Leto XVII., it. 15
Pollnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. avgusta 1930.
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravica.
Uredništvo in oprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter oprem* Ijeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček, račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Telefon Stev. 3478.
MifMK
Strokovna organizacija je čuvaj in varstvo pred nevihtami in ujmami. Zato vsi pod njeno streho, pod njeno varstvo, pod mogočno streho organiziranega, strnjenega gesla: „MI“
Našitka tovarna tanina In iaga na paro hole xnliati mezde zaail2°l0. Organizacije: Savez metalskih radnika, Savez drvo-deljskih radnika, Savez privatnih nameStenika, Opli rad-nliki savez in naia vrhovna Instanca URSSJ so dale vedeti, da tega ne dovolilo. — Nastajajo lasi, ko bo moi strokovne organizacije odlolala, ali bo delavstvo le slabejše platano, kakor Je le, ali da obvelja volja delavcev.
Usnjarski delavci v usnjarski tovarni d. d. v Zagrebu so v četrtek, 21. t. m. stopili v stavko.
„Cankarajeva družba"
živ spomenik hlapcev Jernejev, svojemu Ivanu Cankarju.
Knjige, ki jih dobe letos člani Cankarjeve družbe, se že tiskajo.
Letos je že drugo leto, kar se dviga ta živ spomenik slovenskega proletarijata Ivanu Cankarju in govori vsemu delavstvu v Sloveniji, v Jugoslaviji in po celem svetu, kjerkoli ima svoje člane, v Argentiniji, v Braziliji, v Združenih državah, v Nemčiji, v Avstriji, v Belgiji, na Francoskem, da si more priboriti svoje pravice predvsem z izobrazbo. In Cankarjeva družba seje proletarsko izobrazbo med svoje člane. Ker pa je dandanes bolj kakor kdaj poprej nujno, da se vsak delavec izobrazi in preobrazi s proletarsko miselnostjo, z miselnostjo človeškega dostojanstva, je potrebno, da je
vsak delavec član Cankarjeve družbe.
Članarina Din 20 na leto je tako malenkostna, da jo zmore vsakdo, če le hoče. Povdarjamo:
če le hoče.
in naj bo njegov zaslužek še tako majhen. Gre le za to, če hoče čitati knjige Cankarjeve družbe, ki prinašajo poučno in zabavno čtivo, pisano v proletarskem duhu? Ce se hoče izobraziti, če ima voljo, da se izobrazi, potem ne bo obračal Din 20 in premišljal, ali jih težko ali lahko odšteje; odštel jih bo. Ker s tem bo pokazal, da je v njem proletarska zavest, ki mu veleva, da mora sam s svojimi žrtvami, s svojo voljo in s svojim hotenjem krčiti pot do cilja.
S tem, da postane član Cankarjeve družbe, je pa že tudi pokazal, da se zaveda, da je v današnji družbi hlapec Jernej, ki išče svojo pravico.
Letos, v drugem letu obstoja Cankarjeve družbe, je zavedno delavstvo že pokazalo, da sc dobro zaveda veličine te ustanove. Že, ko to pišemo, je število članov od lanskega števila prekoračeno. Jasen znak, da je delavstvo svojo Cankarjevo družbo (baš ker jo je ono samo ustanovilo) objelo z vso ljubeznijo in zavestjo in s tem pokazalo, da je njegova.
Strokovno organiziranega delavstva v Sloveniji, priključenega Strokovni komisiji, je 11 tisoč. Članov Cankarjeve družbe pa nad 5000.
Ta številka jasno govori, da je še vseeno precej nezavednosti med strokovno organiziranim delavstvom, ki jo je treba čimprej odpraviti. Komaj polovico tega članstva šteje šele Cankarjeva družba. To pomeni, da je komaj polovico od II tisoč organiziranih delavcev tako zavednih, da se zavedajo velikega pomena samoizobrazbe. Moralo pa bi se tega zavedati vseh 11 tisoč. Vsi ti bi morali izpolniti svojo dolžnost. Vsak bi si moral za letnih Din 20 naročiti 4 krasne knjige Cankarjeve družbe, da dvignemo čim višje živ spomenik Ivanu Cankarju.
Kot rečeno, knjige za letošnjo izdajo sc že tiskajo. Povemo to sedaj še enkrat zato. da se še vsi tisti strokovno organizirani sodritgi(žice), ki še niso člani Cankarjeve družbe, prigiase in vpišejo.
Funkcijonarji strokovnih organizacij in delavski zaupniki, tu je tudi polje Vašega delovanja. Tudi to spada k delu za strokovne organizacije. Kajti strokovna organizacija je moč, a ta moč je tem večja, čim bolj proletarsko izobraženi so njeni
člani. Zato opozarjajte člane, agitirajte, poživljajte jih, da se vpišejo.
Kjer ni poverjenikov, obrnite se v Ljubljano na naslov: Cankarjeva družba, poštni predal 390 in zahtevajte bloke.
Iz posameznih »jazov« združeni in organizirani »MI« mora ustvar-
Ako je imela katerakoli panoga delavstva po prevratu prestati težke preizkušnje, potem so bili naši rudarji gotovo med prvima. Ne samo nevarnost dela, katera ogroža dan-dnevno njih zdravje in življenje, nastopajo od leta 1924. dalje razne krize v premogovni industriji, predvsem pa racionalizacija dela, kar povzroča vedno pomanjkanje premogovnih naročil in s tem v zvezi praznovanja šihtov ter odpusta delavstva iz službe.
Ne samo to, da naš rudar s stalnostjo svoje zaposlitve sedaj ne more več računati, on je s tem tudi v nevarnosti, da zgubi vse svoje pravice pri pokojninskem zavarovanju. Kako žalostno je videti danes rudarja, ki je vse svoje zdravje in fizične sile žrtvoval v prid podjetja skozi 20 in več let, pa pride naenkrat razglas: vsled pomanjkanja1 naročil smo primorani obratovanje omejiti in se z današnjimi dnem- odpove služba tolikemu- in tolikemu številu delavstva.— Kako grozno učinkuje to na tistega, ki je ves- čas svoje delovne dobe plačeval od svojega, skromnega zaslužka za svoje starostno zavarovanje v pričakovanju,
jati velika dela. Zato je naloga tega močnega »MI«, da ustvari velik, do-sedaj neviden spomenik Ivanu Cankarju, pisatelju »Hlapca Jerneja in njegove pravice«, »Kurenta«. »Kralja na Betajnovi«.... da bomo pokazali s tem vsemu svetu, da smo to resnično »MI« in resnični »MI«.
da bo vsaj za tistih par dni življenja, ko ga bo gospodar kapitalizem iz dela izločil, imel vsaj nekaj za skromno preživljanje, a se mu z zakonom, ako še ni 70% delanezmo-žen, po preteku 6 mesecev vse pridobljene pravice vzamejo.
Človek že skoro ne more najti izraza zai to zakonito krivico, ki ji ni v nobeni evropski državi primere, in ki se že godi tisočem naših prizadetih rudarjev, a ostalimi pa še grozi.
Pa ne samo s te strani se godi rudarjem težka krivica. Ne! S pravilnikom o bratovskih skladnicah, stepivšim v veljavo s 1. jan. 1925, se tudi ni poskrbelo za višino prispevkov odgovarjajočim- dajatvam:. Bratovske skladnice so po njem dobile težko obremenitev, v obliki, po prejšnjih pravilih pridobljenih pravic zavarovancev, a niso pa dobile valoriziranega od1 njih vplačanega premoženja nazaj. Če bi se to premoženje valoriziralo po predvojni -vrednosti 14 milijonov zlatih kroti, bi morale imeti bratovske skladnice s 1. jan. 1925 — 125 milijonov dinarjev, namesto 10 milijonov.
Z ene strani ta krivda, a z druge pa to, da se je krog upokojencev od
1. jan. 1925 dvignil od 0 do 1. avgusta 1930 na 1246. To je v 5 letih več kakor prej v 20 letih. Predčasna iz-nemoglost, povzročena vsled1 slabe prehrane, vedno napornejšega dela, predvsem pa oziri na izgubo pravic pri vedno se ponavljajočih redukcijah, so glavni povzročilci visokega števila upokojitev. S tem in pa v zvezi z vedno ostrejšo racij onalizai-cijo dela se krog plačujočih članov vedno manjša in s tem v zvezi pa tudi dohodki pokojninske blagajne.
To stanje je privedlo že tako daleč, da tekoči dohodki že več izdatkov ne krijejo ter obstoja nevarnost, da bo to zavarovanje v doglednem času sploh moralo likvidirati.
Da se ta katastrofa prepreči, je Zveza rudarjev Jugoslavije sklicala v nedeljo, dne 10. avgusta, v Delavskem1 domu v Trbovljah konferenco vseh rudarskih in plavžarskih zastopnikov, kateri so po izčrpnem poročilu s. F. Šoberja kot podpredsednika glavnega upravnega odbora Glavne bratovske skladnice sprejeli soglasno sledečo resolucijo in jo poslali ministrstvu za šume in rude: RESOLUCIJA.
Zastopniki rudarskega in plavžarskega delavstva Dravske banovine, zbrani na skupni konferenci v Trbovljah dne 10. avgusta 1930, so ugotovili, po zaslišanju poročila o položaju pokojninske blagajne bratovske skladnice:
1. Da sc nahaja pokojninska blagajna Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, ki nasleduje pokojninske zavode, ki že obstojajo od 40 do 70 let, na robu propada.
2. Da je zakrivila to stanje med drugim tudi devalvacija valute, vsled katere so izgubile bratovske skladnice v Sloveniji nad 150 milijonov dinarjev sedanje vrednosti In da država tu doslej ni pod-vzela uikakc sanacijske akcije.
3. Da je povzročilo to stanje dejstvo, da po pravilniku Glavne bratovske skladnice ni soglasja med prispevki in dajatvami.
Vsled tega zahtevajo:
1. Da se Izvede sanacija težko ogrožene pokojninske blagajne bratov, skladnic z državnimi sredstvi.
2. Da se izboljša s posebnim zakonom čimprej pravilnik o bratovskih skladnicah, pri čemer pa naj se predvsem upoštevajo predlogi delavstva, podani po delavski delegaciji v glavnem upravnem odboru.
NameSfenci Delavskih zbornic in strokovne organizacije.
Nameščenci Del. zbornic ne smejo imeti funkcij v strok, organizacijah?
Te dni je objavilo časopisje vsebino naredbe ministra socijalne politike, s katero se baje prepoveduje nameščencem Delavskih zbornic sodelovanje v strokovnih organizacijah kot funkcijonarji. Nam besedilo odredbe ni znano, listi pa poročajo naslednje:
»Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je obvestilo vse delavske zbornice v državi, da uradniki (tajniki, ravnatelji, konceptni in manipulativni uradniki, uslužbenci, služitelji in poverjeniki zbornice ne smejo biti istočasno funkcijonarji de-Klcinmavcr & Bamberg. Ljubljana, primer, da so v zbornici taki uslužbenci, ki so istočasno tudi funkcijonarji tega ali onega delavskega sindikata, je potrebno, da se s takim uslužbencem prekine vsak službeni odnošaj. ako do 20. t. m. ne bi podal ostavke funkcijonarjev v delavskih sindikalnih organizacijah. O izvršitvi te , odre tihe jo potrebno, poslati g. miiiis*tr.U;vPQročilcvtijajkasneie do dne 25. avgusta.«,,.
V tej objavi je narcdbo.tako razumeti, kakor da bi nam^Čenci ..delavskih zbornic sploh, lis; lovati v strokovnih organfžačfjanv
Rudarsko pokojninsko zavarovanje pred
polomom.
Po našem skromnem mnenju hoče odredba le preprečiti, da bi nameščenci delavskih zbornic vršili kot nameščenci funkcije strokovnih organizacij, t. j., namesto poslov v delavskih zbornicah posle v strokovnih organizacijah. Dočim tem nameščencem ni zahranjeno delati izven svojega uradnega poslovanja, torej ob svojem prostem času kot odborniki, to je funkcijonarji v strokovnih organizacijah. ker to sodelovanje utegne le ugodno vplivati na razvoj, na medsebojne odnošaje, zlasti pa tudi zdravo umevanje sociialnopolitičnih in družabnih razmer sploh.
Minister socijalne politike je vsekakor hotel doseči s svojo naredbo to in so po našem mnenju vesti o namenu odredbe, ki krožijo po časopisju, le preveč površne.
Samo izkoriščavanje.
(Dopis.)
V zadnji številki »Delavca« ste priobčili majhen prizor iz drame, kako nekateri apotekarji izkoriščajo recepte bolniške blagajne in s tem seveda delavca-bolnika.
Proti 18 lekarnarjem so vložene ovadbe — kakor sem videl iz dnevnega časopisja— ker so revizije pokazale, da se najdejo lekarnarji, ki delavcu predpisano zdravilo »površno« ekspedirajo. 25 takih primerov je revizija dognala. To se pravi v 25 primerih se je delavca oškodovalo v njegovem! zdravljenju. To je dognano. Pa se vsiljuje vprašanje in sumnja: Koliko primerov pa je. ki se jih ne more dognati, ozir. se jih ni utegnilo dognati?
Ali doživeli smo med' tem nov »prizor«, nič manj nenavaden od zgoraj omenjenega.
»Savez apotekarskih saradnika, sekcija v Ljubljani, protestira v »Slovencu« proti postopanju Okrožnega urada, ker teh »površnosti« ni konštatiral strokovnjak in diplomiran farmacevt, nego »samo ljubljanski kemični institut.
Bodi kakorkoli, ali je te lekar-narske »površnosti« konštatiral uedi-plomiran ali diplomiran strokovnjak, ali je bilo to konštatirano po predpisu novega apotekarskega zakona in pravilnika ali brez teh predpisov, res je in dokazano je, da so bila zdravila, ki jih je zdravnik predpisal, ekspedirana (dana bolniku) mnogo siabejša, torej manjvredna.
Ako je »Savezu apotekarskih saradnika, sekcija Ljubljana«, delavec, član OUZD, ki kupuje po receptu predpisana mu zdravila v lekarni, ki je v prvi vrsti trgovsko podjetje, samo objekt in nič drugega, a njegova bolezen in ozdravitev samo vzporednega pomena, bodi. Svobodno vam soditi o pravilnem' ali nepravilnem postopanju. Ali za nas, člane OUZD, ki plačujemo ta zdravila s svojim zaslužkom (mnogi z 2 Din urnine), svojim žuljavim zaslužkom, za nas pomeni ugotovitev teh »površnosti« nečuven zločin. Z našim zdravjem se igra tak apotekar, razumete, z našimi, v korist (in ne v škodo) svojega podjetja.
To je neizbrisno dejstvo. Apotekar, ki dovoli v svoje lekarni take »površnosti«, ali če jih sam zagreši, ni dostojen, da vrši lekarniške posle. In — kakor se je ta ali oni obtoženec (lekarnar) pred sodiščem zagovarjal, češ, to »površnost« je zakrivil moj uslužbenec, farmacevt, moja uslužbenka, farmacevtka, — velja za takega uslužbenca isto, če je res on kriv. Mi, delavci po tovarnah, si bomo to dobro zapomnili.
Okrožni urad pa naj še strožje nastopa, ker tako ščiti zdravje delavcev, svojih članov. Najboljše pa bo, če ustanovi svojo lastno lekarno. i Tovarniški delavec, člaii OUZD.
Pripomba uredništva: »Savez apotekarskih saradnika, sekcija Ljubljana«, je poslala tudi uredništvu »Delavca« izjavo, kakršna je priobčena v »Slovencu«.
Kaj je napotilo organizacijo lekarniških sodelavcev, da se je zavzela za svoje šefe, a ni zaščitila svoje člane, farmacevte in
farmacevtke, ne vemo. To naj člani »Save-za apotekarskih1 saradnika, sekcija Ljubljana« sami s svojim vodstvom urede in bomo budno pazili, kako bodo to uredili. Kajti pri nekaterih (takorekoč pri večini) obravnavali, so se lastniki lekarn izgovarjali na svoje saradnike, češ, to in ono »površnost« je zakrivil ta farmacevt, ona farmacevtka itd.
Ako je to res, potem seve tak »apotc-
Sekcija težke železne industrije Jesenice.
V petek, dne 15. avgusta, se je vršilo zborovanje valjarjev Javornika, katero je bilo dobro obiskano, in sicer dopoldne ob 9. uri v Delavskem domu na Savi. Na sestanku je poročal sodrug Jeram o splošnem položaju. Zelo je razburilo navzoče sodru-ge poročilo s. Jerama, ki je omenil, da mu je g. ravnatelj Dostal naročil, naj delavstvu pove, da bo tudi tovarna tako postopala, kakor delavci, ki niso hoteli delati v petek, 15. avgusta, na praznik, brez 100 odstotne doklade. G. ravnatelj Dostal je izjavil, da bo delavstvo podjetje večkrat potrebovalo v pomoč kakor podjetje delavstvo'. No, Jeram je s tem opravil le svojo dolžnost, da je naročeno povedal, g. ravnatelju pa povemo, da mi nismo vajeni takih groženj, čeprav je naglašal, zakaj pa se v Celju pri g. Westnu isti dan dela brez 100 odstotne doklade., Zakaj se je tam delalo, vemo. Zato, ker delavstvo ni organizirano, isto delavstvo pa je pred kratkim imelo skrajšan delovni čas v tednu, sedaj pa dela zopet na praznike in brez opravičene 100 odstotne doklade. Če je delavstvo v Celju tako ponižno in nevedno, nam je žal. Jeseniški kovinarji pa se bomo držali svoje pogodbe in če je g. ravnatelju Dostalu predrago plačati 100 odstotkov za dela ob praznikih in nedeljah, bomo pa take dneve počivali, pa mirna Bosna. Gosp. ravnatelj Dostal ne sme misliti, da je naš edini in najvzvišenejši ideal večno garanje v tovarni. O, ne: mi imamo, kakor vsak človek, tudi še druge ideale. Izjave gosp. ravnatelja pa velja zapomniti. Zatorej še čvrstejše strnimo svoje vrste v obrambo!
Dobrava.
V nedeljo 17. avgusta 1930 dopoldne ob 9. uri smo imeli članski sestanek članov na Dobravi v društvenem prostoru pri Ur-banku, na katerem sta poročala sodruga Jeram in Zugvvitz. O splošnem položaju je poročal sodrug Jeram ter med drugim pojasnil, da je bil pozvan od ravnateljstva elektrodne tovarne na Dobravi, da naj posamezniki, o katerih je ravnateljstvo zaznalo. da imajo še stike s prejšnjim ravnateljem Beckerjem, te stike prekinejo, sicer se jih bo odpustilo, ker ne more biti dopustno, da bi kdo izdiajal tajnosti tovarne nekomu, ki s podjetjem nima nič več skupnega in zasleduje svoje interese. Omenil je, da je podal izjavo,' da se take posameznike ne bo vzelo v zaščito in da, ako se ugotovi, da še kdo resnično vzdržuje zveze s prejšnjim ravnateljem ter izdaja tajnosti tovarne, da je odpust razumljiv.
Vesti, da bo bivši ravnatelj Becker kupil tovarno na Dobravi, so neresnične.
Jeseniškim kovinarjem.
Z nepobitno resnico je sodrug Jeram v petek na sestanku valjarjev dne 15. avg. doKazal, kako žalostno je, toda resnično, kako brezbrižno stojijo naši mnogi člani našemu zadružništvu nasproti, dasi bi moral vsak strokovno organiziran član vsaj vedeti, da je naše zadružništvo isto toliko važno za vse nas delavce, kakor strokovna organizacija, kajti naša delavska zadruga ima isti cilj in namen, delavstvu v vsakdanjih potrebah koristiti. Nima smisla, je naglasil Jeram, da enostransko zboljša-vamo svoje življenske potrebe, ker naši iz-žemalci niso samo v tovarni, temveč tudi izven plotu tovarne si delavstvo s svojo solidarnostjo lahko' izboljšava potom lastnih zadrug svoje življenje. Sodrugi! Res je to, strnimo se v že zgrajene naše zadruge, predvsem v našo konzumno zadrugo in našo najpotrebnejšo zadrugo »Stan in Dom« itd. Res je, ne bodimo enostranski, bodimo celi borci za svoj obstoj, zatorej vsi v zadružništvo, ki je res naš edini prijatelj in
karski saradnik in saradnica« nima kvalifikacije ekspedirati zdravil.
Ker ima za delavstvo ta nečedna afera globok pomen (gre za zdravje bolnika-de-lavca), bomo v eni prihodnjih številk objavili vse lekarne, kjer so se dogajale te »površnosti« in — če bodo od lekarnarjev obdolženi saradniki na obdolžitve molčali — tudi dotične saradnike.
naša prava hrbtenica vseh naših borb in težav.
Isto je naš veteran zadružništva sodr. Zugwitz na Dobravi dne 17. avgusta v kratkem, toda lepem govoru podkrepil namen in pomen zadružništva, kar upamo, da bodo dobravski sodrugi provedli v dejanja: kajti Zugvvitz jim je jasno povedal, kaj je v moči delavstva, ako se delavstvo osamosvoji potoni lastnega gospodarstva. Sodrugi, naj besede obeh govornikov na o-menjenih sestankih ne ostanejo samo besede. Bodite možje in razumite čas, v katerem se nahajamo. Za trdo zasluženi lastni denar glave pokonci in glejte, kam ga nesete in kako nakupujete, da bo vaša delavska družina enkrat imeia kai od tega — iz skupnega lastninstva... — Zadružnik.
Vsem strokovno organiziranim sodrngom . na Jesenicah, Javorniku in Dobravi!
Sodrugi! Vi veste, že na sestankih se Vam je tudi pojasnilo, kako je pri nas sedaj vse napeto s pritiskom za večjo storitev; mi tudi priznavamo, da je osemurni delovnik osemurni delovni čas, toda ni pa smatrati osemurnika za to, da naj poginemo v osmih urah, kakor izgleda marsikatera zahteva obratnih vodstev. Vedite pa, da je tako, kakor ie Cankar dejal: »Gospodar izmoli očenaš, hlapec pa cel rožnive-nec«; zatorej bodite disciplinirani, kakor imate navodila. Krivicam bomo našli izhod v skupnosti. Vztrajajte in ne pustite se zavajati od neorganiziranih neodgovornih elementov. Gospodi pa bomo že dopovedali, da ni krivde iskati pri delavcih, temveč v sistemu in načinu organizacije dela, o čemer bomo spregovorili na zaupmiškem sestanku.
ZAHVALA.
Tem potom se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so spremili nam umrlega očeta Zima Ferdinanda na zadnji poti, osobito pa se zahvaljujemo pevskemu društvu »Sava« za korporativno udeležbo in pevske žalo-stinke pred bolnico in na pokopališču. Še enkrat vsem najlepša hvala. — Žalujoča rodbina: Terezija Zima, žena. Suzana, hčerka.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da ni res, kar sta mi izjavila o M. Plešnarju in A. Wostner-jevi Anton Lulik in Ivan Zver in kar sem jaz naprej govoril.
Rojc Rudolf.
Zanimive konstatacije.
Huronski krik so zagnali v mesecu avgustu 1930. leta predstavniki narodnih socijalistov in predstavniki krščanskih socijalistov. Raznih »protestov« ni hotelo biti konec (o-ziroma noče biti konec). Pa zakaj? Jeram, predsednik podružnice Sa-veza Metalskih Rudnika Jugoslavije na Jesenicah ie sklical članski sestanek podružnice. Krščanski soci-jalci (da ne bo greha, 109 članov imajo baje) in narodni socijalisti (ki pa jih niti 109 nimajo) svojih članov niso hoteli sklicati, niti se udeležiti sestanka SMRJ. Ker pa je po društvenem zakonu to prepovedano, jih Jeram ni pustil, da bi bili na članskem sestanku SMRJ, ker niso člani, a bi navzočnost nečlanov lahko povzročila pri oblasti neprijetne posledice.
To je prava Kolinska cikorija!
Zato je bil tisti huronski krik in protesti, češ, skupnega dela interna-eijonalci (SMRJ na Jesenicah šteje 1200 članov) nočejo.
Kako si tistih nekaj ljudi predstavlja skupno delo, evo poslovnik narodne strokovne zveze, sprejet letos v maju mesecu.
Poslovnik.
§ L Odbor NSZ ustanovi sekcijo organizacijskih zaupnikov pod imenom klub organizacijskih zaupnikov NSZ Jesenice.
§ 2. Klub spada neposredno pod NSZ Jesenice.
8 3. Organizacija kluba: V klub se voli članov po uvidevnosti in potrebi, klub voli iz svoje srede predsednika in zapisnikarja.
8 4. Naloge kluba so: Zbira ves potrebni materijal odboru in sicer: a) poroča natančno statistiko o produkciji v tovarni; b) stanje delavstva, koliko je zaposlenega v tovarni, v obratu in kje je organizirano itd.; c) kake higijenske in varnostne naprave so v obratu ter končno stoji odboru za vse informacije na razpolago.
8 5. Načelnik oziroma predsednik je voljen iz zaupniškega zbora. Sklicuje zbore po potrebi. Stalno poroča odboru o delu kluba in za vse predloge odnosno nasvete je odboru on odgovoren. Na rednih občnih zborih on poroča o delu kluba.
8 6. Zapisnikar vodi natančno zapisnik vsakega zbora, vsak zapisnik prebere na vsakem zboru. V slučaju odsotnega predsednika on vodi zbore in njegove posle.
8 7. Zaupnik. Njegove naloge so, da izvršuje vse v 8 4 naznačene točke, dalje: a) udeležuje se vseh sej oziroma zborov zaupnikov; b) zbira neumorno nove člane; c) pobira članarino za NSZ; d) pazi v vseh slučajih na čast svoje organizacije.
8 8. Volitve: Volijo se zaupniki iz vseh obratov Save in Javornika na vsakem občnem zboru NSZ.
8 9. Mandat zaupnikov prestane z lastnim odstopom, z izključitvijo ali vsled smrti.
S 10. Izključi zaupnika klub s privolitvijo odbora NSZ.
8 11. Kontrole o delu kluba ima le odbor NSZ. Vse ostalo delo kluba je v ozki zvezi z delom odbora NSZ.
Jesenice, dne 19. V. 193(1.
Pečat.
Narodna strokovna Zveza na Jesenicah. Vsak drug komentar je tukaj odveč.
Ker pa zgodovina ne molči, poglejmo, kako znajo krščanski socijalisti voditi borbo v korist delavstva. Stavka 1. 1904, katero so izzvali takrat krščanski socijalisti, kako jo vodili in končali, pove spis, ki ga je založila Kranjska industrijska družba, a natisnila tiskarna Kleinmayer & Bamberg, Ljubljana, 1311-4. Glasi se:
Štrajk na Javorniku in na Jesenicah od 15. do 28. aprila 1904.
Ker sta od meseca marca dva tuja agitatorja krščanske socijalne stranke izkušala naščuvati delavce na Javorniku im Savi pri Jesenicah zoper družbo in nemški kapital, sta dobila dne 15. aprila, po izplačilu mesečnega zaslužka za mesec marc, pri delavcih na Javorniku voljen posluh, ker so radi raznih okoliščin, ki jih je iskati v obratnih razmerah in pač tudi v manjši spretnosti mlajših delavcev na Javorniku, delavci v valjavnici na Savi-Jesenicah zaslužili več, kakor pa oni na Javorniku.
Pri izplačilu dne 15. aprila se je nezadovoljnost na Javorniku že pri ponočni šiliti zaznala in zjutraj dne 16. aprila so vsi delavci na Javorniku ostavili delo, in to piri polnih pečeh.
Popoldne ie prišla deputacija teh delavcev v pisarno ravnateljstva na Jesenicah, in ravnatelj Luckmann jim je v navzočnosti gospoda c. kr. okrajnega glavarja iz Radovljice razložil nedostojnost in nepostavnost njihovega postopanja, osobito, ker so nenadoma ostavili delo. ne da bi bili poprej izrazili kakršnokoli željo, da-siravno so po službenem' redu obvezani na 14 dnevno odpoved; njihovo postopanje je tern kaznivejše, ker stori družba gotovo vse mogoče, da bi izboljšala blagostanje svojih delavcev. Oni pripadajo bratovski skladnici, ki jim zagotavlja ne samo prosto zdravniško pomoč in zdravila ter bolnišči-
im n a irnim m
Letos bodo Se lepSe knjige. Vsak čitatelj „Delavske Politike" naj bo član »Cankarjeve družbe", ki je naš ponos. S tem pokaže tudi svojo zavednost.
STROKOVNI VESTNIK.
25. avgusta 1930
»DELAVEC«
Stran 3
no, nego tudi oskrbnino za starost in onemoglost, eventuelno penzijo njihovim- vdovam in sirotam.
Okoliščina, da so delavci v valjavni-cali na Savi več zaslužili kakor oni na Javorniku, pa izvira edino iz tega, ker so izurjeni delavci na Savi v mesecu marcu veliko več izgotovili kakor pa manj izurjeni delavci na Javorniku, ki vrliutega delajo Se pri novih valjavnicah, ki Se vedno potrebujejo izboljšavanja.
Družba gotovo nima namena staviti delavce na Javorniku slabše, kakor one na Savi-Jesenicah, in ko bodo delavci na Javorniku privajeni novim valjavnicam, bodo časih imeli tudi boljši zaslužek kakor delavci na Savi, kajti na Javorniku je računati z zadostno vodno močjo, vsled česar bode gonilna sila stalna.
Povišanja pogojenih zaslužkov si pa ravnatelja s to zlobno stavko ne dasta izsiliti ter se tej tudi ne vdasta in če delavci nočejo delati naprej, naj se zglase v miru za obračun, naj sprejmejo svoje knjižice in zapuste tovarno.
Delavci se niso vrnili nazaj na delo, ampak so dne 18. aprila podali spomenico, ki je obsegala popolnoma nerazpravljive pogoje in napotila ravnateljstvo izdati oklic, v katerem se delavci na Javorniku poziv-ljejo, dne 20. aprila delo zopet pričeti, drugače se bodo smatrali kot iz dela izsto-pivši, ter naj potem pridejo po obračun in delavske knjižice.
Dne 20. aprila sc je zglasilo le malo delavcev, ker jih je bila večina na poti v tovarno ustavljena in oplašena, a obračuna vendar ni nihče zahteval.
Ravnateljstvo je bili) po več delavcih poučeno, da bi radi delali, vendar da jih tovariši zadržujejo s pretenjem. vsled česar se je prosilo pri gosposki za varstvo, ki je bilo tudi takoj dovoljeno, toda kljub temu se z delom še ni pričelo.
V nedeljo, dne 24. aprila 1904, so'priredili agitatorji iz Ljubljane velik shod, katerega so se udeležili skoraj vsi delavci iz Save-Jesenic in Javornika, ter delavce nagovarjali, naj tudi delavci na Savi stopijo v stavko, o čemer se je sestavila resolucija, ki naj bi se podala ravnateljstvu.
Ta resolucija se pa ni podala in v pon-deljek. dne 25. aprila, so prišli na Savi še vsi delavci v tovarno. Z delom se je pričelo redno, tako da se je mislilo, da delavci na Savi, kateri so v marcu prejeli tako obili žaslužfck, ne bodo stopili v stavko. Toda na večer, dne 25. ap'rila, so šle vse delavke iz skladišč za žeblje na Javornik, kjer so jih agitatorji napotili, naj sklenejo stavko, kar sc je tudi zgodilo. Žene in dekleta so šle po cesti čez Jesenice vun in so tako oznanjevale stavko. V torek, dne 26. aprila, so prišli kljub temu moški delavci polnoštevilno na delo. Pred vhodom v tovarno so jih pričakovale v praznični obleki žene in dekleta, ter jih nagovarjale, naj ostavijo delo. Vseeno se je pa pričelo z delom v vseh oddelkih. Se le ob pol y. uri dopoldne so se branili najprej delavci pri veliki valjavnici (Grobstrecke) nadaljevati delo, šli so v posamezne oddelke, katere so deloma s pregovarjanjem in deloma s silo prisilili, da so ostavili delo. Popoldne so počivali vsi oddelki.
V tovarni so ostali popoldne le uradniki, mojstri in preddelavci. Delavci so hodili po cestah,, a se drugače vedli mirno. Ravnateljstvu niso nič sporočili, zakaj štrajkajo. Še le v sredo, dne 27. aprila, je prišla deputacija delavcev k ravnateljema in jima podala spomenico, ki je obsezala za zopetno sprejetje dela sledeče pogoje:
1. Zahtevam delavcev na Javorniku se mora ugoditi.
2. Dekletam in ženam, katere embalirajo' žeblje, s.e mora izplačati najmanjši dnevni zaslužek 2 K.
3. Vsi moški delavci, brez izjeme, morajo imeti najmanj 3 K dnevnega zaslužka.
Ravnatelja sta zavrnila nedostojni nastop delavcev, opozorila jih na posledice, ako bi si hoteli na tako nepostavni podstavi izsiliti tako neosnovane zahteve, in ponovila izjavo, ki sta jo bila podala delavcem na Javorniku in izjavila odločno, da nočeta nikakim zahtevam ugoditi in tudi ne moreta.
Ravnatelj Luckmann, ki je prejel tri »etilna pisma, v katerili se mu grozi s smrtjo, ako se ne vda zahtevam delavcev, je odločno izjavil, da se nobeni grožnji ne umakne in da da rajši tudi življenje, pred-no bi si na tak nečuven način dal izsiliti zahteve; kdor noče delati, naj pride po obračun, da je pa sicer ravnateljstvo odločeno, tovarne rajši za mesec dni zapreti, oziroma delo toliko časa ustaviti, da pridejo delavci do spoznanja in se sami javijo na delo. Te izjave so vplivale tem bolj, ko je še ravnatelj Trappen izjavil, da on ravnateljstvo in okolico takoj zapusti, ako bi se tein zahtevam ugodilo.
Zvečer je dospelo semkaj večje število orožnikov, gospod okrajni glavar pa je dal vse gostilne ob 8. uri zapreti, in tako je bil red in mir vzdržan.
Prihodnjega jutra .^e je zglasilo večje število delavcev in bilo jih je zadostno za požarno stražo in druga dela izven obrata v tovarni.
Ob 10. uri dopoldne sta se oglasila gospoda župnika iz Jesenic in Koroške Bele v obisk. Pojasnila sta ravnateljstvu, da diference in razburjenost zelo obžalujeta in sta ponudila svoje posredovanje, da se tako zaprečijo nadaljna škoda in morebitne nesreče.
Ravnatelj' Luckmann se zahvali gospodoma in jim opiše vso stvar, ponovi delavcem zgoraj podano izjavo, da družba ni imela in tudi v prihodnje ne bode imela namena, delavce na Javorniku v enakih razredih in pri enakih uspehih staviti slabše kakor one na Savi, da 'pa na noben način ne more in ne sme privoliti v nikake koncesije, da bi se tako zlobno kakor ne-
postavno zapričeta stavka končala. Nadalje da rajši tovarne dalj časa ustaviti in da se na noben način ne vda.
Častita gospoda sta morala to stališče pripoznati in sta le prosila, naj se delavcem to odpusti, in naj se vsi brez izjeme sprejmejo zopet v delo, in naj se tudi nobeden ne kaznuje ali pa ne ukaže kaznovati.
Ravnatelj Luckmann je privolil edino v to priprošnjo s pojasnilom, da le vsled tega, ker so delavci komaj vedeli, kaj delajo in so bili le iz političnih vzrokov po zunanjih agitatorjih v to postopanje naščuvani. Ko je ravnatelj Luckmann privolil v generalni pardon, sta izjavila častita gospoda, da so delavci pripravljeni delo takoj zopet pričeti in sta prosila, naj se določi ura, kdaj bodo različni oddelki zopet z delom pričeli. Popoldne so se zglasili delavci sami, da so pripravljeni z delom zopet pričeti, in pri tem se jim je objavil pri-voljeni generalni pardon.
S tem je zlobna stavka končana. Pri »Martinovih« pečeh se je takoj z delom pričelo, dočim se prične z njim pri drugih oddelkih v pondeljek dne 2. maja 1904.
Delavci so imeli radi te zlobne stavke približno 30.000 K manj zaslužka in družba sama je oškodovana za okroglih 20.000 K.
Dosegli pa delavci niso nič, kakor kar jim je bilo pričakovati že od vsega začetka stavke, kajti, da se jim je njih nepremišljeno ravnanje odpustilo, je tudi vse, kar sta jim izposlovala oba gosp. župnika.
C. Luckmann s. r.	Trappen s. r.
Tudi tu je komentar odveč. Mnogi delavci, ki še delajo v tovarni, so to doživeli. Naša organizacija na Jesenicah je imela že vseli vrst težke mezdne spore in gibanja, toda vsi veste, s kakšno resnostjo in taktiko se je vse vodilo in končno tudi vedno pozitivno rešilo. Kdo ima torej interes delati proti tej naši resni in stvarni strokovni organizaciji?
RUDARJI.
Mezdni boi krmeljskih rudarjev traja dalje.
Že v zadnjih dveh številkah »Delavca« smo poročali o žalostnem položaju teh rudarjev. Med tem časom se je skušalo priti do obravnave, do katere pa vendar ni moglo priti vsled trdovratnosti g. A. Jakila, ki je izjavil zaupnikom II. skupine, da ne mara, da bi mu zastopnik »Zveze rudarjev« (Arh) silil v želodec.
Delavstvo je na to na svojem shodu
3.	avgusta soglasno sklenilo, da zaupniki
II.	skupine ne smejo obravnavati brez zastopnika Zveze. Nato je zastopnik Zveze sam na istem shodu izjavil, da tudi on ne mara nikomur v želodec lezti, najmanj pa g. A. Jakilu. On pristane na to, da lahko g. Jaki! pred zaupniki II. skupine predložene zahteve sprejme in podpiše ter da v podpis Zvezi rudarjev. Mislili smo, da je to dovolj velika koncesija visokospoštovanemu g. A. Jakilu d. d. Ali varali smo se. On zavlačuje in zavlačuje in rudarska oblast kljub temu, da je o vsem obveščena, se ne zgane in vsemogočni g. A. Jakil d. d. se smeje, rudarji pa stradajo.
Ali, g. A. Jakil d. d., božji mlini meljejo počasi, a sigurno. Zveza rudarjev je dobila nad 100 plačilnih listkov vaših rudarjev, iz katerih je razvidno, da vaši rudarji niti dolga v vašem rudniškem konzu-mti ne morejo plačati, a kako hočete, da plačajo zakonite prispevke za soc. zavarovanje!
In res čudno! Vsak jugoslovanski podjetnik, predvsem pa še naš rodoljub, bi se moral sramovati, če plača rudarja kopača z Din 23.50 pri težkem osemurnem delu, a če je pa tisti kopač bolan, pa dobi Din 26.50 dnevno hranarine. Torej Din 3.— več.
Mi vemo, da te sramote g. A. Jakil nima, zato pa vi, krmeljski rudarji, glejte, da boste svoje bojne vrste spopolnili tako, da boste vi g. A. Jakila te sramote rešili. Zato vsi v organizacijo!
Poziv onim rudarjem, ki so delali nekoč v Nemčiji!
Mnogo naših rudarjev je moralo tudi pred vojno v tujino za delom in kruhom. Tako je bila pred vojno poleg Amerike glavna točka naših izseljencev Nemčija. Porenje in Westfalska sta bili druga boljša domovina naših slovenskih rudarjev.
Ali prišlo je nesrečno leto 1914. Tako-zvana domovina je klicala svoje državljane pod orožje. Tisoči in tisoči so morali ostaviti Nemčijo. Malo se jih je vrnilo nazaj. Največ pa jih je po prevratu ostalo v svoji ožji domovini ter našlo zaposlitev v domačih rudnikih.
Vsled tega dejstva bi ti rudarji zgubili vse pravice, ki so si jih pred vojno pridobili v Nemčiji pri pokojninskem zavarovanju. Da se to ne zgodi in da tudi oni rudarji, ki še v Nemčiji delajo, prenesejo svoje pravice v našo državo, se je na pobudo prizadetih s sodelovanjem naših strokovnih organizacij in Delavsko zbornico sklenila tozadevna pogodba med Nemčijo in našo državo v obliki zakona z dne 15. dec. 1928, ki je stopil v veljavo z dne 6. julija 1929.
Ker pa besedilo zakona samega ni dovolj jasno povedalo, v katerih slučajih se more uporabiti čl. 23 in 26, a rok za prijave poteče s 30. septembrom 1930, se je Zveza rudarjev Jugoslavije sama obrnila na kompetentno mesto v Nemčiji, od koder je dobila dne 17. avgusta t. 1. sledeče tolmačenje teh členov:
Vsak rudar, ki je delal v Nemčiji, zapustil delo tam pred vojno, ob vojni ali po vojni, ima pravico do tam pridobljenih let, ako se izkaže, da je ob času prijave pri naših bratovskih skladnicah plačal 36 mesečnih prispevkov za pokojninsko zavarovanje
in da še po našem zakonu ni izgubil sv »jih pravic.
Vse te prijave je treba takoj poslati na naslov Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Vsaki prijavi je točno navesti starost, sedanji naslov, navesti. koliko let, od in do kdaj je delal v Nemčiji, v katerem rudniku (Zeclie). Dobro je, če se navede tudi matr. štev. zavarovanja. Navesti se mora, kje je sedaj zaposlen in koliko mesečnih prispevkov (ali let) že plačuje prispevke v tukajšnje zavarovanje.
Zveza rudarjev Jugoslavije je tozadevno že poslala razglase na vse rudnike v Sloveniji, kjer njene podružnice obstojajo. Rudarji, kateri ste prizadeti, požurite se! Rok je kratek.
Zagorje ob Savi. — Zopet smrtna nesreča.
V	pondeljek 11. avgusta, tik pred izvršitvijo šilita prve tretjine, se je pri iz-kladišču odsipa smrtno ponesrečil rudar Štefan Bevc. Povozili so ga čolni vozički odpadnega inaterijala. Pokojni ie bil star 34 let ter zapušča vdovo z 2 otročičema.
Zopet je zagorski rudar spremil svojega sotrpina k zadnjemu počitku. Prerano ga je kruta usoda iztrgala iz naročja svoje ljube družinice.
Oh, če človek gleda, kako trga tuga takšno ženo in njene otroke, ko se vsuje črna zemlja na krsto, s katero ji je za vedno vzeto najdražje, pa pomisli, kdo in kako se uživa sad njegovega trpljenja, a družini pa ostane zopet samo gorje, potem se mora vprašati: pravica, kje si?!
Premogovna kriza in beda rudarjev.
Anketo je direkcija za šume in rude v zadnjem trenutku odpovedala, vršila pa se je kljub temu, ker so de legati že bili na potu v Sarajevo.
Konferenca, katero je sklicala direkcija za šume in rude v Sarajevu za 28. in 29. julij, je bila odgodena. Ker je pa prišlo obvestilo prepozno, so bili delegati že na potu. Vsled tega se je anketa v okvirju seje Centralnega tajništva delavskih zbornic vseeno vršila. Prisostvoval ji je tudi zastopnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Anketa je prišla soglasno do sledečih zaključkov:
Porast rudarske industrije in delavstvo.
Naša rudarska industrija se je v pretečenih letih stalno dvigala. Vzrok je deloma racijonalizacija, v glavnem večja produktivnost delovne sile.
Komu v korist?
Rudarji pa niso imeli od te povečane produktivnosti v splošnem nikakih koristi, niti z ozirom na delovni čas, niti v pogledu plač, niti z ozirom na izgraditev njihovih soci» jalnih in zaščitnih ustanov.
Povečana industrija istotako ni vplivala na prodajno ceno premoga. Cene premogu niso padale sorazmerno produkciji.
Obseg krize.
Delna kriza je prizadela približno 1300 kvalificiranih delavcev in sicer: 1. Radi izčrpanosti v delu. 2. Radi nezavarovanja v slučaju brezposelnosti. 3 .Radi nepovoljnih ali krivičnih odredb v predpisih o zavarovanju rudarjev v slučaju bolezni, starosti in brezposelnosti. 4. Radi nedovoljenega ali nepravilnega posredovanja dela za brezposelne rudarje.
Kaj je potrebno za izboljšanje tega položaja?
Z ozirom na ta položaj želi rudarska anketa:
1. da kraljevska vlada iz sredstev državnega proračuna ali izvan-rednih kreditov za omiljenje brezposelnosti rudarjev votira potrebne zneske;
2. da kralj, vlada ukrene potrebno, da se s točnim izvajanjem odredb socijalno političnih zakonov in z zgradbo delavskih stanovanj v rudnikih Srbije stvorijo bolj človeški in življenski pogoji, da bi bila na ta način mogoča fluktuacijt kvalificiranih rudarjev iz Slovenije v te kraje, ki je radi neznosnih razmer otežkočena ali povsem onemogočena;
3. ker ima zaposlenje naših rudarjev trenutno največ izgledov v inozemstvu, je želeti, da se čimprej zaključi konvencija o reciprocitet-nem socijalnem zavarovanju s Francijo, kakor tudi z vsemi drugimi državami po vzgledu pogodbe z Nemčijo;
4. da bi se odpravile grobe krivice napram nezaposlenim rudarjem, je nujno, da se takoj izvrši revizija
pravilnika o bratovskih blagajnah,
zlasti členov 47, 48, 49 in 50, ki določajo, da rudar po 6 mesecih odnosno 6 tednih, odkar je postal brezposeln, izgubi vse pridobljene pravice v blagajni. Rudarju je treba ohraniti njegove pridobljene pravice v zavarovanju;
5. novi rudarski zakon naj predvidi določbo, po kateri so rudarska podjetja dolžna iz čistega dobička izločiti gotove zneske v fond za podpiranje brezposelnih rudarjev. Obstoječe odredbe o pobiranju doklade za borze dela je treba spremeniti v toliko, da podjetniki plačajo večkratni znesek obremenitve rudarja. Tudi v rednih državnih in banovinskih proračunih naj se določijo vsote za podpiranje brezposelnih rudarjev, ki se naj vsako leto izločijo v namenjene fonde;
6. želeti bi bilo, da železniška uprava svoja naročila vrši po gotovem načrtu, ki bi omogočal pravilno funkcioniranje produkcije, tako da zaradi neenakih naročil v posameznih mesecih ne bi trpele stotine delavcev z tisoči rodbinskih članov. Pogajanja o dobavnih pogojih za novo dobavno dobo je treba pričeti o pravem času, tako da je v primeru nesporazuma mogoče pravočasno zaposliti rudarje v onih rudnikih, ki sprejemajo naročila;
7. za omogočenje večje porabe in produkcije domačega premoga je želeti, da država daje subvencijo domačim paroplovnim družbam v premogu iz domačih rudnikov, namesto v denarju;
8. glede na krizo in padanje cen, ki je v rudarstvu splošna pojava in glede na kakovost domačega premoga, ki krizo produkcije še povečuje, je mogoče razvoj domačega rudarstva zasigurati samo tako, da se s predelavo dvigne kakovost domačega premoga in ako se pristopi k predelavi premoga na bencin, koks in druge kemikalije. Tako predelan domači premog bi mogel kriti vse potrebe domačega gospodarstva.
sploSna delavska ZVEZA.
Pletilke radovliškega okraja za strokovno organizacijo.
Na Lescah in v Radovljici se je tekom zadnjih let zelo razvila pletilna obrt in industrija, ki zaposluje danes 'že okoli 300 delavk. Prav je, da se pletilna industrija razvija in da pride tukaj naše gorenjsko podeželsko delavstvo do dela in zaslužka, saj se obilne družine ne morejo preživljati z dohodki od svoje zemljice, v kolikor jo pač imajo: ni pa prav, da hočejo nekateri (če ne vsi) teh pletilnih podjetnikov obogateti kar čez noč in to na račun teh bednih delavk; in to je ono, kar je dalo nam gorenjskim dečvain misliti.,.! Čeprav pravijo, da Kranjci in zlasti Gorenjci bolj počasi mislimo, smo razmeroma v kratkem času prišle do spoznanja, da se vrši tu pravcato nečloveško izkoriščanje človeka po človeku^in jmii! -tudi našle sredstvo, ki je edino zmožno to omiliti, zajeziti in preprečiti. Povemo na glas in vsem: to je strokovna organizacija.
V	nedeljo 10. avgusta smo se zbrale na Jesenicah v Delavskem domu na prvi sestanek, katerega je na našo željo sklicalo tajništvo Splošne delavske zveze Jugoslavije iz Ljubljane. Sestanek je bil, kakor za prvič, zadovoljivo obiskan in je tajnik omenjene zveze sodr. Jakomin v kratkih besedah poročal o položaju tekstilnega delavstva in o potrebi strokovne organizacije. Po nekaterih praktičnih navodilih sodr. Jerama sc je napravil sklep, ustanoviti podružnico Splošne delavske zveze Jugoslavije za radovljiški srez s sedežem na Jesenicah. Izvolil se je pripravljalni odbor in so navzoče delavke takoj pristopile v organizacijo. S tem so temeljni kamni organizaciji pletilk položeni in so navzoče so-
Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani
je ustanovilo
glasbeno šolo.
S tem hoče nuditi delavstvu možnost, da se glasbeno izobrazi vsak, ki čuti potrebo do glasbe.
Preskrbljeno je za prvovrstne učitelje. Pouk se začne s 1. oktobrom 1930 in bo dnevno od 17. (5.) ure do pol 20. (pol 8.) ure.
Vabimo Vas, delavci in nameščenci, priglasite se in vpišite tudi svoje sinove najpozneje do 1. septembra v pisarni »Zarje«, Delavska zbornica, I. nadstropje.	Odbor.
družice sklenile iti z veseljem na delo. da postane njih organizacija močna in sposobna boriti se za zboljšanje položaja pletilk ter odpraviti neznosne razmere, ki so se po nekaterih podjetjih že vgnezdile. Kje in kakšne so te razmere, pa bomo poročale prihodnjič.
Vse delavke pozivamo, da pristopijo v naše vrste. V slogi je moč!
IVAN GRABER
V	sredo 13. avgusta nam je neizprosna smrt ugrabila iz naših vrst. v najlepši moški dobi, sodruga Ivana Garber-.ia. Pokojnik je bil dolgoleten pristaš delavskega gibanja in zvest član svoje strokovne organizacije. Vsled svoje poštenosti in značaj-nosti je bil povsod spoštovan in priljubljen. Kakor je pri svojem delu v sladkogorski tovarni lepenke in papirja, kjer je bil zaposlen skozi 30 let, bil vesten in marljiv, tako je na drugi strani storil tudi kot zaveden delavec svojo dolžnost do svoje strokovne organizacje.
Umrlega sodruga, ki je bil vzor člana strokovne organizacije, bomo težko pogrešali in mu bomo ohranili trajen in hvaležen spomin.
Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! Podružnica Splošne delav. zveze Jugoslav. Sladki vrh.
Zborovanje steklarskih delavcev v Hrastnika,
Za nedeljo, dne 27. julija je naša podružnica sklicala članstvo na zborovanje in (povabila oblastnega tajnika našega sa-veaa za Slovenijo, sodruga Jakomina, da poroča o gospodarskih razmerah, o (položaju delavstva in o delovanju naših strokovnih organizacij. Zborovanje žal ni bilo tako obiskano kakor bi bilo želeti, vendar je sodr. Jakomin temeljito oihraizložil razmere delavstva', naloge strokovnih organizacij z ozirom na način gospodarstva, ki potiska delovno ljudstvo v čimdalje večjo bedo. Navzoči so govorniku z zanimanjem sledili, ter izrazili željo, d a bi takih sestankov moralo ibiti več, da bi se tako dvignilo med steklarskimi delavci več smisla za organizacijo.
Obravnavale so se tudi (domače razmere v steklarni. Poročalo ise ije med drugim, da je organizacija letos zopet izposlovala običajno vročinsko doklado. Povdarilo se je zlasti, da delavstvo delo organizacije veliko premalo ceni in d!a 'bi v primeru s tem, kar je organizacija za steklarsko delavstvo žrtvovala in izvojevalu, moralo biti število članov najmanj še enkrat večje. V debati se je oglasilo več so-dnugov, ki so vzpodbujali z vnetimi besedami sodelavce in sodrugie, da naj gredo na delo za ojačanje steklarske organizacije v Hrastniku.
Tudi mi smo tega mnenja in Tes je, da bi morala biti organizacija steklarjev mnogo močnejša kakor je, .ker za- steklarje je Opči radnički savez res vse podvzel, da se zboljša njih položaj in je premalo število onih, ki znajo to organizacijsko delo ceniti. Nadejamo se, da boidb .zavedini steklarji vse storili, da svojo organizacijo ojačajo in dvignejo na ono višino, da bo njim v ponos in drugim za vzgled.	__________
ŽIVILCI.
Peki — Ljubljana.
Žitna sc bliža! Čutimo jo-. kako sc bliža s hitrimi koraki. Postaja hladno, ljudje se že topleje, oblačijo in marsikaterega pekovskega pomočnika se polaščajo skrbi, kaj bo pozinti, ko še sedaj tava in išče okoli službe. Mnogo se ugiba in dela, da bi se tudi to vprašanje enkrat rešilo, pa vedno je neuspeh pokazal, da tako ne gre. Vsako delo mora imeti svoj temelj in hrbtenico in to je v tem slučaju organizacija. Toda včasih je hrbtenica šibka, ne more nositi o-gromnega bremena. Šibi se in marsikateri-krat klone, kar je znak nemočnosti.
Močnejša in večja organizacija ima tudi več brezposelnih, kar je jasno, ima pa tudi večjo avtoriteto in možnost, da svoje člane zopet uposli. Tudi naša organizacija je razmeroma številna, pa vendar ni tako popolna, kakor bi si želeli. Še mnogo je pekovskih pomočnikov, ki hodijo po stran-potih, ki jim niso znani cilji in dobrine organizacije.
Ti ljudje, ki nimajo smisla za organizacijo, so slednji samo v breme, ki razdira in zavira vsako delo. To je nevednost ali pa tudi sovraštvo, ki prevladuje med posamezniki, ki mislijo, da bodo brez organizacije isto tako dobro živeli. l_o je pa zmota, ki se vedno in točno maščuje, ker to je točno preračunano in velja pravilo: danes meni, jutri tebi.
Primer: Nezaveden član pravi: Jaz ne rabim organizacije in mirno izstopi! Cez en mesec, dva, leto, dve leti.ali pa tri isti član: Sodrugi, pomagajte mi, sem brez posla in sredstev. Toda takemu se ne da mnogo pomagati, ki vedno več' ve. kakor pa organizacija. Kmalu pa vsakdo spozna, da se je vedno bridko zmotil. 1 akih primerov je na kupe in mnogo se jih je vrnilo nazaj v organizacijo, ki so sprevideli, da ni dobro samemu hoditi, ker ne' zna, ker nima hrbtenice?	•	'
Sodrugi! Vsakdo ve, da je to gola resnica in Vaša dolžnost je, da poučite vse one ki imajo ‘voljo-vstopiti v organizacijo, in posvarite one, ki mislijo, da jc tudi brez organizacije dobro- in lepo. na svetu.
Delavci in . trpini. skupaj, in glave pokonci. Moramo pokazati, da smo še močni in našd hrbtenica se ne 'sme nikoli upogniti, naše . glave . ne» spnejo kloniti. Mi hočemo boljše .življenje, . boljše plačč in. pravične deftVfre 'pogoje.	-	"	.. T
Vsakdo se mora zavedati, kdo je in kam spada,zato pa vsi v organizacijo Zveze živil-cev, naj ne bo nikogar, ki bi imel gluha ušesa za naše opomine. Kajti današnje življenje je večen opomin, da tako se ne more dolgo živeti, ker
jaz sam sem — nič, mi vsi smo — moč!
Podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani namerava, kakor vsako leto, tudi letos prirediti vinsko trgatev. Ta prireditev je jako stara in povsod priljubljena, kakor pa sodimo po sedanjih pripravah, pa obeta biti letošnja vinska trgatev nadvse sijajna in zanimiva.
Ker pričakujemo od sodrugov, ki so v naši bližini, da bodo v čim največjem številu posetili to prireditev, jih že sedaj opozarjamo na to ter upamo, da se bodo vsi častno odzvali našemu vabilu.
Čas in mesto bomo pa še pravočasno priobčili.
Pivovarji.
Delavstvo pivovarne Union postaja že nestrpno, ker mezdna pogajanja še vedno niso zaključena. Seveda po tolikem času iz-gleda vse skupaj tnalo čudno, vendar dotič-ni, ki pozna razmere, ve, da se stavljajo vedno zapreke, ki ovirajo hiter in zadovoljiv potek pogajanj.
Vodstvo pivovarne Union odlaša s končnim podpisom kolektivne pogodbe. Glavna zapreka temu je bila, da je bil upravni svet dosedaj na dopustu, zato je treba počakati, da se slednji sestane.
Vkljub temu pa so se izvršile številne intervencije, s katerimi se je hotelo doseči, da se potek pogajanj pospeši. Seveda je ravnatelj obljubil, da bo do Iti. avgusta zadeva rešena, ker do tega časa bo upravni svet že prisoten.
Pred par dnevi pa so bili obratni zaupniki pozvani k ravnatelju, kateri jim je sporočil, da je upravni svet odobril 10% poviške na tri mesece, in sicer za julij, avgust in september, da se bo- praznovanje vršilo na Veliko noč in Božič, kar velja tudi za Maribor. Na podlagi uredbe g. bana zakonito določenih praznikov, in sicer:
1. Ujedinjenje Slovencev. Hrvatov in Srbov (i. decembra).
2. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra (17. decembra).
3. Novo leto (1. januarja).
4. Trije kralji (6. januarja).
5. Rešnje Telo.
6. Vsi svetniki (1. novembra).
7. Božič (25. decembra).
8. Sv. Jožef.
9. Vnebohod.
10. Sv. Peter in Pavel (29. junija).
11. Marijino vnebovzetje (15. avgusta).
12. Marijino brezmadežno spočetje (8. decembra),
odloči delavstvo sporazumno z ravnateljstvom ali se vsi praznujejo ali se kateri izpusti. Poleg tega sc bo praznoval- 1. maj, kar je tudi v kolektivni pogodbi.
Pivo kot deputat se dosedaj še ni moglo uveljaviti, ker vodstvo kar najodločneje odklanja, vendar je možnost, da se dobi pivo po tovarniški ceni. ko bodo gotovi sezonski zaključki. Kakor se je zatrjevalo, se bo pivo dobilo, toda zadnjo besedo ima upravni svet.
Ako pomislimo na vse te okolnosti, ki se porajajo današnje dni. si vendar moramo na tihem priznati, da so to uspehi komaj vidni, niso materijelno veliki, so pa prvi znak k izboljšanju, vsaj kar se tiče piva. Nikomur se ne more odrekati dobra volja, a največjo zaslugo ima organizacija kot taka, ki je dandanes takorekoč 100%. in na to smo lahko ponosni. Ako ne bi bila organizacija pivovarjev tako trdna in njeni člani vsi, kakor en mož, ne bi bilo mogoče v času tako slabe konjunkture doseči tega.
Ne smemo pa biti črnogledi, ker drugo leto se zna zgoditi, da dobimo pivo, ampak ne po tovarniški ceni, nego čisto zastonj. Če pa drugo leto ne, pa tretje, toda dobili ga bomo in magari za vsako ceno, pa saj nam to ni nič novega, ker smo ga že imeli, samo ni bilo enkrat dovolj moči, da bi ga ubranili.
Sodrugi! Samo tako naprej, vedno pridobivati naše stare pravice nazaj, nikakor pa pustiti vzeti še to bore malo. kar imamo.
Peki — Ljubljana.
V	nedeljo, dne 31. avgusta 1930, se vrši redni članski sestanek pekovskih pomočnikov v Ljubljani ob 10. uri dopoldne v prostorih hotela »Lloyd« na Sv. Petra cesti z jako važnim in obširnim dnevnim redom.
Ker so potrebne tudi priprave za vinsko trgatev prosimo, da se čim številneje udeležite sestanka ter sodelujete na prireditvi.
Vabimo vse sodruge, da sc sestanka udeleže in pripeljejo tudi svoje sodelavce, ki se žele organizirati.	Odbor.
Sodrugi! Vsi morate sodelovati pri tem delu, ker vsi skupaj smo organizacija in treba se je pogovoriti za bodoče delo, ki nas čaka in ki ga bo treba vestno in agilno izvrševati.
Sodrugi! Naj ne bo nikogar, ki bi izostal v nedeljo, 31. avgusta!
Peki, Celje.
V	nedeljo, dne 31. avgusta 1930, se vrši izredni občni zbor podružnice pekovskih pomočnikov v Celju s sledečim dnevnim redom:
L Poročilo starega odbora.
2. Volitev novega odbora.
3. Razno.
Dolžnost vseh sodrugov je, da-se-izrednega občnega zbora sigurno udeleže, ter pokažejo zanimanje za napredek organizacije
Važno je, da se na tem občnem zboru sestanemo vsi sodrugi ter skupno in složno započnemo z novimi močmi za čim večjo moč organizacije, za ugled, katerega-si ..tpo ramo utrditi, da se bo naša organizma upoštevala povsod.
OBLAČILNI DELAVCI.
Pospeševanje krojaške obrti.
Danes imamo pri nas dva zavoda, katera pospešujeta krojaško obrt, oziroma katera sta si stavila to za svojo nalogo. To sta državni zavod za pospeševanje obrti in pa obrtni odsek za pospeševanje obrti T. 1.
O. Z. v Ljubljani. Ta dva zavoda prirejata po celi; Dravski banovini prikrojevaine tečaje za krojače in šivilje. S tem je njihovo pospeševanje obrti zaključeno. Vprašanje pa je, ali to delo obrt pospešuje ali jo uničuje in ako je to delo za pospeševanje obrti tudi zadostno. Kakor se čita v strokovnem časopisju obrtništva, sc oni na svoj ih zborovanjih vedno pritožujejo črez šušmarstvo. Kdo pa šušmari? Tisti pomočnik, katerega mojster po učni dobi takoj odslovi in ne najde drugod nobenega nameščenja. Priredi se »Kurz« in liajd v kurz, potem pa postanem sam svoj gospodar. Ker današnji obrtni zakon predvideva štiriletno pomočniško dobo, da si lahko dobi obrtni list, postanejo taki pomočniki brez obrtnega lista šušmarji. in takih šušmarjev je po mestih in na deželi dovolj. Ti šušmarji, kateri nimajo dovoljne prakse v svoji stroki, navadno delajo konkurenco z nizkimi cenami, drugim, strokovno dovolj izobraženim obrtnikom, obenem pa oškodujejo naročnike za njih naročila z nesolidno izvršitvijo. V tem slučaju mislimo, da prireditev teh kurzov obrti več škoduje, nego jo pospešuje. Radi tega bi dotični zavodi morali paziti na kvalifikacijo udeležencev teh kurzov. To mislimo glede prvega vprašanja. Kar se pa tiče drugega, ali je to delo teh zavodov dovolj-no, pa sledeče. Vajenec, kateri se uči tri leta svoje obrti, se navadno sam ne zanima, da si pridobi dovolj znanja v stroki, katero ista zahteva. Nekaj po svoji malomarnosti, največ pa po krivdi njihovih mojstrov, kateri imajo vajence večji del le zato, da jim opravljajo razna hišna dela in pa kot tekače od trgovine do trgovine in naročnikov. Da se tak vajenec ne more dovolj izobraziti v svoji učni dobi, je gotovo. Ko pa je prost, pa mojster zahteva, da bo kvalificiran. Tu bi imela oba zavoda za pospeševanje obrti dovolj polja za izvršitev nalog, katere jim predvideva njihov naslov.
V	drugih državah obdržujejo pomočniški zbori, s pomočjo raznih obrtnih inštanc strokovne kurze in šole, v katerih se pomočniki izobražujejo in izpopolnjujejo svoje znanstvo, katerega si kot vajenci niso mogli ali hoteli pridobiti. V teh kurzih ali šolali se poučuje izdelovanje vseh modnih izdelkov, o najnovejših zahtevah mode, o reviziji krojev in drugi krojaški tehniki. Tudi pri nas bi potrebovali take kurze, kateri naj bi se vršili izven sezije v mesecih januar-februar, ali pa julija-avgusta. Ker pri nas pomočniški odbori ne obstojajo, naj bi te kurze obdržavala omenjena dva zavoda z materijelno pomočjo obrtnih zadrug in D. Z.
S tem bi zavoda res pravilno izvrševala svojo nalogo in pospeševala obrt, .ne pa le krojnimi tečaji, kateri pri nekvalificiranih udeležencih nimajo navadno nikakega uspeha, in je ves trud krojnega učitelja zaman.
Važni sklepi kongresa federacije oblačilnih delavcev.
Mednarodni kongres oblačilnih delavcev nalaga upravi Internacionale, da. se informira v vsaki državi pri svoji priključeni zvezi o delovnih razmerah in delovnih potrebah dotične države, da krojači in krznarji ne bodo po nepotrebnem potovali v države, kjer vlada brezposelnost in isto še povečavah. Zato se polaga vsemu članstvu pozornost, da se preje informira o prilikah v kraju, kamor hoče potovati, da si s tem prihrani nepotrebne stroške.
Kongres konstatira, da vedno napredujoča oblačilna industrija, posebno v tehničnem pogledu, zaposluje vedno več mladih nekvalificiranih moči. Dalje, da krojaška in krznarska obrt pri tei gospodarski krizi potrebuje vedno manj učnih moči, med tem pa, ko se opaža, da se iste vedno bolj pomnožujejo, kar povzroča pomanjkljivo izobrazbo in konkurenčne cenene moči. Ta dva faktorja pomenita nekak zastoj v napredovanju plačilnih in delovnih pogojev delavstva. Da ne bodo preveč zaposlene učne moči delale prevelike konkurence delavstvu, je potrebno, da se pridobi tudi znanje, delu odgovarjajoče plačilo. Varstvo vajencev proti izkoriščanju in skrb za do-voljno izobrazbo njih, je nujno potrebna.
Predpogoj za uspeh tega strokovnega dela pa je, da mladino poučimo in vzgojimo k solidarnosti.
Vsled tega kongres nalaga vsem priključenim organizacijam, da vajenstvo vzgajajo v smislu praktične skupnosti v organizaciji. Zato naj vse organizacije ustanovijo svoje vajeniške odseke in polagajo kolikor mogoče pažnjo zanje tudi v strokovnem ča-sopisju, s posebnimi listi* sli ps vsaj s član-ki. Cilj teh mladinskih odsekov more biti. da mladino dpbro vzgojimo v organizato-ričnem smislu, jih poučimo v socijalnih vprašanjih in izobrazimo, da bodo vzgledni člani strokovne organizacije mednarodnega delavstva.
Kongres je sklenil, še več važnih sklepov glede krznarjev in preddelavcev kož, katere pa naše članstvo ne bo zanimalo in jih vsled tega ne prinašamo.
Skleniia se je tudi mala sprememba pravil.
Izvolila se je sledeča uprava Internacionale: J. Anderson (Kopenhageti) za skandinavske dežele: A. Conley (Leeds) za Anglijo; K. Folber (Praga) za slovanske dežele; AL Plettl (Berlin) za nemške dežele: G. Ringenbach (Pariz) za latinske dežele; kot namestniki O. Balassa (Budimpešta), J. Larsson (Stockholm), F. Liebaers (Bruselj) in W. Plovg (Berlin).
MONOPOL«.
Tatvine v ljubljanski tobačni tovarni.
Te. dni je bila obravnava na sodišču v Ljubljani. Stali so pred sodniki delavci. Oženjeni, očetje nedoraslih otrok, nepreskrbljenih otrok. Pomanjkanje,- gladovanje otrok in žene jih je zmotilo, da so hoteli pomagati otročičkom z nekoliko večjim kesom kruha. Ker z 800 Din mesečno je tanek, zelo tanek košček kruha.
Ali postava, paragrafi so mrzli. Govore o kazni in sodniki so jih kaznovali. Očete, ki so delali celi mesec dan na dan za 800 dinarjev.
Dajte človeka dostojne plače za celodnevni napordni trud človeka, pa ne bo tatvin. In otročički in njih mamice ne bodo gladovale in sedaj, ko so očetje obsojeni, naravnost od gladu umirale.
Vam, tobačni delavci in delavke, pa to:
Vsi do zadnjega v strokovno organizacijo, v resnično, pravo, bojevno strokovno organizacijo. In nesramno nizke plače 800 Din na mesec bodo izginile. Alesto njih pa boste imeli človeka dostojne plače.
Brez boja ni zmage, brez zahtev ni dajatve.
Posamezni in razdvojeni Vaši »jazi« ne dosežejo ničesar. Bodite eno, bodite »Ali«, pa boste videli, da bo ta: »Ml« odpravil pomanjkanje v Vaših družinah.
Razno.
Iz pisarne centralnega tajništva Delavskih zbornic.
Te dni se jc vršila, v. Sarajevu več važnih socialno-političnih sestankov. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je priredil sestanek nekaterih komisarjev in upravnikov okrožnih uradov iz Bosne. Na tem sestanku je bil izdelan načrt za stavbo in za razne druge investicije v Kasindolu in za nekatera druga mesta na teritoriju primorske, drinske in vrbaske banovine. Te nove naprave bodo znatno izboljšale tamkajšnje ustanove delavskega zavarovanja.
Potem se je vršila seja odbora centralnega tajništva Delavskih zbornic. Na seji se je razpravljalo o razmerah v Borzah dela, o pripravljalnih delih za revizijo socialne zakonodaje. Poročilo o delovanju delavske delegacije na Mednarodni konferenci Dela v Ženevi je bilo sprejeto na znanje ter se . je sklenilo, da se vse konvencije Mednarodnega biroja Dela tiskajo in da Delavske zbornice podpirajo pokret za ustvaritev medbalkanske unije, s posebno pažnjo, da se razširi tudi na soeialno-politično oblast.
Nato se je vršila anketa o stanju naše rudarske industrije in o'položaja,rudarjev, ki so z zmanjšanjem produkcije težko prizadeti. Te ankete so s,c poleg Delavskih zbornic udeležili tudi delegati vseh rudarskih strokovnih organizacij..
Nameravala sc je vršiti tudi konferenca vseli inšpektorjev dela z delegati ministrstva socialne politike in- narodnega zdravja ter delegati socialnega zavarovanja in Delavskih zbornic, se je preložila za poznejši čas. .
Raznih konferenc so sc deloma udeležili načelnik ministrstva socialne politike g. Dušan Jeremič in inšpektor dela v Sarajevu g. inž. Brašovan.
Dr. Živko Topalovič.
Poslodavcem.
Na posebno odredbo ministrstva za so-cijalno politiko in narodno zdravje smejo izdajati izjave v zadevi zaposlovanja inozemskih delavcev v smislu § 4. tozadevnega pravilnika le Javne borze dela (centrale), nikakor pa ne podružnice, ekspoziture ali poverjeništva borz dela. Poslodavci na področju Javne borze dela v Ljubljani se vsled tega opozarjajo, da je vse tozadevne prošnje vlagati pri Javni borzi dela v Ljubljani, ne pa pri podružnici v Mariboru in pri ekspoziturah v Kranju, Celju in v Murski Soboti. Vsaka vloga .ie v smislu določb zakona o taksah se mora kolekovati po Din,5 ter priložiti za rešitev kolek po Din 20.
Sodrug!
Ali si ie ilan Cai karjeve druibe?
EMIL MORE
sodavllar — Ljubljana
Ktltt-Mmnon cesti 11—Smartinska c. 11
priporoča Izvrstno soda-vodo iz tekoče ogljikove kisline ter pokalice z pristnim sladkorjem.
Zastopstvo in Izdelovanj e Jogura
Izdaja konzorcij
»Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk. Ljubljana. - Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v
Mariboru. — Tisk Ljudske' tiskarne d. d. v Mariboru.