osz- lobodjejnye od szmrti. i vecsno zvelicsanye vszi, ki verjejo recsi ino obliibi bozsoj, pri sz. krszti vcsinyenoj. Štora je taksa rejcs i obliiba bozsa ? • Szam Goszpon Krisztus (Mark 16, 16.) etak veli: „Ki bode vervao, ino sze okrszti, zvelicsa sze.“ Kakda more voda tak velika dugovdnya ošiniti? Voda ji, toti necsini; nego rejcs bozsa, stera je pri vodi i z-vodouv etov navkiipe: ktomi i vera, stera sze polozsi vu rejcsi bozsoj, pri vodi etoj bodoucsoj. kr brezi rejcsi bozse je li prouszta voda, i nej krszt; ali z-recsjov bozsov navkiipe je ona krszt, tou je, z-miloscsov obiljavajoucsa voda zsitka, i kopel preporodjejnya po Duhi sz. liki sz. Pavel (Tit. 3, 5—7.) veli: „Boug nasz je zvelicsao po koupeli preporodjejnya i ponouvlenya vu Duhi sz., steroga je obilno vbvlejao na nasz, po Jezus- Krisztusi, zvelicsiteli našem; da bi, szpravicsani po miloscsi nyegovoj. orocsniczi pousztali, pouleg viipanya, zsitka vekivecsnoga." Ka znameniije etakse z-vodouv okrsztsavanye ? Tou znameniije, ka te sztari Adam povszak- den6snyem zsaliivanyi i pokouro csinejnyivu nasz zadavlani bidti, ino zevszejmi grejhi i hudimi zse- lami navkiipe tavm^rati ma, tak da prouttomi ne- 21 sztanoma novi cslovek nasztanyiije i naprej prihaja, ki vu dravicsnoszti ino csisztoucsi zsivd pred Bou- gom szvojim. Gde je tou popiszano ? Sz. Pavel (Rimi. 6, 4) etak piše: „Mi szmo po krszti sz-Krisztusom navkiipe pokopani vu szmrt; da. liki je Krisztus z-mrtvi zbiidjeni po diki ocse, tak i mi vu nouvoti zsitka hodimo." PETI TAL. Od moucsi oblaszti ezerkevne ali Kliicsa kralesztva nebeszkoga. Ka zdrzsava v-szebi peti ta! Kdtekismusa etoga ? Navuk od moucsi oblaszti ezerkevne, ali do tak imeniivanoga kliicsa kralesztva nebeszkoga. Ka sze razmi pod kliicsom etim ? Od goszpon Jezus Krisztusa vszejm prhvim duhovnim paszterom dana taksa oblaszt czdrkev- na, pouleg stere sze vszdm pokouro-esinčesim od- piisztijo, tim okornim na zadrzsijo grejbi njihovi. Gde je tou popiszano ? Vu evangeliomi sz. Janosa na 20-tom tali: „Pihno je Jezus na vucsenike szvoje, erkoucsi: Vzernte Diiba sz. — Kim odpiisztite grejhe nji¬ hove odpiisztijo sze njim; kim je pazadrzsite, tim sze zadrzsijo." —- 22 — Ka znameniijejo recsi ete ? Verjem, ka Goszpon Krisztusa pozvani szlugi zsnyegovoga bozsanszkoga povelejnja osinijo z- nami; — naime, gda ocsiveszne okorne grejsnike z-szpraviscsa krsztsanszkoga vozppiejo. ino nyb, csi, pozsaltivavsi grejbe. zsitek pobongsajo, znou- vics odvezsejo ; stero je takse moucsi ino sztano- novitoszti i vu nebeszaj, kak da bi sze obszebno po Goszpon Krisztusi szamom zgoudilo. Ka naime ošiniti md grejsik pokouro csinecsi, csi sze od grejhov sz v o ji odvezati scse ? Z-potrtim szrdczom vadliivati ino szpevedati more grejhe szvoje. Ka je tak szpouved? Szrdcza potrtega taksa pobozsnoszt, stera naime dvouje eto dugovanye zadrzsava vu szebi: 1. Da cslovek grejbe szvoje vadluje ; i 2 Da odvezanye, tou je, odpiiszcsanje giej- hov od szpovednika szvojega ravno tak. liki od szamoga Bouga, vzeme. i nikse dvojnoszti nema, nego sztalno verje, ka szo grejbi nje¬ govi sz-tejm talom odpiiszcseni i pred Bou- gom vu nebeszaj. Jeti sz mo pa duzsni vsze grejhe szpovedati? Tak je: pred Bougom sze za oszkrunyene ze- vszejmi grejbi szpoznati, i escse i one, steri zse vecs neobcsiitimo, ponižno vadliivati moremo; —alinej po imeni ino vszakoga poszebi naprejracsunajoucsi, geto na telike grejhe niti kebziivati moremo: vad- liijmo je li poprejk, — liki i vu Ocsanasi csi- — 23 nimo, — etsk erkoucsi: Ocsa! odpiiszti nam grejhe nase! Csi pa znameniti grejh obcsiitimo vu szrdczi, steri tezsi diisnovejszt našo: taksega je dosztojno szpovedmki na znanje dali, ino szi od njega na- vuk i troust prosziti. Navkiipo sze i z-etimi pobozsnimi pitanjami vucsiti, i obeszeljavati mamo, stera je te blazse- noga szpoumenka vncsitel. D. LUTHER MARTIN za oni volo szpravo, ki k-vecs4rji goszpodnovoj prihajati scsčjo: Jeli verjes, ka szi li grejsnik? Verjem, sztanovito. Kakci a znaš ti tou? Z-desz4terebozse zapouvedi, stere szem nejzdrzsao. JeJ i zsaliijes grejhe tvoje? Zsaliijem,ka -szem pregrejso.prouti Bougi rnojemi Ka szi szi priszliizso pred Bougom z-grejhi tvojemi? Trdno kastigo, telovno szrnrt, i vecsno szkvar- jejnye. Jeli sze viipas donokzve licsati? Viipam sze. sztanovito. ■ Kakda ino po kom? Po pravoj pokouri, i po vrejdnoszti Jezus-Krisz- tusa, Goszpodna i szredbenika mojega. Sto je Krisztusl Bozsi szin: — pravi Boug i pravi cslovek. Ketko jo bougov? Li szamo eden pravi Boug — vu oszobi trouji Ocsa, Szin, ino Duh szveti. 24 Za kak zroka volo sze vijpas vu Krisztusi? Zato, ka je on mrou za mene, i za grejhov moji odpiiszcsanya volo sz krv. szvojo na drejvi krizsnom vdprelejao. Jeli je i Ocsa ino Duh sz. mrou za tebe? Nikak nej; ar Ocsa i Duh sz. je li szamo Boug: ali szin je pravi Boug i pravi cslovek navkiipe- Li ete je mrou i sz krv szvoje voprelejao za mene. Odked znaš ti iou? Z-sz. evangelioma, i z-rejcsi sz. sakramentoma, stere szo pri sz. tej li i krvi nyegovoj, kakti pri zalogi vu sz. sakramentomi meni danom. Stere szo te recsi? „Nas Goszpon Jezus-Krisztus vu noucsi onoj, vu“ i t. n. (vidi je vu sejsztom tali neprejdanel) Jeli tak ver je s, k a sze ti vu sz. sakramentomi pravo tejlo ino prava krv nyegove dava? Verjem, sztanovito. Ka te nadigdva teu vervati? Krisztusa lasztivne recsi, geto on szam veli: „Vzemte ino jejte; tou je moje tejlo= — pijte; tou je krv moja." 1 Kor. 11, 24, 25. Ka mamo ošiniti, gda sz. tejlo i krv nyegovo jem/erno? Nazveszcsarati moremo szmrt i krvi-prele- j&nje nyegovo; premislavavsi szi navkiipe z-etoga opominanya nyegovoga: „Tou csinte, na szpoume- nek moj." 1 Kor. 11, 24—26. Zaka szi mamo od szmrti nyegove premisldvati, ino nyou nazveszcsavati? Zato, da sztilno verjemo, ka sze je zmed vszejm sztvorjejnyem niscsenej najsao, ki bi za grejhenase — 25 zadoszta vcsiniti mogao; nego li szam Krisztus, pravi Boug ino cslovik. Nadale, da sze grejhov naši sztrsznoti i nye za grozne drzsati vcsimo. I naszlejdnye da vesz troust, viipanye ino zveliesa- nye diise nase li vu Krisztusi polozsimo. Ali ka je nadignolo nyega, da bi za grejhe tvoje mrou ino za tebe zadoszta vcsinot Nyegova gorecsa liibezen k-Ocsi, ino velika milosesa k-meni i k-vszem grejsnikom ; liki tou szvedocsi i piszmo (Jan. 17, Rimi. 7, Gal. 1, Efez 5.) Niedtemtoga zaka prihajaš ti k-sz. sakramentomi ? Zato, da bi sze potrdo vu gviisncszti i veri etoj; ka je zvelicsite! moj, z-nezrecsene liibezni k-meni, mrou za grejhe moje; i da bi sze tak od nyega vcsio lttbiti Bouga i blizsnyega mojega. Ka md nadigavati pravoga krsztsenika na gouszto ino dosztojno vzsivanye sz. sakra-nentoma? Z sztiani bozse nadigavati ma nyega na tou zapouved i obecsanye zvelicsitela Jezusa. Na szamoga szebb gledoucs ga pa odiimlavati more lasztivna potrejbcsina nyegova, stera nyemi szrdcze tezsi, i za stere volo sze on po szpouvedi, povodjavanyi i obejtanyi vere nesztanoma zbiidjava ino vabi na zvelicsitelno vzsivanye eto. Ka je pa te ošiniti csioveki, ošiniti duhovne petrejbcsine ete, niti niksega pravoga zselejnya k-vzsivanyi sz. sakramen- toma neobcsuti pri szebi? Csioveki taksemi sze z nikak talona bougsi tanacs dati nemore; nego: 1. Da szi vnadra szegne i szkiiszi, jeli i on md escse tejlo ino krv; i da mocsno verje, ka pravi od toga piszmo. (Rimi. 7, Gal. 5.) 26 2. Da sze okouli-zgledne i na pamet vzeme, jeli je i on escse na sz vej t i etom; i da dobro pre- miszli, ka on, dokecs eti zsive, brezi faling i pot- reboucs duhovni bidti nikak nemore: liki i tou szvedocsi piszmo (Jan 15, 16, 1. Jan. 3, 5.) 3. Da premiszli, ka za nyim šiita i vrag, ki nyega zevszov jilnosztjov ino besznoucsov, den i noucs, znoutra i zviina zapelati setiije; kak i tou szpomina piszmo (Jan. 8, i 15, 1 Petr. 5. Efez. 6, 2 Tim. 3*) ___ SESZTI TAL. Od Veeserje Krisztusove. Ka zdrzsava v-szebi seszti tdl Kdtekismusa etoga? Szvetsztvo szlejdnye veeserje Goszpodna na¬ šega Jezus Krisztusa. Ka je vecserja Krisztusova? Goszpodue našega Jezus-Krisztusa pravo tejlo i prava krv, pod kruhom ino vinom, nam krsztseni- *) Vu pitanyi otom, do eti mao tak za nicsesztno dr- zsanom, ali zagviisno vszega kebziivanya vrejdnom, sze ta nevtajeiia i znamenita isztina vere raszklada: ka cslo- voka razumnoga, prouti szkiisavanyi tejla, sz vejta, ino vraga, nika tak nevarje i nelcrepi, kak gouszto i dojsztojno vzs!vanye sz. sakramentoma, po sterom sze on vu nepresz- tanom Yerosztiivanyi diihovnom, vu veri, liibčzni vupanyi obdrzsava ino flisca, i — — kak neszpametno zametava 1 pod pito mecse najdragse dobro szvojo vszaki mrtoien, ki veliko priliko eto zvelicsanya vnejmar zamiidj&va! —/ VucsiteI daj eta vu vszoj plemenitoszti pred vucsenike tvojo! — 27 — kom na jejsztvino ino pitvina od szamoga Krisz- tusa nasztavlena. 1. Kor. 10, 16. Gde je tou popiszano? Etak pijsejo sz. Evangelistje — Mataj, Marko, i Liikacs; — ino sz. Pavel Apostol: „Nas Goszpon Jezus-Krisztns, vu noucsi onoj, vu steroj je odani, vzevsi kruh, blagoszlovo ino vlomo ga je, i dao ga je vucsenikom szvojim, er- koucsi: Vzemte ino jejte; tou je tejl« moje, stero sze za vasz vlomiti ma. To csiuite na szpomenek moj.“ „Priszpodobno i, gda bi odveeserjao, vzevsi pehar, i hvalo davsi, podeli ga nyim erkoucsi : Pijte z-etoga vszi ; t(S pehar je nouvi zubon vu krvi mojoj, stera za vasz i za vnouge vopreleje, na odpuscsanye grejhov. Tou csinte, kelkokrat pili bodete, na szpoumenek moj.“ Ka za haszek md jejsztvina ino pitvina etaksa ? Vu vecserji goszpodnovoj sze nam odpiiszcsa- nye grejhov, ali szi bojdi, zsitek ino zvelicsanye dava — pouleg rejcsi jezusovi: „Za vasz sze vlomi . . . ino vopreleje ... na odpiiszcsanye grejhov.“ Ar, gde je odpuszcsanye grejhov; tam je zsitek ino zvelicsanye. Kakda more jejsztvina i pitvina tak velka dugovdnya csiniii? Jejsztvina i pitvina ji, toti, neosini; nego li ta szlicsajoucse recsi ete „Za vasz sze vlomi i včpreleje, na odpiiszcsanye grejhov." Recsi t4 szo najvekse znamenitoszti vu sakramentomi, i ki nyd z verov prime; on zadobi, ka one glaszijo ino obej- csajo, — tou je: grejhov odpuszcsanye. - 28 — Vu kom tak sztoji dosztojno vzsivanye vecsirje goszpodnove ? Poszt, i poprejk, sznazsno pripravlanye telov- no, je, isztina, vugoden red zvonejsnyi; ali. prav vrejden i dosztojno pripravlen je li on, ki sze (pou- leg znotrejsnye naklonoszti szvoje) szloniti szmej na recsi ete: „Za nasz sze vlomi i vopreleje, na odpiiszcsanye grejhov." Ki pa pouleg rejcsi eti vii- panya nema, ali dvoji; tč taksi nevrejden i nepri- pravlen. Ar, geto zvelicsitel veli: „Za vasz tak on, sztanovito, i vervajoucse szrdcze zselej. Povej mi zse, ka za haszek md Katekismus ete ? Zsnyega sze glavni navuk krsztsansztva na- kratzi navcsimo; sz-tem taloni sz. piszmo popolnej razmimo, i tak sze vu veri. liibezni, ino vupanyi tejm bole vršimo, kiepimo, potrdjavamo. 2. Tim. 3., 15 — 17. Jeli je tak potrejbno krsztseniki czejh ndvuk Kdtekismusa etoga znati? Potrejbno nyemi ga je, sztanovito ; ar ki li ednoga dugovany, eti naprejdani nežna, nerazmi i nezdrzsi; on, osi je taki prisztar, je dbnok nevrejden imena i veliki dobrout pravoga krsztsansztva. Mat. 7, 21. Duzsnoszti szvoje sze vszaki vesi i zdrzsi; Tak de vido rčd i blagoszlov pri hizsi. — 29 PRILOG. Molitev pobozsnib.. Za te male i nezevcsene szpravleni 1. Molitev titrasnye. Za-utro, gda gorisztanes, sztojecs etek ercsi:*) Vu imeni Boga, Ocse, Szina i Duha sz. bojdi molejnye i ponižno zduhavanye moje! Amen. Hvalo ti dajem, moj dragi Ocsa nebeszki! po Jezus Krisztusi, sz. szini tvojem, za nezgovoino miloseso tvojo, ka szi me noucs eto preminoucso od vszega kvara i pogiibeli obarvao, i na den ete zdravoga i veszeloga gorizbiido. Proszim te ponižno, vari me i dnesz od vszej grejhov i od vszake po- giibeli; da tebi vaze moje csinejnje i czejli zsitek moj prijeten bode Ar jasz szam szebe, diiso i tejlo moje, z-vszem navktipe, podzmozsno obrambo tvojo poracsam: tvoj sz angel naj bode z-menom ; da biidi neprijatel nikse moucsi nad menom nevzeme. Amen. — Ocsa nas! i. t. n. — Jasz verjem i. t. n. *) Primolitvaj vszakdendsnyi i z-mirovnejsem dilhom szkonosavani sztati; pri dreszolnejsem zdiihavanye szrdcza boleznoga i z-velikim bremenom obtezsenoga pa klecsati, je czelou doszto.jno i vugono oponasanye krszcsenika — pouleg pdlde Jezusa, ki sze je vszaki driigihip sztojdcs, i li vu šzinrtnom boji (Mat. 26, 39.) kleesbcs, molo Ocsi szvo- jemiv Ali szeddcs, idoucs, ali delajoucs moliti, je telko, liki vszo duzsnoszt, szndjgo, i poniznoszt pred Bougom vnejmar pod pdte vrzsti. — 30 2. Molitev vecserasnya. Vecser, gda na pocsinek idti scses, sztoj&cs etak moli: Vu imeni Bouga, Ocse, Szina, i Duha sz. bojdi ponižno zdiihavanje moje. Amen. Hvalo tebi dajem, moj liibleni Ocsa nebeszkil po Jezus-Krisztu&i, Goszpodni mojem, ka szi me den ete pa tak milosztivno obarvao i vu deli mo¬ jem blagoszlovo; Molim te ponižno, odpuszti mi vsze grejhe moje, z-sterimi szam tebe neszpametno zbantiivao. Vari me milosztivno i prisesztno noucs eto, vu steroj jasz szam szebd, z vszem. ka nam, vu ocsinszko obrambo poracsam: tvoj sz. angel naj bode z-menom, da hudi neprijatel nikse moucsi nevzeme nad menom. Amen. — Ocsa nas i. t. n. — Jasz verjem i. t. n. 3. Molitev pred jejsztvinov. Pred jejsztvinov decza ino drzsina, z-vkiipdjdnimi rokami okouli sztola posztdnoti i z-vszov poniznosztjov etak moliti ma:*) Vszej sztvari ocsi na tebe gledajo, Goszpodnel Ti nyim das hrano vu potrejbnom vrejmeni: odprds obilne roke tvoje, i naszitis vszako sztvar zsivoucso z-darom i blagoszlovom tvojim, Amen. — Ocsa nas! i. t. n *) Jezus je (Mat. 14, 19, 15, 36. Mark. 6, 41. Ltik. 9, 16. Jan. 6 11.) pri vszakom vzsivanyi dslrov z-zahvdl- nim duhom pozdigno ocsi szvoje na nebdsza. — 0 vi, ki szo pri jomanyi dobrout bozsi zsnyi liibeznivoga dari- tela szpomenouti nedosztojno zamiidjavate; premiszlite dobro, nezahvalm mrtelni, na koj vasz naszlediivanye vrojdna pdlda zvelicsitela zbuditi scsd ! !! 31 D r ii g a. Goszpodne Bozse, Ocsa nas dragi nebeszki! Blagoszlovi nasz vu duši, i vu tejli; blagoszlovi i ete tvoje dare, stere mo zdaj k-szebi jemali — po Jezus-Krisztusi, Goszpodni našem. Amen. — Ocsa nas! i. t, n. 4. Molitev po jejsztvini. / po jejsztvini je dosztojno deczi ino drzsini vkupdjanimi ro¬ kami pred sztolom posztdnoti, i ze-vszov poniznosztjov etak zdiihavati : Dajte valo Goszpodni; ar je dobrotiven, i na veke osztane szmilenoszt nyegova On dava hrano i veszelje vszakoj sztvari zsivocsoj; i nyemi szo prijetni vszi, ki, sze ga bojijo i na milosesa nje¬ govo szlonijo. Amen. — Ocsa nas! i. t. n. D r ii g a. Hvalo ti dajmo, Goszpodne Bozse, Ocsa nas dragi nebeszki I za vsze tvoje duševne ino telovne dare; naime pa zato. ka szi nasz i z-dobroutami tvojimi naszito. Proszimo te, bojdi nam i nadale szmilani hranitel nas, — po „ezus-Krisztusi, Gosz¬ podni našem. Amen. — Ocsa nas! i. t. n. Prigovor. Vu Katek. Luthera na prilog ete naszle- diijoucsa, tak imeniivana „hizsna tabla", ja eti, zso zato, ka sze vu nyej neprejdane duzsnoszti sztanov razloesni vu driigom tdli navuka krsztsansztva tak doszta obilne raszkladajo, ali i za drugi prijdtni zrokov volo; prave czelou vonihana. ■b P :t■ •- j.* ,’ v ^Vl 'H p^■ t ■ > "* 'f &>i ' > • 1 •. Jf* ‘ * l*.*- ,• h * v * • r j Vv V* !,'- *■* -T^ : . * < % V* ■■ ■?;. tfjpt ••<*? 1 ... $»***,.; -• v * s^-. . ■ *^.'/_ V -’%&■ * ~ •-• *#•'•*< :* ' • ,<% S ; <.%■:: tV? *'JPjjg'. ,' *\, *, lE? - t ^v- 'K -t'. * «<*: ;“• i.Sp?-.; > ^ . \ ‘ . *:&>. ' ’ .-' *\ i Lv^t? -.r -2. ■ . *, M ■• • ■ ■'hj, , %. ’ **V' rS*! R ■ -»V" l k : i, , . . -v-Jt ' »>;“ v - 'K - * ■•' * *&.#■■?.■ ?-k£ ; - ^ v ■■ -. * v' 7 '.-v* ;• ** fev ; *w*‘ p-iS;. ,* h*>i ... v w;f ;-JSl .SL%vM:;r'< k " Ifec •*?>••<*. '^jr-vLi -ITvt' t 1 •.*-■***£: •..■• i r'-