Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani y sredo 11. oktobra 1854. List 81 Moje skušnje s tursico t korenina njena popolnoma okopana in vès plevél I pokončan. To se mora berž po kakem dežji opra Prav je, da se do dobrega prerešetá vred- viti. In potem se mora turšica koj po dežji z dre xiost turšice. To pa se naj bolje opravi, će se dá vesom osipati, in sicer, kakor sem gori rekel, z skusn jam govoriti, pa goto vim skusnjam, ktere nepognojenimi brazdami. Pri tem delu imam pa le to omeniti, da mora en člověk zraven drevesa iti , da ga ? so ocitne vsim sosedom. Rad toraj tudi jez pové kar vém, in povabim vsacega, ki se hoče prepri- in vsako ťuršično stéblo z roko prijemati čati, kakošna je ali naj vprasa sosedov mojih. Lil T UUVVgl* ^ Ali U V> 11 WV J/l V^/ll moja turšica, naj pride k meni Ze > zemlja, ki jo plug na stran meče, ne polomi. .Slana ni letos moji turšici celo nič škodovala. let sadim jez turšico, in sem kaj vesel, Jez sam nisem imel ajde zraven turšičnega polja; da jo sadim. Skušal sem pa v teh 7 letih skor sosed moj jo je pa imel eno njivo; pa tudi te ajde vsako leto kaj druzega; zadnje sledečo vižo na bolje opravil. leti sem jo na ni slana posmodila, druge pa je v tem kraji. Zemlja mojih njiv je pusta, pešena, suha bokale na 5 kakor sploh v našem kraji na Hujah. 1 oral (joh) ali pol mernika (polovnjaka) na 2 orala je navadno sadim. Letos sem 2 orala s tur šico obsejal, in nadjam se, da je bom dobro čez 100 mernikov přidělal. Sadim jo 1 čevelj in pol saksebi; nekterim se zdí to preširoko, pa se motijo. Med turšicopri delujem jez še blizo 50 mernikov fižola, ka kili 5 voz buč, in poverh se retkve, ki mi zraste prav debela. Gnojim malo ker malo gnoja imam. Vém da bi so veliko več přidělal, ko bi bolje gnojil, — pa kako, ker ne morem? Gnojim turšici, kakor reži. Gnoj moj je kravjek, namesan z slamo in žaganjem listjem 9 V jeseni globoko in vse na ravno ali na da ploh (vse na eno stran brez rozorov) izorjem se zemlja pozimi dobro podela. Spomladi, kakor hitro sneg skopni, povlečem njivo z ojstro brano, da jo lepo očistim in včs ple vél odpra vim. Potem en dober teden pred s v. Jurjem še enkrat orjem in globoke razore na pravim, pa na pol ožje kakor jih moji sosedje 1 u ¥ IU1 « JJU navadno delajo. te razore ravno preden turšico sadim — ene dní predmescom maj nikom namećem gnoja, in ga tako podorjem, da na obe straní še ena brazda nepognojene zemlje ostane za osipanje, kar se o s v. Petru z osipavnim drevesom in sicer globoko zgodi. Na tisto brazdo, ki je pognojena bila, sadim turšico, 1 čevelj in pol saksebi; v vsako jamico veržem po dvoje zern, 3 pavce globoko. Med turšico pa sadim fižol. Ko se turšica prikaže, obhodim eno versto za od drugo 5 in povsod, kjer se dve kali prikažete tergam eno preč, in dam vse čisto opleti. Z dvema zernoma v vsako jamo si hočem le zagotoviti, da mi noben prostorček prazen ne ostane, če bi eno zerno ne kalilo Blizo 3 tedne potem, ko je turšica že za 2 pedí zrastla, okopljem vsako stéblo tako, da je Gosp. Jalen ima zmírej posebno lepo turšico, tako , da je je veselje viditi, in se ljudje čudijo. Kakor pa nevedna mno-žica koj rada kakošno copernijo pritikuje, če kaj poseb- Mo rebiti ji je bila moja visoka turšica zavetje. JN'a Hujah blizo Krajna. Janez Jalen. Skorci (Dalje.) Pač je življenje tičev in zlasti škorcov veselo! Zjutraj zarano, ko se ljudjé v pernicah zakopani ležé, ze zvizgajo oni jutranjo pesem in pričnó vsakdanje spre-hode od travnika do travnika, od verta do verta. Povsod imajo dobre znance, povsod najdejo drusiuo, bodi si pri golobih, pri vranah, ali tudi le pri vrabcih. In kamor pridejo, tam pobegne dolgičas, ter septajo in pripovedu-jejo, kolikor jim ljubo, in gostijo se celi ljubi dan; skorci so namreč snedeni lakomniki. Najdejo vsakega čer-vička in vsako gosenčico in slabo bi se našim drevesom godilo, će bi se skorci toliko ne trudili ta merčes pokončati. Zares prav koristni tiči so, in ker so razun tega se prav šaljivi in prijetni 9 jih dobrosercni Nemec noče jesti 9 kar storí Lah, ampak zida jim lesene hisice. Kadar poskočno skorcjo mno žico veselo poskakovati vidim , mi ne pride ns misel, ta čega govornika vjeti. Pač da je škorec pravi Ciceron in Demosten med tiči in se velicega černega krokarja v zgovornosti ali jezičnosti prekosi. Pa je tudi lahko- mišljena zivalica, in kadar si bodi, svojo modrost spet po-zabi, da mora poterpežljiv učitelj z njim spet od konca začeti. Zato pustim tega pohajavca, naj skače in leta, kamor hoče, naj žvižga in poje, kakor mu je Bog kljun vstvaril. Sedaj je přišel ljubi majnik, in s tako prijaznim da se nikoli tako ne. Vse mergolí in žvergoli obličjem 9 in se veseli, kar le leta in lazi. In tudi v škorcjem gradićku se je oživilo,— že so trije mladici izlezli in od-pirajo kljunčke in prosijo kot kristjani Ijubega Boga: Daj nam danes vsakdanji kruh". In v tem, ko babica » na svojih dveh zadnjih jajčkih čepí, skorec prihaja in odhaja, in donaša kebrov in červičkov na kupe. Jutri pravi vertnar, bota zadnja mladica jajčji zapor prederla 9 in potem prideta oče in mati na polje. nega idi smo V ze tudi od tega pridneg in mne g blesti. da mora kakosno co kmetovavca slišali babjoverce pernijo uganjati, ker ga vidijo včasih po turšični njivi gori in doli hoditi ! Um njivo poljodelca: pernija ! ! je ? p r i d n o s t kličete blagoslov bozj kar se nevednemu ljudstvu zdi co Vred. — 322 — In res, tù se oba v ietacji skašata in mladičem tako pridao hraoe douašata, da se bojim, mali lačneži bi si želodec poh&bili. Je li se pa deleži med petero tičkov po pravici razdelé? Pa prej ko ne so vsí krepki in zdravi, ker tako močno vreščijo in čverčé, da se vse v mojo stanico sliši. Iu starec in starka sta se enkrat tako pridna in urna, kakor prej; celi božji dan si ne dasta miru in pokoja in nimata časa več za drusino, le memo gredé povesta svojim tetkám in ujcem kaj od svoje družine in kako so ljubi otročiči vsi zdravi in veseli. Ali danes je nanagloma vse potihnilo,pa ne da bi že vsa rodbina izletela bila? Skoda, da nisem bolj zgo-daj vstal, in pervih vaj v letanji vidil. Grem po dolgo lestvo in pogledal bom v škorčisče, da se bom tega prepričah Kako prazno! samo ena blazina, ktera pač ni mehka, pa vendar očejena. Tù je vso pridno pometeno in pobrisano, in razumevno je, da v tako čistém zraku otročiči tako hitro dorašajo in tako krepki prihajajo. Trije hišniki plašni priferfetajo, — bodite brez skerbi, jez nisem vrabec in pustil vas bom pri miru! Se en par mladićev priskaklja, verlo žvižga in si s kratkimi perutni-cami takt bije. Toda v očetovski stanici jim je že pre-tesno, sami hočejo po svetu srećo poskupiti — smute! že so odieteli, obiskujejo sosede in prijatle in ponosno starim kažejo, kako dobro znajo leteti. Dolgo travo pod sadnimi drevesi so pervikrat pokosili, in zdaj smešni ptički po travniku šetajo z urnimi koraki. Lttajo pre-dérzneži se k vranam, ki tam čez na brezi v suhljadi gnjezdijo, pa tukaj jo slabo naletijo. Čudni osorneži ne marajo za škorčje sale in vs&kikrat veselo tropo nevoljno odpodé. Kaj? že vdrugič jajčke ležeš? ali jih še ni prej-šnjih pet zadosti ? Tako na tihem starko poprašujem. Ia starec se spet na hišno strešico vseda in tako tanko piska, kot da bi mi hotel odgovoriti : Pač morava pridno leči, ker manjka nama novincov za naš polk. Kmalo bo prišla jesen, za tisti čas je razpisana velika vaja za bližnji odhod v južne dežele. Ia skorej še bolj hitro kakor pervikrat jo starka zlegla: že so spet štirje mladici v gnjezdu, in ti ne dobijo samo červičev, kebrov in gosenc, tudi raznega sadjain češnja dobro vé, da skorci niso nič manj spretni uzmaviči, kakor vrabci. Kaj vse tak škorec na en dan ne znese! čudovito je. Dobro naj vam tekne! saj nam še dovolj ostane, in še dolžni smo vam za to, da nam drevje gosenc otrebite. (Konec sledí.) Parobrodstvo in železnice* Brodovi (barke, lad je) so se od nekdaj gibali od enega mesta do druzega le s pomočkom veslanja ia větra, ki je pihal v njih jadra, vozovi pa 1$ s pomočkom vprežene živine ali v obče z vleko, karjevsa-kemu znano. Potem ko so učeni možje dobro spoznali moč in silo sopara (puha, pare), so bili začeli, posebno neki Blasko de Garay v letu 1543 po Kristusovem rojstvu, Savary v letu 1736, Watt v letu 1775, in drugi misliti, da tako brodovi kakor vozovi bi se mogli gibati od enega kraja do druzega tudi s pomočkom so-parjev, tedaj brez veslanja, brez vetra, brez vprežene živine, brez vlečenja. Per vi parobrod, to je, brod ali barka, ki jo žene para (sopar), je bil rinjen iz ladje-nice v morje v letu 1788, tedaj pred 76 leti v s eve roi Ameriki, in sicer v Filadelfii, kjer ga je bil napravil neki Jonatan Fič, urar. Pervi parovozovi (hla-poni) pa so prišli v rabo še le v letu 1802, dasiravno jih je bilo še popřej nekoliko narejenih, kteri pa so bili zaverženi kot nekoristni in nerabljiví. Dan današnji vsak člověk pozna korist in hitrost, p ktero se vozovi po železnici, barke po morji vozijo. Co bi bili pred sto leti komu rekli, da. če se zjutraj o petih usede v Ljubljani na voz, pa pride ob šestih zve-cer ze na Dunaj, mislil bi bil, da ga za norca imajo. ia zdaj vsak vsaki dan to lahko skusi. Ker je pa vendar še marsikdo, ki nima nobenega pravega zapopadka od te prečudne pa vendar naravne naprave, hoćemo nekoliko od nje povedati. Soparji (hlapi, pare) so po vročini sila raz-tegnjeni drobei vode ali kake druse tekočiae, ki so vzdigujejo kviško, kakor dim iz gorečih derv. Kadar se tega puha zbere več skup, pa ga vročiua še zmiraj raz- teguje in saksebi sili, dobi neizrečeno moč in sicer takošno, da zuga raznesti posodo, v ktero je zaklenjen, in jo tudi raznese, ako se ga preveč nabere v nji in se ma odduška ne dá. Ker se tedaj v posodo do tište mere, da je ne razžene, zmiraj več sopara spraviti dá, je lahko zapopadljivo, da se uni, ki je pred v posodi bii, vkup ta ci ti da, — kakor hitro pa se ta del, ki je unega tlačil, na kakošno vižo odvzame, se razširi uni spet na poprejsnje svoje mesto. Zato se pravi, da soparji so elastični ali pruživi, namreč da si prizadevajo, priti nazaj na svoje mesto, iz kterega so bili prej zagnani od vece moci; to stori, postavim, tuJi peró, kadar ga kdo nekaj skloni ali upogne. Soparji se pa spremeujajo spet v vodo, to je, v kapljice, ako se jim vzame vsa, ali tudi le nekaj njih gorkote, in posebno če se poškropijozmerzlo vodo. Mislimo si po tem na barki ali na vozu precej širok votel valj ar, ali kakor se navadno pravi, en cílinder (stoječ po koncu), v kterem je kratek storž (zamah ali cép); mislimo si, da tisti storž se zna gibati doli in gori v valjarju, da pa vendar tako dobro zaprè okoli sebe ali zamasi valjar, da vunajnemu zraka (luftu) ni mogoče na kakošno vižo predreti in priti doli pod storz v valjar; mislimo si dalej, da iz storza gre ena prekla (štauga), ia sicer do noke določeae viso- kosti, in da je gori zvezana z vožetom (štrikom) ali a kakošno drugo stvarjo na koncu druge prekle, ki stoji navprek; mislimo si, da naprej, to je, na koncu tište navprek stojeće prekle, je zavezana na enako vižo tretja prekla, in da gré doli do podvozi enega kolesa, ktero se imenuje obračajoče kolo (Schwungrad), in je prav vterjeno na podvoz, tako da nemore se gibati ali vertiti okoli te podeozi; mislimo si, da omenjena tretja prekla je zdolej na konca zvezana z euim koncem sklju-čenega zatika (^>), vterjenega na drugem svojem konca na rečeno podvoz, in da bi mogla vertiti ta zatik in ž njim vred tudi podvoz ia kolo; mislimo si, da v zavezi s tim stoji neka priprava, ktera po rečenem vertenja bi mogla obraćati druge kolesa, to je, takošne kolesa, kakor jih vidimo na stranéh parobrodov na morji ali pa-rovozov na železnici; mislimo si, da navprek stojeća prekla se naslanja na eno drugo, navpik (pokonci) na-sajeno preklo, in sicer tako, da una se more na ti zadnji lahko gibati gori in doli ali cíncati (balanzirati) se na eno in na drugo stran ; mislimo si po tem, da nekaj preč od rečene, navpik nasajene prekle, je druga, tudi navpik stojeća prekla, gori zvezana z navprečno preklo, in da tista druga, navpik stojeća prekla, se vzdiguje iz dveh storžev, ktera se znajdeta v nekem drugem votlem valjarju, in sicer eden pod drugem in nekoliko saksebi; mislimo si še, da zraven pervega valjarja se znaj Je en kotel, v kterem se razgreja voda, in iz kterega zamorejo prehajati soparji po neki cevi (po rolju) v v&!jar; ia mislimo si na zaduje, da v drugem vaijarju so v ne-kakošni daljini ena od druge dvé luknji s cevmi, ktere se daste lahko zapirati in odpirati z omenjenima dvema storžema, in ktere stojite v zavezi s per vim v«íjarjem. Kadar pride sopar iz kotla skozi cev v pervi valjar pod storž, povzdigne precej s svojo močjo tega zadnjega na kviško, in sicer, kakor se že razume, b 323 njegovo preklo vred, med tem ko draga io tretja priobčili. — To je pomen starih imeoitnih mest in postaj se znižate, vse se zgodi po gori omenjenem cm od Ogieja do Siska, ktere zdaj razun Logatca in caoju ali balanziranju. Berž ko una, to je, perva pre- Siska z obnovljenimi imeni najdemo. Bode nas morebiti , se stori po ne- kdo vprašal: kako to? Celo psyhologiški. Skoro vse kla je dosegla svojo naj većo visokost kih pripravah in po gibanju dveh storžev v drugem va- imena mest, krajev in rek, ktere v starem Noriku in Pa- Ijarju, da jenja sopar iti iz kotla notri v pervi valjar, nonii nahajamo, se nsjdejo tudi v stari Indii. Vindi iz ker takrat se naglo zaprè cev, po kteri hodi sopar v Azie se preselivši so imena imenitnih svojih meat in valjar, se v tem hipu odprè druga cev, in pusti vste- krajev přinesli v Earopo, kakor jih prinašajo izseljenci kati vodo, ktera skropí sopar, in stori tedaj, da on zgubí europejski v Ameriko. Te imena so veeidel nastale po da zgine, kakor se je že gori reklo. Ta- verozakonskem castji, zato so se obderzale tako v ... .mm. «V « 1 • « 11 i m ■ « • V » dolgo svojo moc krat se zato storž v pervem valjarju spet hitro zniža, kakor je vladala stara vera. Ta okolsčina nam razlaga ker ne zadene vec na poprejšni updr soparja, in tudi živost (vivacitas) starih imen, čez ktero se je že oštro zvanajni zrak ga pornaga doli pritiskati. Berž ko potem umni Schloetzer čudil. Ko je staro verozakonsko častje storž spet doli na globoko pride, začenja (po gori ome padlo î so se zacele tudi te imena, iz bogočastja vzete njenih pripravah) sopar vnovič predirati v valjar pod storž pozabljati, — al ker so z njimi sveti spomini zdruzeni bili, iz kotla, kjer se greje voda, in tako se dalje vse to si je vendar se ljudstvo prizadevalo jih ohraniti in ob- ponavlja, kar se je poprej zgodilo. Ta stvar gré tako varovati in je staro poznamlenje nadomestovalo z no- dolgo zaporedoma naprej, dokler se ima gibati parobrod vejsim. Saj to nas tudi sedajnost uči. Gosp. reihenberški ali parovoz Kadar per va prekla na kviško gré, ee znižate dosti rodovin, ktere se pri hisi velijo Garb us fajmošter Centrih so mi pravili, da v ondašnji fari je ■ H I > obedve druge navpik (pokonci) stoječe prekli. Tista, sejo se v javnih listovinah Omerzu. Ime Gar bus je ki je zvezana z navskriž stoječo preklo na koncu, vertí prišlo od besede Garb i n, kar pomeni merzel veter zdolej omenjeni zatik in ž njim pod voz z obračajočim in se že malokje pozna, v reihenberški okolici pa kolesom vred. To pa terpi, dokler ne jenja storž v per- celo ne več. Tako se je > > y«, i* že ko je staro „Garbin" ne vec vem valjarju hoditi doli in gori. Následek vsega tega pa je, občinsko bilo in se samo ucenemu poznáno, prepisalo v da se na rečeno vižo kolesa na stranéh barke ali voza „Omerzu", da se konči pomen ohrani. Taka se je godila na železnici po neki pripravi, ki stojí v zavezi z obra- z lastnimi imeni. Kadar so stari pomeni se začeli zgubljavati čajočim kolesom vertijo, in da barko ali voz naprej go- in pozabljati, so je tisti, kteri o pravilnosti imen bede mm é • lil • t m • 1 # I t 1*1 nijo f kar imamo dan današnji vsaki dan priložnost viditi na morji ali na železnicah Omeniti pa vendar co iiiuiuMi, un iiHj/iuwj uu riç- "VM7 "" * " w " j ' " " —~ — -- — e-*------—-- rih se je govorilo, niso zmirej in povsod enake. One so rabi več besede Ach za pomen vodo, temoč vsaki navadno bolj proste ali manj sostavljene, posebno kar Wasser ali pa Waiter. Ali v imenu mesta Ach en, se parovozov tiče, kteri, celo těžko naloženi, letijo po ktero so Rimljani v Aquae, Aquisgranum polatin- čali, se se je ohranila. Da se namesti stare Hem one se moram, da naprave od kte jejo, přestavili v novejše. To se najde pri vsih narodih. Nihče ne pozna razun izobraženega več nemške besede Ach, kar pomeni vodo, in nobeden rod germanski ne železnih sinah, tako rekoć, berzeje ko tice po zraku Lepa stvar zares je ta neprecenljiva znajdba, ki nam očitno najde Ljublana, stare postaje Upelae Vitanje, 9 kaj zamore člověk doveršiti s premišljevanjem in starega Varuna Vaprja, ves stare Viscelae Vole kaze s pridnimi skušnjami, ktere vodi um in poterpežljivost velika Verdelski Zgodoyinski pomenki Rimska cesta iz Akvileje cez Emono v Sisek Rasslozil Davoriti Terstenjak (Dalje in konec.) (Wôlz) , N e viodunaĐernov, Lato vika Hotemež, to je nekaj več, kakor čisto gol slučaj. Neimenovanomu prijatelju mojih episov, kteri me po pismu vpraša, zakaj naravnost ne rečem, da so stari Noričani in Panonci bili Indi, ker sam indiški značaj najdem, odgovorim pri pa ne več tej priložnosti in mu rečem, da so bili, čisti, temoč specificirani. Zakaj pa ne več čisti, bodete lahko razumeli. Ze učeni jezikoslovec Eichhoff je izustil važno besedo, da se mu dozdeva; slovenske Po Neviodunu pride Quadrat a. Lega te postaje narečja so neposredno iz indiškega jezika se ro ni še izsledovana. Po mojih mislih je v dnešnji vesi Tčrne 9 in ni prevec rekel. Ce korenik sanskritskih ne po blizo Breze. Prebivavci te okolice pripovedujejo 9 da je dile rajtamo, ktere hojo, gibanje, glasenje, govorjenje 9 sve tarn mesto Troja stalo. Stari Indi, Rimci in Sloveni tenje in gorenje izrazujejo, slobodno rečemo, da se so z voli (turi, tori, teri, indiški tar) oplužili četvero- sanskritskih korenik v slovenščini deloma organiških, de-voglat prostor (Quadratum), kjer so hotli vežo svojim loma neorganiških nahaja. Oblika, ktero slovenski jezik božanstvom postaviti. Iz tega verozakonskega običaja zdaj ima, 88 jô s© le v Europi izobraziía. Naš prijatelj Caf ima gotov slovnik in slovnico je vzeta beseda torišče, kar pomeni v stajarsko-slo venskem narečji prostor za stavbo hrama ali kakšnega v kteri sanskrito s slovenščino primerja. Bog mu poslopja, tako tudi polski poviat od besede vet, viat daj takšnega Maecena najti, kakor ga je Vodnik našel! (kakor cvět in kviat), kar je nekdaj pomenilo to, kar Dobiček za jezikoslovje, starozgodovino in modroslovje latinski vitu lu s, sanskritski vat sa la s. Pred nekimi jezika bi bil neprecenljiv ! leti so pri oranju prišli na četverovoglato zidovje bi spet na Trojo Tèrno, Quadrato > kar > opominjalo. Kratkočasnice Druge postaje ne navaja Antoninov potopiš, temoč za Quadrato postavlja S is ci a. Sisek jev dobil svoje ime po častju boginje Shive s priimenom Čučuka (primeri obilo imen Ču ček na Slovenskem) die brustreiche Sisa, Cica, ktera je bila podoba rodivne zemske močí. Python, slavní govornik iz Pize, je hotel en krat nepokojno ljudstvo potolažiti in ga pogovoriti: naj bi mirovalo. Ker pa je bil mož nenavadno debel in tolst 9 se zacne ljudstvo > ko ga leda 9 glas krohotati. Py Sisa je bila boginja setev in Bilja (seges), zato naj demo pri poznejšem pisatelju Apianu ime tega mesta prestavljeno Segestica, Segeste, ker pri Rimcih je Segetia to službo opravljala, ktero pri Slovencih Sisa. mestu Siscii bodemo ob svojem času poseben članek ki je koj vedil, zakaj se smejajo, zacne govor thon7 svoj takole: „Vi se smejate čez mojo debelost 9 moja je pa še bolj debela kakor sem jez; vendar imava kler sva mirna, v eni sami izbi prostora dovelj; doka kor 9 Glej; Murkov besednik pod besedo „Garl)incí. 324 hitro pa se skregava, nama je eela hiša premajhna". presilne moči zadobila. Na Laskem Lombardii) To je ljudstvo tako dopadlo, da jenjegoveopomine rado je poslednji čas tako neprenehoma deževalo, da kmeto dalje poslušalo in se potem tudi pomirilo* vavci ne morejo žita suhega spraviti ; akademija učenih mož Zakaj imajo svečarji leva za svoje znamoje? v Milani je tedaj razpisala 1000 lir v dařilo tistemu, Zato, Zakaj kakor hitro petelin zápoje, se dan zazoava ker svecar kakor lev ne more slisati po žito posušiti. (Naši kozolci dnevi pa ni treba svee. tJl u VMM - PT VV» ^ 0AU Ml JI 11 IIIIVH J. - T IVUIVUDAI pitlUA I MA UUIDVO Reka Manzanares pri Madridu na Španjskem prerokuje v tem mescu veliko lepihdoi; jesenski vetrovi ako jih imeli). Vremenski prerok iz Jolsve (ekvinokcija) boju se le přinesli dež, v drugi polovici V Krimu se do 2 se poleti vselej popolnoma posusi. Enega dne gré neki Franeoz čez ta most, ki je bil posebno lepo izdelan, in tega mesca pa veliko megle (?) ker celó nič vode ne vidi pod mostom, reče Španjco: dneva t. m. še niso udarili. Zed i nj ena armada je Prodajte raji svoj most in kupite si vode za svojo reko". spet na dru gem mestu, namreč pri Ba lak la vi, ve- —--liko armade in topov za obsedo Sevastopolja brez upora rusovske armade nasohodjala; Balaklava je poldrugo miljo od Sevastopolja in je zedinjeni armadi za to važna 7) Novičar iz austrianskih krajev Iz Tersta f * okt. Naši nogradi so sopet letos v ker tù armada z barkami zamore v zavezi biti. Men žalostném staou. Vse grozdje, vse je pogojilo; bendime siko v pa je stal po poslednjih novicah s svojo armado blizo Bakčisaraja, kamor je še vse iz Teodozije toraj letos nimamo; pri vsem tem pa se nadjamo da ? bode vendar bolezen sčasoma pojenjala in terta zopet Kerča in Perekopa v Simferopolj potujoče pešce in lepi grojzd rodila, ker že letos se vidi na njej » da je konjike (onih 15,000, tih 8000) s 30 topovi k sebi bolezen ni celo tako zdělala kakor je bilo lansko leto. poklical. Sliši se, da 29. ali 30. sept, je zedinjena ar-Vsakesortne skošnje za obvarovanje bolezniso se todi tukaj mada začela obsedo Sevastopolja, kterega pad se je delale. Veliko jih je poklad ter te na zemljo jih in tedaj veliko prehitro raznesel po sveto. Od bitve pri A1 m i se je zdej zvedilo, da je bila silo hoda, ker so eden nad dražega z bajoneti šli; padlo je po gotovem naznanilo obrezovalo in sploh se terdi, da takih tert se bolezen loti tako hodo. Drogi so tertno deblo dobro ribali sam sem vidil v nečem velicem nogradu, v kterem je 2128 Angleze v, med temi 96 oficirjev, 1400 Francozov, le na tistih tertah nekoliko grozdja dozorelo, ki so bile 4400 pa Rusov. Važoa novica je, da je 28. sept. višjé obribaoe; vse drogo je pokončala bolezen popolooma. poveljnik francoske armade maršal St. Arnaod za ko- bolehajo pa le terte, ampak todi drogo sadje. Vse lero om eri; namesti njega je berž general Canr ober t se červi prevzel višje poveljništvo. Ko se je na Dunaji zvedilo, , se todi da je zedinjena armada tak srečoo začela vojsko v Krimu, sadje je mocno cervivo, todi v toršicnih strokih se < pogostoma najdejo. Ker nas je terla silna sosa, se drugi pridelki niso obnesli in letioa je pri nas prav slaba, jo okazal presv. cesar Franc- Jozef poročniko aostrianske Ako si prebi naše okolice ne zaslužili mnogo vlade v Parizu: naj razodene cesarju Napoleona v nje v Tersta, bi bila zima za Dje strašna, ker nimajo veža, ne denarjev. V • ZI 7) lz Kranja. V—. Dvakrat že so se nove kranjske al ti glasovi niso bili v orgije v „Novicah" oglasile; vsem v soglasji z resnico. Prisiljeni smo tedaj se govern imena serčoo veselje nad tem srečnim početkom» Terž. čas." se piše zavolj tega is Dana ja, da to vošilo ni ondašnjim rosovskim diplomatom nič po volji, in da je Goršakov iznova cara Nikolaja prosil, naj ma dovolE očitno oglasiti in rêci: Res je 9 da so v kranjski farni cerkvi nove krasne orgije v gotiški obliki, ktere je moj-ster P. Roje iz Podbrezij izdelal in postavil, in natanjčni popis orgelj in očitno sprićevanje ometnosti orgljodelca se bota od dotične strani po „Novicah" razglasila kadar bo delo storjeno. Ker je bilo pa treba orgije še malati in zlatiti, in je bilo treba skoraj celi kor prena- od Dunaja začasno slovo vzeti. Da je car na veliko vojsko pripravljen, se vidi iz tega, da zmiraj več ar made proti Var š a vi, proti aostrianski meji in v Kri m maršira; todi je vojskovodja Goršakova oká- záno, da ne smé pripustiti, da bi turška armada na merjala rusovsko v Besarabii napasti in zatega voljo čez reko Seret iti; ako se tedaj Omer- paša približa Se- re tu, bo tukaj pred ko ne rusovska armada napadla rediti, in se je med tim veliko razbijalo in marsikaj potreslo, tedaj nektere pišali še napčno pojó in treba je soglasje popolnoma ubrati, da bo delo lepo končano in moj- turško. Sliši se, da austrianske armade poveljnik fzm» Hess ne bo přišel tako kmalu na Dunaj nazaj, kakor se je izperva mislilo. 30. sept, je bila pri S pozu stru resnično v čast. bi v Kranji manjkalo moža, ki Nismo toraj molčali, kakor da hotel v roko vzeti pero, huda bitka med Turki in C er no gor ci; gotovega se pa še nie ne vé. ali da bi bili z as pan ci, temuč molčali smo, ker smo P^vijo Na Španjskem zmiraj bolj vrč; da se kraljica hoče odpovedati vladařstvo In navajeni še le govoriti in delo hvaliti, kadar je popol noma storjeno! hčeri svoji izročiti vlado; mioistri jo pogovarjajo naj Tudi Novičar iz mnogih krajev. na Horvaškem in Slavonskem ne storí tega, ker potem bojo še večje homatije. Pogostoma se čujejo glasi po ljudovladiin Esparterova veljava leer stoji med kraljfco in progresisti, je jela zlo pešati. y bojo Stan kursa na Dunaji 9. oktobra 1854. okrajne oblastnije po novi vredbi 30. dan t. m. svoje opravila započele, na Erdeljskem pa 30, listopada. Dolžne pisma (obligacije) za poslednje posojilo se > kakor se sliši, 16. dan t. m. izdajati začele. Obligacije deržavnega dolga / bodo Za gotovo se govori, da se bo pri vsih telegrafih dvojna Oblig. 5% od leta 1851B 95 % „ I Napoleondor (20 frankov) 9A.12 5 4 3 27 0/ l 0 2 Y> » V) 2 r> 85 74'/ 65 y4 51 42 4 fl.j Esterhaz. srečke po40fl. 85% fl Y) » Y) V) Windišgrac. r> n » 29 % » Waldštein. „ „ 20 „ 29 „ . » » ™ „ *oyg » Cesarski cekini......5 fl. 31 Kegleviceve struna (dvojni drat) napravila. Na Dunaji se je ko lera začela, in šicer v nekterih predmestjih, pa dosih-mal ne tako hudo, kakor seje pervi hrup zagnal. Ceravno . ker Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 75 Zajemi od leta 1834 se kolera ne zmeni za nobeno vreme, je vendar, je hči vročih dežel, vselej poleti huji, kakor v bolj merzlih letinah ; potem takem smemo upati, da ne bo » » Y> r> 1839 1854 224 134'/. 97 y Y) 2 r> 2 V> Suverendor.......16A.10 Pruski Fridrihsdor ... 9 fl. 43 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 18% fl. Loterijne srečke: V Terstu 7. oktobra 1854: 24. 74. 27. 84. 42 Prihodnje sreckanje v Terstu bo 18. oktobra. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiiveis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.