PRIMORSKI DNEVNIK
Jr^ffr^pT’™1 - Cena 90 lir	Leto XXIX. Št 276 (8678)	TRST, sobota, 24. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODMEVI Nfl PODRAŽITEV BENCINA IN PREPOVED VOŽNJE AVTOMOBILOV OB NEDELJAH
Rumor pozval prebivalstvo na varčevanje Sindihati nezadovoljni z vladnimi ukrepi
Od 100 tisoč do milijona lir globe za kršitelje predpisov o prepovedi vožnje z avtomobili ob nedeljah - Ribiči napovedali stavko zaradi podražitve plinskega olja - Negativna ocena vladnih ukrepov vodstva KPI
RIM, 23. — V včerajšnji številki smo objavili osnovne podatke o ukrepih, ki jih je vlada odobrila v okviru varčevanja pri uporabi energetskih virov. Na osnovi teh ukrepov se je cena bencina dvignila na 200 lir liter, 2. decembra stopi v veljavo prepoved vožnje zasebnih avtomobilov ob nedeljah in praznikih, 1. decembra zapora bencinskih črpalk (v sobotah popoldne in nedeljah). Obenem je vlada tudi sprejela nekatere ukrepe za zmanjšanje porabe električnega toka.
bival'^tvo*,6 ustanov'e^n ^org'mifza^ife, ^lavsidh _ množic,- KomufiM pou-
naj varčujejo z vsemi energetskimi sredstvi. Notranje ministrstvo se bo obrnilo na občinske uprave, naj zmanjšajo za 40 odst. porabo električnega toka za javno razsvetljavo. Vsi napovedani ukrepi bodo stopili v veljavo s 1. oziroma 2. decembrom, razen podražitve petrolejskih proizvodov, ki je stopila takoj v veljavo.
Na predlog predsednika vlade so odobrili s hitrim postopkom zakonski ukrep, ki določa od sto tisoč do milijona lir globe vsakomur, ki ne bo spoštoval predpisov o prepovedi vožnje z avtomobili in druguni motornimi vozili ob nedeljah in praznikih. Isto velja za osebe, ki bodo te predpise kršile z motornimi čolni ali pa s turističmmi oziroma zasebnimi letali.
Vse te varčevalne ukrepe je predsednik vlade Rumor danes _ obrazložil in opravičil po televiziji. Opozoril je prebivalstvo, da je bila vlada prisiljena omejiti porabo e-nergetskih sredstev zaradi pomanjkanja, ki se ni pojavilo samo v Italiji, temveč v vseh industrijsko razvitih državah. Za Italijo je Rumor povedal, da je velika industrijska dežela, ki mora dejansko skoraj vse uvažati. Domači električni tok in zemeljski plin predstavljata samo 15 . cdst. vseh italijanskih potreb. Ostalih 85 odst. je treba uvažati od zunaj. Surov petrolej pa predstavlja 75 odst. celotne uvožene količine goriva.
Predsednik vlade je opozoril na pomanjkanje tekočih goriv na svetovnem trgu in dejal, da so se cene zaradi tega zelo povišale. Zato, je dejal Rumor, je bila vlada primorana sprejeti nepopularne ukrepe in izraz1! prepričanje, da bodo Italijani sodelovali v tem boju, da se premostijo težave, ki so «težave rasti italijanskega gospodarstva».
Današnji komentarji o včerajšnjih vladnih ukrepih so v glavnem negativni, razen seveda političnih predstavmkov vladnih strank, ki jih opravičujejo, ker pravijo, da trenutno ni bilo druge izbire. V bistvu pa vsi priznavajo, da ti ukrepi niso najbolj posrečeni, da pa vlada ni mogla drugega storiti, če je hotela preprečiti, da bi italijansko gospodarstvo nenadoma ostalo brez potrebnih energetskih sredstev.
Tega mnenja seveea niso tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Tajništvo federacije je danes preučilo vladne ukrepe in nato izjavilo, da sO zelo hudi in resni. Sindikati ugotavljajo, da je vlada te ukrepe sprejela v trenutku, ko se italijansko gospodarstvo že itak bojuje z notranjimi protislovji in ga bremenijo resna vprašanja, pomanjkanje zaposlitve in nizkih plač, ki neposredno prizadevajo vse delavce. V tem okviru, pravijo sindikati, upoštevajoč tudi stalno poslabšanje mednarodnega in evropskega položaja, posledice vladnih ukrepov so neprevidljivi in ne dajejo nobenega perspektivnega jamstva. Sin-d’kalna federacija bo vsa ta vprašanja in posledice vladnih ukrepov še globlje proučila. Kljub temu pa ugotavlja, da bodo imeli vladni u krepi resne posledice na cene goriva za ogrevanje in za kmetijstvo, na vse ostale cene, na zaposlitev, na javne storitve, še posebno pa na prevoze, trgovino in turizem. Vse to bo povzročilo nadaljnje škod»*)-vo posledice italijanskemu gospodarstvu, zlasti pa še Jugu.
Zaradi tega sindikati poudarjajo, da bodo začeli z odločnim bojem in pozivajo delavce na mobilizacijo. Konkretne ukrepe v tem okviru bodo sindikalne zveze sprejele na sestanku tajništva federacije, ki bo v sredo 28. t.m.
Prav tako odločno stališče proti vladnim ukrepom je zavzel danes glavni tajnik CISL Storti v govoru, ki ga je imel na deželnem kongresu CISL v Milanu. Storti je ugotovil, da se vedno bolj utira pot prepričanju, da hoče vlada s svojo politiko rešiti najprej konjunk-turne težave in šele potem začeti obravnavati socialne reforme. Če bo prišlo do tega, je izjavil Storti, znajo sindikati spremeniti svojo dosedanjo strategijo in svoje stališče do vladne politike.
Tudi osrednje vodstvo KPI, ki se je danes sestalo v Rimu, je negativno ocenilo včerajšnje vladne ukrepe. KPI pravi, da se je vlada s tem izognila osnovnim vprašanjem energetske in gospodarske politike, ki zahteva stvarni načrt za resen boj proti razsipanju, pretirani potrošnji, ki ne ustreza stvarnim pogojem državnega gospodarstva in
darjajo, da je absolutno nesprejemljiva podražitev bencina in plinskega olja, ki predstavlja odkrito popuščanje pred zahtevami petrolejskih družb, ne da bi država prej poskrbela za preureditev in oskrbovanje trga s petrolejskimi proizvodi. Poleg tega osrednje vodstvo KPI ugotavlja, da bodo ti ukrepi hudo prizadeli skoraj vse veje državnega gospodarstva.
Italijanski ribiči so že danes odgovorili na podražitev plinskega olja za ribiške čolne. Sporočili so, da ne bodo ribarili za nedoločen čas. Sindikalne orgamzacije ribičev so sporočile, da je njihov položaj izredno resen in da ne morejo v nobenem primeru vzdržati podražitve plinskega olja. Podražitev bo stala italijanske ribiče 6 milijard lir letno več kot doslej. Prav tako protestirajo proti vladnim ukrepom kinematografski producenti in lastniki kinematografskih dvoran, ker se bodo morale predstave zaključiti najkasneje ob 23. uri.
Tudi upravitelji bencinskih črpalk so izredno razburjeni. Zagrozili so s stavko oziroma zaporo vseh bencinskih črpalk za nedoločen čas, če vlada ne bo v najkrajšem času odgovorila na njihove zahteve.
Negativno oceno teh ukrepov je dal tudi član izvršnega odbora vsedržavne časnikarske zveze Curzi, medtem ko je pooblaščeni upravitelj družbe Fiat Umberto Agnelli ugotovil, da je sedaj počila v Evropi tista kriza energetskih sredstev, ki so jo strokovnjaki napovedali za konec tega desetletja. Dejal je, da bo takoj prizadeta tudi avtomobilska industrija, da pa družba Fiat upa, da se bo položaj v njenih o-bratih v doglednem času izboljšal, češ da bedo poiskali druge proizvodne poti. Povedal pa je, da se je že sedaj zmanjšal izvoz avtomobilov Fiat v tujino od 30 do 35 odstotkov, v nekatere države pa celo za 60 odstotkov.
Kot posledica podražitve petrolejskih proizvodov v Evropi so letalske družbe danes v Ženevi sklenile povišati ceno potniških letalskih tarif na vseh progah za 4 odst., razen na progah čez Atlantik in Pacifik. Povišanje bo stopilo v veljavo 1. januarja.
Zveza trgovcev pa sporoča, da so vladni ukrepi povzročili veliko zaskrbljenost med trgovci in gostinci zaradi napovedanih omejitev porabe
petrolejskih proizvodov in električnega toka. To bo povzročilo veliko škodo trgovini, turizem pa bo prizadet predvsem zaradi prepovedi vožnje avtomobilov ob nedeljah in praznikih.
Nova delovna
pogodba
železničarjev
RIM, 23. — Na ministrstvu za preureditev državne uprave so predstavniki sindikatov železničarjev in vlade podpisali osnutek začasnega sporazuma nove delovne pogodbe za 260.000 uslužbencev. Ministrstvo je sporočilo, da bo čimprej poslalo v odobritev vladi zadevne zakonske osnutke. S tem bodo uslužbenci deležni vseh gospodarskih izboljšav, ki jih določa delovna pogodba.
PEKING, 23. — Zahodnonemški notranji minister Genscher je zaključil uradni obisk na Kitajskem, kjer se je pogovarjal s premierom Čuenlajem in z drugimi predstavniki pekinške vlade.
LIBIJSKI PREDSEDNIK ODPOTOVAL V FRANCIJO
El Gedafi zaključil obisk v Jugoslaviji
Ocena položaja na Bližnjem vzhodu • Tito povabljen v Libijo
Na zahodaonemških cestah so namestili velike table, na katerih so napisi, ki pozivajo avtomobiliste, naj varčujejo s bencinom, ter jih opozarjajo, da ne smejo voziti vec kot 80 ali 100 km na uro
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiniiiiiifiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
VEDNO VEČJE POMANJKANJE TEKOČEGA GORIVA V ZAHODNI EVROPI
Nizozemska industrija zmanjšuje proizvodnjo V nedeljo bodo zahodni Nemci ostali doma
Francija grozi z nacionalizacijo naprav tujih petrolejskih družb, če ne bodo spoštovale dogovorov o dobavi petrolejskih proizvodov
BONN, 23. — V Zahodni Nemčiji se pripravljajo za prvi tedenski «počitek» doma. V nedeljo stopijo v veljavo predpisi o prepovedi vožnje z avtomobili. Po drugi strani pa je oskrba z bencinom zelo nestalna in so vse bencinske črpalke kar na svojo roko ponoči zaprle.
Zahodni Nemci so prav tako zaskrbljeni zaradi pomanjkanja petroleja, ker se bojijo, da bo kmalu pritisnil mraz in primanjkuje goriva za ogrevanje. Obenem pa napovedujejo tudi pomanjkanje gori va v gospodarstvu. Kancler Brandt je že opozoril, da bi znalo to pomanjkanje precej prizadeti celotni gospodarski in socialni ustroj države.
Prvi bi to občutili tuji delavci, Iti jih je v Zahodni Nemčiji skoraj tri milijone. Za sedaj pa v velikih gospodarskih središčih še ni panike. Prepričani so da če bo prebivalstvo spoštovalo določene o-mejitve, se pomanjkanje petrolejskih proizvodov ne bo toliko občutilo, kot bi se sicer. V Bonnu pa pričakujejo, da se bodo na pri-hodnjem sestanku v Kopenhagnu članice gospodarske skupnosti dogovorile o reševanju krize petrolejskih proizvodov.
V Franciji pa je položaj bolj umirjen. Čeprav so v preteklih dneh razširili govorice, da bodo Itmalu začeli uvajati nekatere o-mejitve pri porabi tekočih goriv, je danes minister za industrijski in znanstveni razvoj v poslanski zbornici izjavil, da so francoske rezerve zadovoljive in da dobave redno oskrbujejo francoski trg s petrolejem.
Kljub temu pa je minister poudaril, da bodo morali potrošniki prostovoljno varčevati, da bi se ne tudi v Franciji pojavile težave. Minister je tudi dejal, da bo Francija nacionalizirala vse podružnice tistih tujih petrolejskih družb, ki ne bodo spoštovale podpisanih dogovorov o dobavi surovega petroleja in petrolejskih proizvodov.
Najhujša petrolejska kriza pa je na Nizozemskem, kjer je tudi petrokemična industrija zmanjšala proizvodnjo za 15 odst. zaradi pomanjkanja surovin. Nekatere tovarne so bile prisiljene zmanjšati proizvodnjo celo za 25 odst.
Tudi v Vatikanu so sporočili, da so sprejeli ukrepe za zmanjšanje porabe tekočih goriv. Danes so začeli deliti vsakemu vatikanskemu prebivalcu največ po 16 litrov bencina za manjše, 30 litrov pa za večje avtomobile.
Scheel v Londonu
Minister za petrolej Saudove Arabije Zaki Jamani (desno) je prispel LONDON, 23. — Med Londonom v Kopenhagen, kjer se je pogovarjal z danskim zunanjim ministrom	in Bonnom vlada «popolno soglas-
Andersenom	je». Tako so izjavili uradni glasm-
je vlada morala sprejeti, da bi preprečila popolno paralizo proizvodne dejavnosti zaradi po-
ki ob zaključku dvodnevnih pogovorov med zahodnonemškim zunanjim ministrom Scheelom in predstavniki britanske vlade. Po prvotnem programu bi morali biti pogovori posvečeni pripravam za evropski vrh v Kopenhagnu, vendar pa je bil govor predvsem o petrolejski krizi.
Odmevi na vladne ukrepe o omejitvi porabe petrolejskih proizvodov in električnega toka ter o prepovedi vožnje avtomobilov ob nedeljah in praznikih so v glavnem naleteli na neugodno oceno sindikalnih in strokovnih gospodarskih organizacij. CGIL, CISL in UIL napovedujejo, da bodo kmalu sprejele primerne u-krepe in so že sedaj povabile delavce na mobilizacijo. Ribiči so začeli stavkati za nedoločen čas proti podražitvi plinskega olja za ribiške čolne, prav tako grozijo s stavko upravitelji bencinskih črpalk, ker jim vlada noče priznati višjega deleža pri prodaji
r W/4 TXFtPQ U/kl yJHj
stične partije je negativno ocenilo vladne ukrepe in izjavilo, da bodo škodovali splošnim gospodarskim koristim države. Fiat pa je sporočila, da je zaradi pomanjkanja petrolejskih proizvodov upadel izvoz avtomobilov za 35 odst., v nekatere države pa celo za 60 odst. Po drugi strani pa predstavniki vladnih strank
znan višjega oeieza pn p.v-a,. ,, trdijo, da ti ukrepi niso popu-bencina. Tudi vodstvo komuni. 1 lami, obenem pa pravijo, da jih
manjkanja energetskih sredstev.
Vse stranke ustavnega loka so z zadovoljstvom pozdravile vladni sklep o razpustu fašistične organizacije «Ordine nuovo». Gre za prvi primer konkretnega izvajanja «zakona Scelba», kateremu pa bi morali slediti še drugi ukrepi proti skrajno desničarskim tolpam. Preprečiti je treba tudi, da bi člani razpuščenih organizacij nadaljevali s svojim prevratniškim delovanjem pod drugim imenom, kot nameravajo storiti (to so sami javno napovedali) pripadniki «Ordine nuovo».
Prva seja komisije za mir v laosu
bo odslej sestajala vsak četrtek.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Predsednik libijske republike El Gedafi je danes, prisrčno pozdravljen od prebivalstva Mostarja, predsednika ZIS Džemala Bijediča, predsednika republiškega izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Dragotina Kosovca in drugih osebnosti, odpotoval po petdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji na uradni o-bisk v Francijo.
V	skupnem sporočilu o obisku El Gedafija se med drugim omenja, da sta Tito in. El Gedafi ugo tovila, da obstajajo podobnosti v naporih za graditev političnih sistemov v obeh državah, ki najboljše ustrezajo njun’m narodom in njihovi obojestranski privrženosti načelom politike neuvrščenosti. Libija ceni sedanji sistem v Jugoslaviji, ki temelji na polnem spoštovanju narodnosti in ohranitvi verskih svoboščin ter pozdravlja prijateljsko stališče in porlporo Jugoslavije pravični arabski borbi. Predsednika sta med razgovori, ki so potekali v ozračju orijateHstva in prisrčnosti, izmeniala misli o aktualnih mednarodmh vnrašanjih in o vDrašamjih s področia dvo-st. anskih odnosov. Za mednarodni položaj je po niunem miši-enju značilna stalno večja borba narodov in držav z* mir, pravico, svobodo, neodvisnost, samostojen razvoj jn enakopravno mednarodno sodelovanje ob močnem odno-u imperializma, ki skuša preprečiti ta razvoj.
V	razgovorih je bila posvečena posebna pozornost položaju na Bližnjem vzhodu. Pri tem sta predsednika obsodila napadalno in eks-panzionistično politiko Izraela in potrdila svojo podporo osvobodilni borbi arabskih narodov. Ugotovila sta, da je politika Izraela, ki uživa podporo zunanjih imperialističnih sil, glavni vzrok nestabilnosti in da ogroža svetovni mir in varnost. Tito in El Gedafi sta izrazila željo, da se Sredozemlje spremeni v področje varnosti, miru in sodelovanja, poudarila sta, da je varnost Sredozemlja tesno povezana z varnostjo Evrope in da ima kriza na Bližnjem vzhodu nevarne posledice za varnost Evrope. Predsednika sta poudarila pomen 4. konference neuvrščenih na vrhu in potre-
se ustanovijo skupna podjetja na področju kmetijstva, gradbeništva in ribolova in da se poveča sodelovanje na področju petroleja. Podpisan je bil sporazum tudi glede sodelovanja na področju šolanja kadrov. Dogovorjeno je bilo, da se podpiše sporazum o sodelovanju na področju kulture, prosvete in znanosti ter informativne dejavnosti. Na kraju sporočila se omenja, da je Tito z zadovoljstvom sprejel povabilo, da obišče Libijo. Datum obiska bo naknadno določen.
B. B.
Komisija, ki so jo ustanovili na bo stalne združene akcije neuvršče-
osnovi mirovnega sporazuma 14. septembra, ima nalogo izvesti pre mirje, nevtralizirati obe laoški pre stolnici, Vientiane in Luang Pra-bang, obnoviti demokratične svoboščine v državi, nadzorovati nad umikom tujih čet in poskrbeti za osvoboditev jetnikov.
nih v izvajanju sklepov te konference. Predsednika Jugoslavije in Libije sta z zadovoljstvom ugotovila pozitivno gibanje v Afriki in potrdila svojo polno podporo afriškim osvobodilnim gibanjem v njihovi borbi za nacionalno osvoboditev, proti izkoriščanju, kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu in apartheidu.
Pri proučevanju dvostranskih odnosov sta predsednika potrdila potrebo nadaljnje krepitve prijateljskih stikov in sodelovanja. Razgovori o napredku gospodarskega in tehničnega sodelovanja so zajeli vsa področja. Dogovorjeno je bilo, da
...............................................................................................
»
RIM, 23. — Na sedežu vsedržavne zveze trgovcev so danes podpisali novo delovno pogodbo uslužbencev tr-VIENTIANE, 23. — Mešana komi- govskih obratov. Pogodba v bistvu sija Patet Laa in vlade v Vientia- j vsebuje vse zahteve, ki so jih svoj nu, ki so jo ustanovili za izvajanje čas rostavili sindikati in o katerih
mirovnega sporazuma, se je danes prvič sestala ter je sklenila, da se
so pred nekaj meseci podpisali začasni sporazum.
KONČNO ZAČETEK IZVAJANJA «ZAKONA SCELBfl
VLADA RAZPUSTILA FAŠISTIČNO ORGANIZACIJO «ORDINENUOVO»
Pozitivni komentarji strank ustavnega loka - Ukrep mora biti samo prvi korak v bolj odločnem boju proti fašističnemu prevratništvu
Srečanje
Pompidoii-MIadcnov
PARIZ, 23. — Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju in dvostranski odnosi med Francijo in Bolgarijo so bili v središču razgovora med francoskim predsednikom Pompidoujem in bolgarskim zunanjim ministrom Mladenovom, ki se mudi na uradnem obisku v Parizu. Na tiskovni konferenci po sprejemu na Elizeju je Mladenov napovedal podpis desetletne pogodbe o gospodarskem sodelovanju med Francijo in Bolgarijo.
POZIV GRŠKIH ANTIFAŠISTOV
Podpisniki, med katerimi so Mikls Teodorakis, Melina Mercouri in A-malia Fleming, zahtevajo Papadopu-losov odstop in odpravo diktatute
RIM, 23. — Na včerajšnji «zgodovinski» seji ministrskega sveta, na kateri so odobrili vrsto ukrepov za omejitev potrošnje petrolejskih proizvodov, so sprejeli tudi neki zelo važen sklep, ki nima nobene zveze z bencinom. Gre za pooblastilo notranjemu ministru, da razpusti fašistično organizacijo «Ordine nuovo». Ob zaključku procesa proti predstavnikom te organizacije, ki je bil v preteklih dneh v Rimu, so namreč sodne oblasti poslale vso dokumentacijo ministru za notranje zadeve, kateremu so prepustile sklep o razpustitvi organizacije v skladu z «zakonom Scelba».
Vladni sklep o razpustitvi fašistične organizacije je naletel na splošn'> odobravanje demokratičnih sil, predvsem ker gre za prvi tovrstni ukrep, iz katerega bi se dalo sklepati, da je tokrat vlada odločena, da odpravi še te ostanke preteklosti, ki jih obsojata protifašistična zavest javnega mnenja in italijanska republiška ustava. Drugi korak na tej poti bi lahko bil razpust zloglasne «Avanguardia nazionale», o katerem se je govorilo že pred enim letom, vendar ni bilo nič storjenega.
Kot smo omenili, so vse stranke ustavnega loka pozitivno ocenile vladni sklep. Predsednik senatne skupine PSI Zuccalà je dejal, da pomeni razpust «Ordine nuovo» važno spremembo usmeritve v odnosu
do neofašizma. Po tolikih «črnih mrežah», potuhah in skritih podporah je to končno jasen ukrep. Enako jasnost na si socialisti želijo — je nadaljeval Zuccalà — pri zatiranju fašističnih dejanj in manifestacij, ki jih ni več mogoče prenašati in ki so povzročili državi toliko krvavih pretresov.
Predsednik senatorjev PSDI Ariosto je z zadovoljstvom ugotovil, da je razpust «Ordine nuovo» posledica neposrednega izvajanja «zakona Scelba», kar pomeni, da je mehanizem zakona končno začel delovati. Upati pa je, po besedah Ariosta, da pomeni vladni ukrep znak spremembe prejšnje usmeritve.
Predsednik senatne skupine KD Bartolomei je podčrtal, da je vlada ukrepala ter aplicirala zakon Scelba, ko je prišlo do posega sodne oblasti. Dodal pa je, da je represivna akcija potrebna in nujna in da jo je treba izpopolniti, da pa sama po sebi ne zadostuje. Potrebna je tudi dosledna obveza demokratičnih sil pred problemi države.
Tudi predsednik senatne skupine PII Brosio je z zadovoljstvom pozdravil sklep sodnih oblasti in vladni ukrep. Dodal je, da je njegova stranka sicer svoj čas glasovala proti odobritvi zakona Scelba, da pa meni, • da je treba za:
kon spoštovati in izvajati.
Pač pa je vladni sklep o razpustitvi «Ordine nuovo» razburila mi-sovce, ki so kar naenkrat zaskrbljeni zaradi «atentata na svobodo mišljenja». Senator Nencioni je na primer komentiral, da je zakon Scelba «barbarska relikvija» in da je minister Taviani «splošno znan kot zvest levici». Značilno pa je, da se MSI sedaj toliko zavzema za izvenparlamentamo organizacijo, kakršna je «Ordine nuovo», ko pa po drugi strani Almirante ob vsaki voliini kampanji zagotavlja, da je MSI «stranka reda» in da nima nobene zveze z desničarskimi ekstremisti in pretepači.
Za oopolnost informacije moramo tudi poročati o dokumentu, ki ga je objavil sam «Ordine nuovo». Dokument govori o «klero • marksistični» vladi in o «demokratični diktaturi», napovedne pa, da bo organizacija «nadaljevala boi proti meščanski in demokratični državi z drugačnimi in bolj ustreznimi sredstvi». Gre za grožnjo in izzivanje, ki ga vlada ne more kar tako prezreti. Treba je preprečiti, da organizacija neme teno naprej deluje z drugačnim imenom, prav tako pa ie treba ukrepati proti vsem ostalim faši stién’m organizacijam, ki jih u-stava in zakon Scelba izrecno pre-povedujeta.
PARIZ, 23. - Več kot sto grških uglednih osebnosti, ki so se zatekle	v	tujino	po	fašističnem vo-
jaškem udaru, je v Parizu objavilo dokument, v katerem izrekajo priznanje grški mladini, «ki je pokazala	pot	boja	za	svobodo». Pod-
pisniki dokumenta, med katerimi so znani komponist Mikis Teodorakis, igralka Melina Mercouri, bivši minister Georges Mylonas in lady Amalia Fleming, poudarjajo, da je dolžnost vseh Grkov, ki so razpršeni po svetu, da podpirajo ta boj.
Junta — je rečeno v dokumentu — ki ponovno pošilja tanke NATO proti grškemu ljudstvu in si maže roke	s	krvjo,	je	obsojena brez
priziva. Dogodki zadnjih dni so prisilili avtoritarni režim, da je odvrgel krinko, ter so demantirali iluzije onih, ki so menili, da bi lahko režim postal liberalen. Samo odhod polkovnika Papadopulosa in odprava diktatorskega režima — se zaključuje dokument — bosta ustvarila pogoje za povratek k demokraciji, ki bi temeljila na ljudski suverenosti.
Grške fašistične oblasti govorijo medtem o postopni «normalizaciji» položaja, kot naj bi pričala odprava policijske ure v vsej Grčiji razen v Atenah, kjer je še vedno v veljavi od enih do pete ure zjutraj. Toda kljub «normalizaciji» so aretacije antifašistov še vedno na dnevnem redu, medtem ko tudi iz drugih grških mest poročajo o razpustu študentskih organizacij. Tudi vse univerze so še vedno zaprte, medtem ko redno delujejo osnovne in sredo	e šole.	Ostaja tudi v ve-
ljavi obsedno stanje, zaradi katerega je prepovedano zbiranje več kot treh ljudi. To je imelo med drugim svojevrstno posledico, da so morali odpovedati vse poroke. Tudi nogometno prvenstvo so morali ukiniti, prav tako so zaprti kinematografi in gledališča.
Politični opazovalci se medtem sprašujejo, v kakšno smer se bo sedaj razvil položai v Grčiji. Novi premier Markezinis trdi, da namerava vztrajati na poti «demokratizacije» političnega življenja, kar bi pa prav gotovo dalo študentom in delavcem možnost, da ponovno priredijo protivladne demonstracije, verjetno tudi s pomočjo voditeljev tradicionalnih političnih strank, ki so v teh dneh v stanovanjskem priporu. Zato je bolj verjetna hipoteza, da bo režim vztrajal pri obsednem stanju, ki bi ga utegnil celo podaljšati za dva meseca, in pri zatiranju vsakršne opozicije. Toda tudi ta hipoteza bi postavila fašistično oblast v težave, ker bi še stopnjevalo mednarodno izolacijo države. To pa bi bilo posebno škodljivo v času, ko bo zapadla pogodba med Grčijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo in ko bi se morala začeti pogajanja za njeno obnovitev.
Smrt japonskega ministra za finance
TOKIO, 23. - V Tokiu je nenadoma umrl zaradi pljučnice minister za finance Kiichi Aichi. Minister, ki je bil star 67 let, je umrl samo tri ure po sprejemu v bolnišnico. Ministrstvo za finance bo sedaj začasno prevzel predsednik japonske vlade Tanaka.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET JE RAZPRAVLJAL 0 ENERGETSKI KRIZI
Zagotovljeno normalno obratovanje avtobusov ACEGAT v mestnem prometu
Odbornik Hreščak je obrazložil razloge za premestitev Miklavževega sejma v Drevored R. Gessi
Župan Spaccini je na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta odgovoril na razna vprašanja v zvezi z zalogami nafte, bencina in drugih tekočih goriv, oziroma energetskimi rezervami na splošno. Župan je uvodoma dejal, da gre za obsežno vprašanje, ki je v pristojnosti vlade in da so se krajevni upravitelji oddahnili, ko je vlada sprejela ustrezne ukrepe in s tem prevzela odgovornost.
Vendar pa je bilo tudi v krajevnem okviru treba marsikaj narediti in se bodo zato v ponedeljek na prefekturi sestali predstavniki vseh zainteresiranih krajevnih ustanov. Občina je že naredila točen popis vseh svojih potreb. zalog in razpoložljivih zmo-glivosti za ustvarjanje zalog. Občina je že pred dnevi snrejela vrsto ukreoov za zmanjšanje notrošnje goriva. Predvsem pa se je občina zanimala za cestne prevoze, saj porabijo avtobusi mesečno 310 ton goriva in je sprva kazalo, da bodo dobave znižali za eno četrtino, kar bd pomenilo za toliko tudi znižati mestni promet. Tak ukreo bi bil absurden in je za sedaj dokončno odstranjena vsaka bojazen, ker so dbbave zagotovile krajevne čistilnice ESSO in Total. Žunan ie nato govoril tudi o ogrevanju bolnišnic, šol in drugih javnih zgradb in dejal, da bodo o '"sem tem v ponedeljek govorili na prefekturi.
V zaključku svojih izvajanj je župan omenil srike, ki jih je imel s krajevnimi čistilnicami, ki so zagotovile prednost pri dobavah krajevnemu prebivalstvu, saj či-stdnice povzročajo težave in je prav da v takih orimerih poskrbe za krajevne potrebe.
Načelnik komunistične svetovalske skupine Rossetti je ostro polemiziral z izjavami župana in najprej u-gotovil, da je tudi za krizo na Sred-niem vzhodu delno kriva italijanska vlada, ki se dolgo let ni zanimala in ki ni podpirala Arabcev. Vendar pa trenutna kriza z gorivom v Italiji ni odvisna toliko od mednarodnih dogodkov, ker je zalog nafte in derivatov v Italiji dovolj in gre v prvi vrsti za špekulacije petrolejske-
prometa Akvedot pa presekajo hit-|voljivi dosedanji ureditvi ustanove re prometne zde. poleg tega pa bi se ENPAS, ki ne nudi zavarovancem m tem celotnem področju zelo zaos- zadovoljive pomoči. Te dni so razpravljale o tem vprašanju tudi vse tri državne, krajevne, sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UH, ter določile, da bodo v sredo, 28. t.m. njihovi člani stavkali in tako opozorili vlado z zahtevo, da odločno^ poseže in zadovoljivo reši vprašanje socialnega zavarovanja za državne uslužbence in sploh tudi zadovoljivo uredi ustanovo EN PAS.
Tajništvo obvešča še posebej, da bo pri seji odbor sklepal tudi o morebitni stavki, zato vabi člane, da prispevajo z nasvetom ali kakor koli k boljšemu uspehu razprave.
trilo stanje s parkirišči. Nič manj pa ni važno dejstvo, da se je povsem spremenil značaj Miklavževega sejma, ki sedaj ne služi več otrokom in ki se je pretvoril v novo vrsto krošnjarske trgovine, v kateri skoro ne sodelujejo krajevni trgovci, tako da je odpadel prvotni in resnični smisel tega sejma.
Važno obvestilo Sindikata slovenske šole
Tajništvo sindikata obvešča članstvo, da bo odborova seja v torek, 27. t.m. ob 17.30 in da bo odbor med drugim razpravljal tudi o socialnem zavarovanju in o nezado-
DVOJNA SLOVESNOST V KULTURNEM DOMU
Premiera drame «Kaplan Martin Čedermac» in igralski jubilej Staneta Raztresena
Dognana oratorgska uprizoritev v režiji Maria Uršiča ■ Priznanje jubilantu za njegovo zvestobo slovenskemu gledališču in za igralske kreacije
£ Drevi ob 20. uri bo deželni tajnik KPI inž. Antonino Cuffaro govoril v krožku «Che Guevara» o politični liniji komunistične partije.
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiinnmminn^nmnf
TREBA JE OKREPITI AVTOBUSNE ZVEZE Z 0K0UC0
Vladu ukrep o prepovedi vezaje bo prizade! gostilne na Krasu
Trgovci s kolesi so razprodali zaloge - Včeraj zopet vrste pred črpalkami onstran meje
Benedetič čestita slavljencu
.__________ vožnje ob nedeljah in praznikih? V
ga kapitala. Rossetti je nato govoril 1 tržaški pokrajini je avtobusna mre-
o položaju v Trstu, kjer je kar pet čistilnic in kjer zmanjkuje bencin in gorivo za ogrevanje. V razpravo sta nato posegla še demokristjan Sai in socialdemokrat Lanza.
Odbornik Hreščak je nato odgovi na razna vprašanja o premestit’ Miklavževega sejma iz Drevon XX. septembra v Drevored R. Ges! si, kot je to včeraj dokončno sklenil občinski odbor. Odbornik je ta sklep utemeljil najprej z resnimi težavami, ki jih povzroča za promet Miklavžev sejem in ki so se sedaj še zaostrile, saj je v teku reorganizacija
Vladni ukrep za omilitev energetske krize ni še stopil v veljavo (razen podražitve goriva), vendar pa je že izzval živahne komentarje pri Tržačanih. Največ se govori seveda o prepovedi vožnje ob nedeljah in praznikih in o posledicah, ki jih bo imel Trst in okolica zaradi tega u-krepa. Manj zanimanja je za vse ostale točke, od omejitve hitrosti do zaprtja bencinskih črpalk ob sobo-teh in nedeljah in skrčenja televizijskih sporedov, ki se bodo morali zaključiti najkasneje ob 23. uri, istočasno kot zadnje predstave v kinodvoranah in gledališke predstave.
Kaj pomeni za naše mesto prepoved
ža zelo slabo razvita. Avtobusi le redkokdaj dosegajo vasi na Krasu, nekatere izmed njih pa bodo popolnoma odrezane od sveta. Vladni u-krep pomeni tako hud udarec našim gostilničarjem, ki so delali predvsem ob nedeljah in praznikih in so si s svojo gostoljubnostjo in dobro postrežbo pridobili stalne goste. Prav sedaj, na zimske mesece, ko ljudje ob nedeljah hodijo na krajše izlete, je za gostilničarje sezona najboljša. Popolnoma isto lahko rečemo o gostilnah onstran meje, ki bodo izgubite skoraj vse goste.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii,
V PONEDELJEK PRVO PREDAVANJE V AVDITO RIJU
Prof. Guido Guazza (Turin) o fašizmu v političnih razpravah in zgodovinskih raziskavah
Vrsta konferenc o fašizmu in italijanski družbi
V Avditoriju se bo v ponedeljek začel ciklus zanimivih predavanj o fašizmu in italijanski družbi. Govorili bodo znani antifašisti in predvsem poznavatelji razmer ter zgodovinarji, ki bodo iz raznih zornih kotov orisali položaj v «črnem obdobju». Prvo predavanje bo 26. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Ul. Tor Bandena: o «Fašizmu v političnih razpravah in v zgodovinskih raziskavah» bo govoril ravnatelj pedagoške fakultete na turinski univerzi prof. Guido Quazza. Guazza je bil v mladih letih partizanski poveljnik na področju Bielle in se je kasneje politično udejstvoval v socialistični stranki. Trenutno je predsednik turinskega «Odporniškega krožka», lani pa je nadomestil Ferraccia Parrija v predsedstvu Državnega zavoda za proučevanje zgodovine odporniškega gibanja.
Konference, ki se bodo zvrstile do. 25. februarja prihodnjega leta. organizirata Inštitut za srednjeveško in moderno zgodovino tržaške univerze in Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji • Julijski krajini.
Po ponedeljkovem predavanju bodo konference kakor sledi:
Ponedeljek, 3. decembra: Giorgio Rochat (docent na milanski univerzi) — «Kraljevina, vojska in fašizem»;
Ponedeljek, 10. decembra: Ester Fano Damascelli (docent na rimski univerzi) — «Kapital in fašizem»;
Ponedeljek, 21. januarja: Giovanni Miccoli (docent na tržaški univerzi) — «Cerkev in fašizem».
Ponedeljek, 28. januarja: Nicola Tranfaglia (docent na turinski univerzi) — «Sodstvo in fašizem»;
Ponedeljek, 4. februarja: Enzo Collotti docent na tržaški univerzi) — «Diplomacija in fašizem»;
Ponedeljek, 11. februarja: Mario Isnenghi (docent na padovski univerzi) — «Kulturne ustanove, tisk in fašizem»;
Ponedeljek, 18. februarja: Claudio Pavone (iz osrednjega državnega arhiva) — «Državni upravni organi in fašizem»;
Ponedeljek. 25. februarja: Vittorio Foa (sindikalist) — «Sindikat in povojna obnovitev».
Z ŽUPANOVO ODREDBO
Od danes popoldanska zapora večine lekarn
Z današnjim dnem stopi tudi v Trstu v veljavo novi pravilnik o delovnem umiku lekarn. Odslej bodo lekarne, izmenično, zaprte tudi ob sobotah popoldne in ponedeljkih zjutraj. Poklicna zbornica lekarnarjev zagotavlja, da bo zaprtje lekarn organizirano tako. da bodo občani i-meli vedno na razpolago potrebne lekarne.
Tako bodo občani našli, pred vrati zaprtih lekarn, tablico z najbližje odprte lekarne.
Treba bo vsekakor povečati število avtobusnih zvez Trsta z okolico, prav tako pa tudi mestno avtobusno službo, ki je ob nedeljah zelo okrnjena. Velik naval bo tudi na železniško postajo, kajti smučarji, ki jih je v našem mestu precej, bodo morali v zimsko-športna središča s posebnimi «belimi vlaki». To pomeni, da bo v Trbižu polno Tržačanov, mnogo manj pa ’ drugih krajih, ki jih železnica ne doseže.
Kaj pa središča onstran meje? Za črni vrh, Lokve in druge kraje pomeni ta ukrep prav tako hud udarec kot za turistične kraje v Italiji. Jasno je, da. bo tam italijanskih državljanov zelo malo. Marsikdo sicer trdi, da bo odhajal ob sobotah popoldne in se vračal v zgodnjih ponedeljkovih jutranjih urah. Vendar ta varianta predvideva tudi prenočevanje, kar pomeni dodatni strošek, ki je sorazmeroma še precej visok in si ga ne more vsakdo privoščiti, še posebno ne vsak teden. Obenem pa je tudi število ležišč v hotelih precej omejeno in so mesta že skoraj vsa oddana.
Vladni Ukrep pa ne pomeni le izgube za naše gospodarske kroge. Marsikdo bo imel od tega dobiček. Na prvem mestu so nedvomno lastniki kinodvoran in javnih lokalov v mestu. Tržačanom ne bo preostalo drugega, kot da se sprehodijo po mestu, sedejo v restavracijo ali si ogledajo film, če že ne bodo hoteli obsedeti v naslanjaču pred televizorjem. Ko smo že pri dobičku, naj povemo še, da je v Trstu nakup kolesa zelo težaven. Včeraj smo tete fonirali nekaterim trgovcem s kolesi in le v eni trgovini imajo še precejšnjo zalogo: drugod so zaloge izčrpali in tudi naročila so tako velika, da še precej časa ne bodo mogli zadovoljiti vseh popraševalcev.
Kako se bo obnesel ta vladni u-krep je še vprašanje. Tržačani so o-bičajno precej disciplinirani in bodo verjetno sprva spoštovali prepoved kroženja.
Toliko glede prepovedi prometa. Kar se tiče podražitve goriva, moramo še povedati, da so se včeraj po daljšem času spet pojavile vrste tržaških avtomobilov na mejnih prehodih z Jugoslavijo in pri bencinskih črpalkah onstran meje. Po četrtkovi podražitvi je prihranek pri litru bencina 30 lir, obenem pa ni treba iskati goriva od črpalke do črpalke, kot je to potrebno v Trstu, kjer še vedno primanjkuje bencina.
cev. Od 1.	decembra	dalje bodo
brivnice odprte ob ponedeljkih, torkih, četrtkih,	petkih	in	sobotah	od
8. do 12.30 in	od 15.	do	19. ure;	ob
sredah bodo odprte le od 15. do 19. ure; ob dnevih pred prazniki bodo odprte do	19.30.
V VELJAVI OD 1. DECEMBRA
Zimski urnik brivcev
ZAGONETEN DOGODEK
Oče pripeljal ranjenega
in pretepenega sinčka v bolnišnico in izginil
Včeraj okoli 18. ure je Dante Marin iz Ul. Vidali 4 pripeljal v otroško bolnišnico Burlo Garofolo svojega 21 mesecev starega sinčka Marca in takoj izginil. Zdravniki so nemudoma pregledali otroka, ki je precej krvavel in je imel več ran po telesu, obraz pa je imel precej opraskan Po podplutbah na rokah in nogah bi se date.', skjppati,. da je bil ptrok zadnje čase večkrat pretepen in celo dalj časa privezan.
Zaradi tega so zdravniki nemudoma obvestili policijske organe, ki so uvedli preiskavo.
Sinočnja, druga premiera Stalnega slovenskega gledališča v sezoni 1973 - 74, je potekla v znamenju dvojne slovesnosti: prvo je vsekakor predstavljala krstna odrska u-prizoritev domačega dela oziroma dramatizacije s specifiko dela slovenskega zamejstva, drugo pa igralski jubilej člana SSG Staneta Raztresena, ki je z vlogo kaplana Martina Čedermaca v istoimenski drami praznoval 40-letnico svojega nastopanja na slovenskih poklicnih odrih.
Grabnarjeva dramatizacija slovitega Bevkovega romana «Kaplan Martin Čedermac» je že sama po sebi pogojevala uprizoritveni koncept. Dramatizator je namreč izluščil iz romana le pomensko bistvenost direktnega govora nastopajočih in v svoji odrski projekciji strnil dogajanje na notranji duševni boj Martina Čedermaca skozi zaporedje prizorov, ki se vrstijo v tako rekoč poduhovljeni odmaknjenosti od živega življenja. Realistična podoba časa in prostora se je tako umaknila v bgolj stilizirano ozadje z do skrajnosti zreducirano sceno in odrskimi rekviziti, da je lahko stopil v ospredje Čeder-macov lik in skozi njega gola, tragična beneška resnica polpreteklega časa, katerega trpka bolečina še odmeva med beneškimi dolinami.
Oratorijska oblika uprizoritve je bila spričo tega najbolj ustrezna, če že ne edino možna in režiser Mario Uršič je v tem okviru postavil na oder stilno izredno čisto in igralsko nadrobno izdelano predstavo, ki ji kljub zunanji asketski podobi in pomanjkanju tradicionalne dramske strukture ni manjkalo notranje napetosti'. Seveda je k temu prispevala tudi scena Edvarda Zajca, svetlobno zastmjena v o-zadju in s projekcijami svetlobnih žarkov v ospredju, in pa scenska glasba Ivana Mignozzija, ki je z
iiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
«ODPRTO PISMO» SINDIKATOV
Za temeljito preureditev poštnih storitev v Trstu
Pereče pomanjkanje osebja
Na željo združenja tržaških obrtni' naslovom | kov je tržaški župan uvedel majhno spremembo v zimskem umiku briv-
Kolesa gredo zopet dobro v promet
Da pošta zadnje čase slabo deluje, verjetno ni za nikogar tajnost. Pisma prejemamo z zamudo dogaja pa se celo, da moramo za nekatere pošiljke čakati več tednov. Na sodišču skoraj ne mine dneva, da ne odlože kake obravnave zato, ker je obtoženec prepozno prejel sodno obvestilo.
K temu so se sedaj oglasili sindikati uslužbencev poštnega sektorja, ki bi radi seznanili javnost z nastalim položajem in vzroki, zaradi katerih pošta slabo deluje. Napisali so «pismo javnosti», ki ga v izvlečku objavljamo.
Pisma, ugotavljajo pokrajinski sindikati poštnih uslužbencev FIP-CGIL. SILP - SILULAP - CISL in UILPOST, dostavljamo z zamudo, brzojavke sprejemamo, večkrat z opozorilom, da bo dostava tvegana... Dostavljanje nujnih pošiljk izroča poštna uprava zasebnim agencijam, kar seveda stane veliko več. Desetine podjetij, ki so zaprosila za «telex», niso na to prejela ustreznega odgovora.
«Poštno osebje za nastalo stanje ne nosi nobene krivde», poudarjajo sindikati. To pa zato, ker je na poštah premalo osebja. Ni namreč naključje, da pošta krči svoje izdatke s tem, da ne dopušča osebju tedenskega kompenzativnega počitka, opravljanje nadur (te plačuje 400 lir na uro), še več, osebje čaka že več mesecev, kdaj jim bo poštna uprava izplačala dozoreli znesek za nadure. Poštna uprava je, končno, preveč centralizirana. Pokrajinski in področni organi PTT nimajo nobene avtonomije.
Kaj zahteva, torej, poštno osebje?
Predvsem izboljšanje storitev PTT. Sindikati osebja so izdelali tudi nekaj stvarnih predlogov, med katerimi je predvsem zahteva, naj poštna uprava zaposli večje število novih uslužbencev (pri tem naj se razpiše natečaj na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine).
Periferične upravne organe PTT je treba okrepiti, predvsem pa jim je treba priznati določeno samostojnost pri ukrepanju.
V Trstu in drugih področjih je treba urediti centrale «telex», kar naj omogoči podjetjem lastno povezavo in ustrezno razbremenitev poštne službe.
Službo razdeljevanja nošte je treba reorganizirati, zaključujejo sindikati svoje pismo. V ta namen
so organizacije prizadetega osebja na razpolago upravi z namenom, da z dvostranskimi razgovori najdejo učinkovit način preosnove poštnih storitev.
Vlom v Ul. Giulia: 1.290.000 lir plena
Tatovi so v našem mestu zopet na delu. Predsinočnjim je to občutil na lastni koži odv. Antonio Faz-zini Giorgi, ki živi v 7. nadstropju stavbe v Ul. Giulia 88. V četrtek se je vrnil domov malo pred 20. uro in našel stanovanje popolnoma razmetano. Takoj je poklical policijo, ki pa je edino lahko ugotovila, kako so prišli tatovi v stanovanje. Ti so namreč splezali na streho bližnje stavbe v Ul. Monti-cello, nato pa so se splazili na streho stavbe v Ul. Giulia. Od tod so kaj lahko dosegli teraso stanovanja v 7. nadstropju, kjer so laz-bili šipo in z notranje strani odprli vrata.
Kaj so naredili v stanovanju, ni bilo treba ugibati. Preiskali so vse prostore, dokler niso našli skrinjice, iz katere so pobrali zlate uhane, dve zlati žepni uri in eno ročno ter tri zlate kolajne. Odv. Faz-zini Giorgi, ki je vrednost ukradenega blaga ocenil na milijon 200 tisoč lir, ni še natančno ugotovil, če manjka še kaj.
Druga tatvina pa je prinesla neznanim vlomilcem mnogo manjši plen. Pravzaprav ni znano, ' kaj so ljubitelji tuje lastnine iskali. Vlomili so namreč vrata oddelka za psihologijo v poslopju stare univerze, odtod so se splazili skozi okno in razbili šipo pisarne odvetnikov Tommasinija, Grisafija in Illenija v Ul. Lazzaretto vecchio 10. V pisarnah so vse razmetali, plena pa so si nabrali za skupnih 65.000 lir. fz odvetniške pisarne so se nato nemoteno oddaljili, pri tem pa pustili na stežaj odprta vrata. O vlomu je včeraj zjutraj obvestila policijo čistilka Maria Biasiol.
Včeraj so na nevrokirurškem oddelku tržaške bolmšnice sprejeli s pridržano prognozo 44-letnega Orlanda Crevatina iz Ul. S. Maurizio 11. Njegova žena Jolanda je povedala, da se mu je spotaknilo, ko se je vinjen vračal domov. Pri padcu se je ranil po glavi, v bolnišnici pa so mu ugotovili možganski pretres.
zborovskimi akordi soustvarjala razpoloženjsko ozračje.
Povsem v sozvočju z oratorij-skim konceptom je bila tudi igra, ki je slonela na osrednjem liku kaplana Martina Čedermaca oziroma na močni igralski kreaciji Staneta Raztresena, ki je s skopimi potezami in z zadržnim, preudarno doziranim govorom ifrisai lik tega beneškega duhovnika, trdno zasidranega v narodnostni zvestobi, u-pornika proti fašistični oblasti in cerkveni hierarhiji, obsojevalca na silja nad slovenskim beneškim ljudstvom.
V trojni vlogi fašističnega poročnika, čedajskega prefekta in vedem-skega nadškofa, potemtakem v vlogi predstavnika posvetne in cerkvene oblasti, ki je z roko v roki tlačila beneške Slovence, je nastopil Anton Petje (imeniten zlasti kot nadškof), zelo lep in topel lik če-dermacove sestre Katine je ustvarila Zlata Rodoškova, v ostalih, po pomenu bolj ali manj izenačenih vlogah, pa so nastopili Stane Starešinič, Alojz Milič, Danilo Turk, Mira Sardočeva, Miranda Cahari-ja, Jožko Lukeš, Bogdana Bratu-ževa, Rado Nakrst, Adrijan Rusija, Silvij Kobal in Leli Nakrstova.
Občinstvo, med katerim so bili tudi gostje iz Beneške Slovenije in številni predstavniki gledališkega in kulturnega življenja iz Slovenije, je predstavo sprejelo z aplavzi priznanja za vse, v prvi vrsti pa seveda za jubilanta Staneta Raztresena, kateremu je bil v celoti posvečen drugi del sinočnjega u-metniškega večera.
S krajšimi nagovori sta jubilanta počastila najprej ravnatelj gledališča dr. Filibert Benedetič in v imenu kolektiva SSG Jožko Lukeš.
Med občinstvom, ki je v izredno velikem številu nppolnilo dvorano, so bili posebno dragi gostje žuvniki in kaplani ter prosvetni delavci iz Beneške Slovenije, gostje s Koroške ter predstavniki kulturnega in gledališkega življenja iz Slovenije. Vsi so s toplimi a-plavzi nagradili vse nastopajoče za res lepo igro. posebno tovlih priznanj pa je bil deležen jubilant in nosilec glavne vloge Stane Raztresen.
Na odru se mu je najprej zahvalil za 40-letno zvestobo slovenskemu gledališču in posebej še za 711 el no umetniška Jelo v Stalnem slovenskem, gledališču v Trstu direktor SSG dr. Filibert Benedetič, nato pa mu je spregovoril v imenu igralskega in delovnega kolektiva SSG Jožko Lukeš. Dejal je med drugim: «Življenjska pot, ki si jo premeril kot mloA igralec v Ljubljani, je dala plemenit in globok pečat tvojemu delu v zamejstvu, delu za tvoje rojake katerih materina beseda je bila dolga leta zatirana in teptana. To besedo si nosil, kakor je dejal kaplan Čedermac, kakor lučko med ljudi in jo čuval, da ni ugasnila.»
V imenu Slovenske kulturno - gospodarske zveze je jubilantu Raztre-senu čestital načelnik komisije za kulturo Miroslav Košuta in mu v znak priznanja za umetniško in prosvetno delovanje med našimi ljudmi v zamejstvu in v matični domovini izročil zlato plaketo, čestitke so mu na odru izrekli še pred stavnica Mestnega gledališča ljub Ijanskega, igralec Aleksander Valič v imenu Drame SNG iz Ljubljane in v imenu združenja dramskih u-metnikov Slovenije ter prečital pismo, v katerem mu slovenski kolegi izrekajo priznanje za zvestobo slovenskemu gledališču. Za njim mu je čestital še predstavnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca ter predstavnica Prosvetnega odra Prosek - Kontovel. članica SSG Zlata Rodoškova pa je nato prečitala še celo vrsto pisem in brzojavk, ki so jih Stanetu Raztresenu ob njegovem jubileju poslale številne kulturne in prosvetne ustanove, med katerimi obe osrednji prosvetni organizaciji v Trstu in Gorici, ostala slovenska poklicna in amaterska gledališča, prosvetna društva, nekatere šole iz našega zamejstva in iz Slovenije, v katere je Raztresen ponesel svojo umetniško besedo ter še številni zasebniki iz vrst zamejskih in matičnih kulturnih delavcev ter zvestih obiskovalcev gledališča.
Jubilant, ki je dobil ob tej priložnosti tudi mnogo cvetja in daril, se je vsem in za vse vidno ganjen zahvalil. Svoj pozdrav je še posebej namenil prisotnim beneškim duhovnikom in prosvetnim delavcem in zaključil z Bevkovimi besedami mladini o lepoti slovenskega jezika
j. k.
Tajništvo priporoča odbornikom, naj se seje gotovo in točno udeležijo. Dobrodošli tudi člani, ki hočejo prispevati k razpravi o socialnem zavarovanju.
Pretep v koronejskih zaporih
V koronejskih zaporih je prišlo včeraj do pretepa med dvema kaznjencema. 23-letnega Franca Clementi-ja, ki je bil že večkrat obsojen in čaka še na sodno obravnavo, so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu ugotovili hude krvavitve in dve rani, eno v višini srca in drugo ob levem ramenu.
Kot kaže, je prišlo do spora med Clementijem in nekim drugim jetnikom, ki je z njim delil celico. Vzroki spora niso znani, kot so tudi zavite v temo vse druge podrobnosti preiskavo je namreč uvedlo vodstvo zapora, ki ni izdalo nobenega poročila. Clementi, ki je zastražen na kirurškem oddelku, se bo moral zdraviti 10 dni.
TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja
V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. februarja 1973
se opozarja da je pokrajinska uprava sklenila razpisati na način, kot ga predvideva člen 1 odst. a) istega zakona na slednja dela in sicer v smislu odstotnega nižanja celotnih predvidenih stroškov, kot jih navajamo v naslednjem:
Postavitev ograje okoli pokrajinskega zavoda za pomoč materam in otrokom v Ul. Mediano — Izklicna vsota 4.590.000 lir.
Ograditev poKrajinskega laboratorija za higieno in profilakso v Ul. Lamarmora — Izklicna vsota 4 milijone 821.000 lir.
Pleskanje vrat in oken na tehničnem zavodu «Leonardo da Vinci» — Izklicna vsota 9.400.000 lir.
Popravila na oknih in vratih na tehničnem zavodu «Leonardo da Vinci» — Izklicna vsota 3.850.000 lir.
Prošnje za vabilo na zgoraj navedene natečaje morajo prispeti najkasneje do 12. ure 30. novembra t. 1. na pokrajinsko upravo v Trstu, Trg Vittorio Veneto 4.
Predsednik
jà (dr. Michele Zanetti)
Razstave
NA REPENTABRU
Nov šolski odbor Združenja staršev
Prejšnji četrtek se je v osnovni šoli na Repentabru sestal šolski odbor Združenja staršev, ki je povabil na sejo druge starše in učno osebje. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o proslavi poimenovanja šole po A. Gradniku, ki bo v nedeljo, 2. decembra ob 16. uri. Ob koncu razprave so izvolili nov šolski odbor.
SEJA ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V torek, 27. t.m. bo oB 17.30 odborova seja. Na dnevnem redu bodo: izvršeno delo, dokončna izpopolnitev posameznih odsekov, socialno zavarovanje (ENPAS), morebitna celodnevna stavka in razna
V	Galeriji Cartesius razstava malih kipov in risb tržaškega kiparja Uga Caràja. Razstava bo trajala mesec dni.
V	Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20: do 30. t.m. razstavlja olja Pavle Zamar iz Pirana.
V	Galeriji Loža v Kopru, Titov trg 4: do 30. t.m. razstavlja Štefan Planinc.
V	galeriji «La Lanterna», Ul. sv. Nikolaja 6: razstava grafike Salvadorja Dalija.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 24. novembra
JANEZ
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.50 — Luna vzide ob 6.59 in zatone ob 15 58
Jutri, NEDEUA, 25. novembra KATINARA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,9 stopinje, najnižja 9,1, ob 19. uri 10,8 stopinje, zračni tlak 1028,5 mb stanoviten, veter 6 km na uro jug, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, m -je mimo, temperatura morja 13,5 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 23. novembra 1973 se je Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 6 dni star Adriano Del Pin, 75-Ietna Lucia Grassi por. Go-das, 75-letna Giuditta Cesaratto vd. Cesaratto, 82-lefni Massimino Cocchi, 70-letna Maria Anna Pascolai vd. Mosco, 54-letni Mario Trasi, 67-let-ni Giacomo Godina, 56-letni Romano Grego, 90-letna Etena Kolar, 76-let-ni Enrico Toros, 80-letni Giovanni, Battista Bersano - Parodi.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
Danes, 24. novembra ob 21. uri — ABONMA RED B
Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Gledališča
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Danes, 24. t. m. ob 21. uri F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» za abonma red B — pr. va sobota po premieri.
Ponovitve: V sredo, 28. t. m. ob 20.30 (Abonma red D — mladinski v sredo) — V soboto, 1. decembra ob 21. uri (izven abonmaja).
Vstopnice (rezervacije) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
Jutri, 25. t. m. ob 17. uri Revija cerkvenih pevskih zborov. Prireja: Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
VERDI
Mladi in dobro znani dirigent Chris, topher Keene bo dirigiral tretjo opero letošnje sezone, «Maria Golovin» Giancarla Menottija.
POLITEAMA ROSSETTI
Do nedelje, 25. t. m. izvenabon-majska predstava dela Maurizia Costanza «E tu che fai qui?» Režija Vita Molinarija, v glavnih vlogah Lauretta Masiero in Renzo Monta-gnani. Začetek ob 21. uri.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Pi-zul - Cignola, Korzo Italia 14: Pren-dini, Ul. T. Vercellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
BANCA di CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F. FILZI IO -..38-101,38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
628,75
1.492.—
197—
137—
237,50
32,50
37—
37—
MENJALNICA
rsc/i tujih valut
«La Cappella Underground» predvaja ob 19. in 21. uri: «Il candidato». Barvni film. Igrata Robert Red-ford in Peter Boyle. Politična satira.
Nazionale 15.30—22.15 «I professionisti». Igrajo: Buri; Lancaster, Claudia Cardinale, Lee Marvin, Jack Palance.
Excelsior 15.30 «Troppo rischio per un uomo solo». Barvni film. Igrajo Giuliano Gemma, Susan Scott, Michael Forest. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film Claudeja Leloucha. Igrata Lino Ventura in Francoise Fabian.
Fenice 10.00 «Pat Garret e Billy Kid». Barvni film. Igrajo James Cobum, Kris Kristofferson, Bob Dylan in Jason Robaros. Prepovedano, mladini pod 14. letom.
Eden 16.00—22.20 «La schiava». Barvni film. Igrajo Landò Buzzanca, Catherine Spaak in Adriana Asti. Ritz 15.30 «Teresa la ladra». Barvni film Carla De Palme v katerem igra glavno vlogo Monica Vitti.
Aurora 16.30 «n dittatore dello stato Ubero di Bananas». Barvni zabavni film.
Capito! 16.30 «La ragazza fuori strada». Barrai film. Igra Lue Merenda. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «... e tutto in biglietti da piccolo taglio». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Il grande valzer».
Barrai film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 16.30 «Banana meccanica». Barvni film. Igrajo Marie Claire Davy, EUsabeth Drancourt, PhiUppe Gasté. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Rappresaglia». Barvni fUm. V glavnih vlogah Richard Burton in Marcello Mastroianni. Vittorio Veneto 16.30 «La polizia è al servizio del cittadino?». Barv. ni film. Igra Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Quel maledetto colpo ai Rio Grande Express». Barrai kavbojka. John Wayne, Ann Rod Taylor.
Astra 16.30 «I giorni dell’ira». Barrai western film. Igrata Giuliano tic ma in Lee Van Cliff.
Ariston 15.00—21.30 «Pomi d'ottone e manici di scopa». Barrai Walt Dis-neyev film.
Abbazia 16.00 «Più forte ragazzi». Zabavni barrai film. V glavnih vlogah: Bud Spencer in Terence Hill. Radio 16.00 «Pomi d’ottone e manici di scopa». Barrai Walt Disneyev film.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira od 26. 12. 1973 do 2. 1. 1974
v Zg.
zimovanje
Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Ceppa 9 od 9. do 12. ure dopoldne.
Razna obvestila
MLADINSKI KROŽEK TRST Ul. Gin-rastica 72, sporoča, da danes zaradi nesklepčnosti na zadnji seji odpade družabni večer. Odborniki so vabijem, da se udeležijo seje, ki bo 30. novembra.
Šolske vesti
_ Katinarska osnovna šola Fran Milčinski bo imela roditeljski sestanek v ponedeljek, 26. novembra ob 17.30 v šolskih prostorih.
Razpravljali bomo o vzgojnih hi drugih šolskih problemih. Zato vabimo na sestanek vse starše, pa tudi druge, ki jim je delovanje slovenske šole pri srcu.
GORIŠKI DNEVNIK
DANES V PROSTORIH TRŽAŠKE POMORSKE POSTAJE
Oblikuje se močan sindikat Sočasna odobritev proračuna občinske uprave delavcev prevoznega sektorja ki je sad skupnega dela vseh političnih skupin
Skrb za prevoze šolarjev in delavcev - Ocena proslave goriške fronte
Nova organizacija, FIST-CGIL, bo štela 9000 elanov - V njej bodo prista-niščniki, železničarji, pomorščaki, avtoprevozniki in osebje letalskih družb
kot jamstvo za posojilo vse svoje nepremičnine in s tem bistveno spremenijo pogoje na finančnem tržišču. Odbornik Mauro je to pozitivno ocenil in obljubil, da bo vprašanje v kratkem še poglobil, da bo lahko deželna uprava nudila vsem zadrugam možnosti posojila.
Poročilo KD o stanju v tržaškem pristanišču
Krščanska demokracija je 22. t.m. objavila dolgo tiskovno poročilo, v katerem obravnava vprašanja, ki se tičejo tržaške avtonomne pristaniške ustanove. V poročilu KD poudarja prvenstveni pomen, ki ga ima tržaško pristanišče za gospodarstvo v naši deželi in nujnost sestave dokončnega načrta o pristaniškem komprenzoriju Trst - Tržič.
Glede predloga, da prevzame mesto predsednika pristaniške ustanove dr. Giuseppe Tonutti, pravi poročilo KD, da je bil ta predlog sprejet soglasno, da so bile o tem predlogu obveščene druge stranke
Danes zjutraj, ob devetih, se na po posojilih, da zadruga lahko ures pomorski postaji prične pomembno niči svoje načrte. Zadruge nudijo
sindikalno zasedanje: ustanovili bo- ' -1 1-----1— “ ”
do, v okviru CGIL, neke vrste «super sindikat», zvezo vseh delavskih organizacij, ki predstavljajo delavce prevoznih sektorjev v gospodarstvu. V njej bodo pristaniščniki, železničarji, osebje letalskih družb, pomorščaki, uslužbenci avtobusnih podjetij, šoferji tovornjakov ter drugi.
Novi sindikat bo štel 9000 članov, samo v okviru CGIL. S tem bo, zaradi svoje moči, lahko odločilno pogojeval nadaljnje gospodarske in družbene izbire na Tržaškem. Nova struktura sindikata, ki je deželnega značaja (vendar je v Trstu nad 60 odst. vseh vpisanih delavcev), bo dejansko odražala interesno sfero prevozov, ki so v našem mestu pomembna veja gospodarstva ob industriji.
Kongresa se bo udeležilo 150 delegatov, ki so jih izvolili delavci posameznih kategorij, na svojih skupščinah. Opredelili bodo svoja stališča do pomembnih političnih in gospodarskih vprašanj, ni pa dvoma, da bodo večji del svoje razprave posvetili skorajšnji splošni stavki za reformo prevoznih storitev, ki bo v sredo, 28. novembra. Tedaj bodo v Furlaniji - Julijski krajini stavkali uslužbenci vseh kategorij najmanj tri ure. V tem času se bodo stavkajoči zbrali v Trstu in uprizorili prvo mogočno manifestacijo, na kateri bo novi sindikat že lahko pomeril svojo moč in svoj vpliv.
Osnovno poročilo na kongresu, v prostorih pomorske postaje, bo imel dosedanji tajnik koordinacijskega odbora sindikatov prevozne stroke,
Tržačan Dario Varin. Tema njegovega poročila je: «Preusmeriti politiko prevoznega gospodarstva v naši deželi in Italiji sploh».
Po popoldanski razpravi bodo delegati, približno ob 18. uri, izvolili nov deželni odbor sindikata.
Po izvolitvi odbora, medtem ko bo verifikacijska komisija preštevala glasove, bo delo kongresa zaključil vsedržavni tajnik FIST-CGIL Sandro Stimilli.
Kolikšno važnost pripisujejo, v okviru CGIL, ustanovitvi tega novega in močnega sindikata, dokazuje tudi napovedana prisotnost sindikalnih voditeljev na tem kongresu, Udeležil se ga bo namreč deželni tajnik CGIL Arturo Calabria, nadalje Stimilli, drugi člani pokrajinske delavske zbornice in odposlanstva CI SL in UIL.
Deželni odbornik Mauro obiskal združenje zadrug
Deželni odbornik za zadružništva in obrtništvo Fabio Mauro je obiskal deželni sedež vsedržavnega združenja zadrug v Vidmu. Predsednik Meneghesso mu je obrazložil namene združenja v zvezi z razvojem, nato pa je odbornika spremil v trgovino s sadjem in zelenjavo, ki prodaja blago še vedno po zamrznjenih cenah, na gradbišče zadruge «Ars et Labor», ki gradi športno palačo v Torviscosi, končno pa še v zadrugo za asfaltiranje cest v Pozzuolu, kjer je predsednik zadruge Tion poudaril potrebo
............................m.....................mm»......
Skoro soglasen sklep rajonske konzulte pri Sv. Jakobu
Rajonska konzulta pokroviteljica nedeljskega zborovanja o avtocesti
levosredinske večine in da ni bilo nikakršnega negodovanja zaradi imenovanja dr. Tonuttija. Prav tako poročilo poudarja, da ni dr. Tonutti nikoli izrazil namena, da ne sprejme kandidature.
Danes in jutri obisk koroških Slovencev
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) bo danes, 24. in jutri 25. novembra gost Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice. Ta obisk sovpada s težkimi časi, ki jih preživlja slovenska narodna skupnost v Avstriji. Obisk bo nedvomno prispeval h globlji analizi sedanjega stanja v slovenskem zamejstvu, s posebnim ozirom na učinkovitost samostojnega slovenskega političnega nastopanja.
Prav gotovo bo obisk pripomogel tudi k izdelavi dokončnega skupnega stališča o pripravi in namenih mednarodne konference o narodnostnih manjšinah, ki bo maja meseca prihodnjega leta v Trstu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimMiiiiiraiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii
S PREDSINOCNJE SEJE
Še odprto vprašanje predsednika v svetoivanski rajonski konzulti
Dosedanji predsednik De Pretiš je nepreklicno potrdil ostavko
Rajonska konzulta za Sv. Ivan, Lonjer in Katinaro še ni rešila vprašanja predsedniškega mesta. Doslej je predsedniške posle izvrševal De Pretiš (KD), ki je bil na začetku mandatne dobe izvoljen za predsednika z večino glasov. Izvolitev De Pretisa je takrat izzvala o-stre polemike tako v konzulti sami kot v širših političnih krogih. Po dogovoru med strankami ustavnega loka bi moral namreč predsedniško mesto v tej konzulti zasesti svetovalec Slovenske skupnosti Koko-rovec.
Zadržanje konzulte, ki se dogovora ni držala, je tako povzročilo krizo, iz katere še ni videti jasnega izhoda, čeprav je De Pretiš na pred-sinočnji -seji konzulte nepreklicno potrdil svojo ostavko s predsedniškega mesta, ki jo je napovedal že na prvih sejah. Ostavka postavlja tako odločno zahtevo po novih volitvah, ki naj bi rešile konzulto iz težav. Prihodnji seji bo spet predsedoval najstarejši svetovalec.
Na predsinočnji seji so o tem vprašanju obširno razpravljali. O tem so se izrekli načelniki svetovalskih skupin Negri (KPI), Negro (KD), A-lessi (PLI) in misovski svetovalci. Negri se je začasnemu predsedniku De Pretisu zahvalil za dosedanje požrtvovalno delo ter izrazil željo, da bi lahko čimprej prišlo do ugodne rešitve vprašanja predsedniškega mesta. Alessi in misovski svetovalci so polemizirali glede postopka za določevanje predsednika «od zgoraj» in neupoštevanja volje konzulte, ki se je skoraj soglasno odločila za
Živahna
noe
razprava se je zavlekla pozno v Skoro soglasno sprejeta resolucija
Rajonska konzulta pri Sv. Jakobu je v četrtek zasedala precej pozno v noč in po dolgotrajni razpravi skoro soglasno sklenila, da bo pokroviteljica množičnega zborovanja, ki ga v nedeljo ob 9.30 priredi enotni odbor v kinu Moderno o perečem vprašanju hitrih cestnih 2 vez.
Razprava se je razvnela o dveh na videz manj pomembnih in o-brobnih vprašanjih procedure: kako je v zapisniku o zadnji seji zapisan sklep o tej manifestaciji in ali naj bo konzulta pokroviteljica, ali pa naj samo podpre, zbo: rovanje v kinu Moderno. V resnici pa ne gre ne pri prvem ne pri drugem vprašanju za formalne zadeve, temveč za odnos med strankami in političnimi silami, ki so zastopane v rajonski konzulti in za odnos med konzulto, ki je od občine ustanovljen delček upravnega mehanizma in med spontano ustanovljenim odborom, ki ima kapi-larno-politični značaj.
Očitno pa je bilo tudi, da se s strani KD polemika o hitrih cestnih zvezah zaostruje, saj so demokri-stjanski predstavniki tokrat precej dolgo vztrajali, da ne bi v celoti podprli pobude enotnega odbora, da skliče zborovanje, ker bo ta pobuda nujno izpadla kot kritika občinske uprave, oziroma kot negodovanje z načrtom hitrih cestnih zvez, ki ga je sestavila občina.
Že’ prvo sporno vprašanje, ki se je nanašalo na zapisnik, je odražalo te težnje: ali konzulta priredi okroglo mizo za ožji krog, ali pa je pobudnica širšega zborovanja, na katerem bodo prisotni prebivalci okraja.
Glede tega se je formalno izkazalo, da zapisnik pravilno odraža prvo tezo in zaradi tega tudi odborništvo za decentralizacijo do sedaj še ni razposlalo na tisoče vabil, kot bi jih moralo, če bi šlo za uradno pobudo rajonske konzulte.
Ko pa je prišlo na dnevni red drugo vprašanje o obliki podpore množičnemu zborovanju, pa se je izkazalo, da je bila velika večina prisotnih odločno zato, da se ustvari med rajonsko konzulto in enotnim odborom čim tesnejše sodelovanje, «simbioza» je ugotovil predstavnik odbora Gozzi, ker gre sicer za dva različna organizma, vendar pa je nujna tesna povezava. Zaradi tega so tudi najprej sklenili, da bodo predstavnika odbora vključili v komisijo konzulte, ki se ukvarja z urbanistiko in končno, da bo konzulta pokroviteljica manifestacije, ki jo je prireja odbor.
Za zasedanje rajonske konzulte pri Sv. Jakobu je vladalo izredno zanimanje, saj gre za obravnavo vprašanja, ki zadeva osnovne življenjske interese prebivalcev okraja. Prisoten je bil tudi odbornik za decentralizacijo Lonzar, ki je obrazložil pravni status rajonske konzulte in enotnega odbora in ki se je zavzel za sodelovanje obeh organizmov, vendar pa je istočasno tudi zagovarjal ločitev pristojnosti.
• Danes popoldne bodo uslužbenci podružnic Upima na Korzu Italia in na Trgu Stare mitnice stavkali 4 ure v znak protesta proti nepopustljivosti vodstva, ki je negativno odgovorilo na zahtevo delavcev po ureditvi nekaterih vprašanj v podjetju.
De Pretisa. Negro (KD) pa je izrazil željo, da bi ostavka predsednika prispevala k dokončnemu razčišče-nju nesporazuma, kar doslej ni u-spelo, kljub skupnemu prizadevanju načelnikov svetovalskih skupin. O-benem je Negro poudaril, da bo njegova skupina v bodoče ravnala tako, da bi v okviru konzulte čimprej dozorela volja po izvolitvi takšnega človeka na predsedniško mesto, ki bo užival zaupanje konzulte, zaupanje, je dodal Negro, kakršnega je užival dosedanji predsednik De Pretiš.
Na dnevnem' redu predsinočnje seje rajonske konzulte za področje Sv. Ivana, Lonjerja in Ratinare je bilo tudi nekaj vprašanj, ki odražajo potrebe “in- zahteve prebivah stva celotnega področja. Med drugim so razpravljali o stanju poslopja italijanske nižje srednje šole «Codermaz» ter naslovili na občinsko upravo pismeno zahtevo za ugodno rešitev problema te šole. Po obravnavi vprašanja okrepitve službe taksijev, ki je na tem področju še posebno pomanjkljiva, je konzulta obširno razpravljala o vprašanju kamnolomov, ki se kot ogromne rane odpirajo na pobočju med Sv. Ivanom in Lonjerjem, in ki nepopravljivo uničujejo naravno lepoto teh krajev, obenem pa povzročajo razne nevšečnosti prebivalstvu. Iz kamnolomov se namreč dvigujejo oblaki prahu, ki se nato spuščajo na naselje vse naokrog. Konzulta je ob tem naslovila na občinsko u-pravo resolucijo, v kateri seznanja upravo s tem nevzdržnim stanjem ter zahteva primerna ukrepe. Na predlog svetovalca Pečarja (KPI) je konzulta obenem sprejela sklep za navezovanje stikov z rajonsko konzulto za vzhodni Kras na Opčinah za skupno reševanje tega problema.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Občinski svet v Doberdobu je na seji v četrtek soglasno odobril proračun občinske uprave za leto 1974. Proračun izkazuje 25 milijonov lir primanjkljaja. Razčlenila sta ga župan Andrej Jarc in občinski tajnik dr. Arnaldo Becci. Občinski odbor se je njegove izdelave lotil že pred časom in je povabil k sodelovanju tudi oba načelnika skupin, večinske in manjšinske ter upošteval njune predloge. Na podlagi takšnega sodelovanja je postal proračun, ki predstavlja temeljni programski dokument občinske uprave, rezultat prizadevanj vseh občanov in nujno upošteva njihove najbolj možne široke koristi. Tako odprt pristop je bil mogoč tudi zato, ker se je občinska uprava dovolj zgodaj lotila sestavljanja proračuna.
Razprava o proračunu je trajala več ur, ker je tajnik dr. Becci razčlenil prav vsako postavko, tako da so svetovalci spoznali notranji u-stroj proračuna, formiranje posameznih dohodkov in izdatkov, najemanje posojil za razna dela in kritje primanjkljaja, odvode za razne postavke kot so osebje, javne storitve in podobno. Med tako obsežno razpravo, ki bi jo lahko primerjali z lekcijo o financah krajevnih ustanov, so občinski svetovalci, ki so bili od občanov zadolženi, da vodijo javne posle v občini, pogledali globlje v mehanizem, ki urejuje življenje občanov, in pridobili precej koristnega znanja za svoje še učinkovitejše delovanje.
Z odobritvijo proračuna se je občinska seja zaključila. Ker pa niso izčrpali vseh točk dnevnega reda, so sejo preložili na ponedeljek, 26. novembra ob 16. uri; na njej bodo razpravljali o preostalih osmih točkah dnevnega reda.
Sejo je odprl župan Andrej Jarc s poročilom o proslavi 30-letnice goriške fronte, kateri je pripisal velik pomen zaradi enotnosti vseh protifašističnih sil, ki se je ustvarila ob tem dogodku. Podžupan Karel Černič, ki je zaradi zadržanosti župana zastopal občinsko upravo na tej proslavi, je naglasil zlasti pomemben prispevek naše narodnostne skupnosti v sprevodi! in na proslavi, kar je še zlasti prišlo do izraza z govorom Marije Bogataj, matere padlega partizana, ki jo je občinstvo zelo toplo pozdravilo.
Župan Jarc je nato izrazil zaskrbljenost zaradi fašističnega nasilja v Grčiji, ki ga obsojamo in izražamo našo solidarnost z grškim ljudstvom in podpiramo njegove napore za osvoboditev. Občinske svetovalce je nato seznanil s težavami pri prevozih dijakov v šole ter s stavko šoferjev avtobusov, ki bo te težave še povečala. Občinska u-prava se bo zanimala, da bi omogočila prevoz dijakov in delavcev v Gorico in Tržič.
Župan je tudi sporočil, da je prejel od sovodenjske občinske uprave pismo, s katerim odpoveduje svoje sodelovanje v tehničnem konzorciju za skupnega geometra, ker ima svoje specifične potrebe, ki izhajajo iz urbanističnega načrta. Pač pa so-vodenjska občinska uprava v pismu sporoča pripravljenost sodelovati v drugih skupnih službah. Doberdob-ska občinska uprava, ki je predlagala, da bi imele tri slovenske občine skupnega geometra, se bo morala povezati s kakšno drugo občino. Do nedavnega je bila v konzorciju z občino Zagraj.
Svetovalce je župan seznanil z
urejevanjem občinskih cest v Jam-Ijah in v Dolu. Občina si prizadeva, da bi podjetje delo opravilo čimprej in čim bolje. Vendar je po sodbi svetovalca iz Dola potrebno odpraviti napako, ki je nastala pri gradnji ceste pri Devetakih, ker so prekrili odtočni kanal; ob prvem nalivu bo deževnica asfalt poškodovala. Prav tako bo geometer, ki je občinski delovodja, moral opozoriti podjetje, naj pusti prostor, kjer so v Dolu poletne prireditve, takšen, kakršnega je dobil. Dolani so namreč opravili precej del in prostor uredili, podjetje pa ga je razkopalo in zasulo.
Obsežna razprava se je razvila o-koli vprašanja prevozov otrok v Gorico in Ronke. V občini je 56 otrok, ki obiskujejo slovensko srednjo šolo v Gorici in 6 otrok, ki obiskujejo italijansko šolo v Ronkah. Občinski tajnik se je pozanimal v Ronkah, če bi lahko prevažali do-berdobske otroke, vendar se niso mogli sporazumeti, ker ima ronška uprava premalo šolskih avtobusov in ne vozi niti svojih otrok, zlasti ne tistih iz petega razreda.
Za otroke, ki se vozijo v Gorico, prihaja do težav, kadar imajo popoldanski pouk. Kar 31 otrok ima enkrat ali dvakrat na teden popoldanski pouk. Šolarji iz Dola in Ja-melj nimajo težav, ker jih pripelje
in odpelje «Triestina», osem otrok iz Doberdoba in Poljan pa nima prevoza. Občinska uprava je že lansko leto naročila šolski avtobus in dokler ga ne dobi, vprašanja prevoza teh otrok ne bo mogoče drugače rešiti, kot, da se starši dogovorijo in izmenoma prihajajo s svojimi vozili iskati otroke na avtobusno postajo v Dol.
Svetovalci so nato odobrili dva sklepa občinskega odbora. Prvi se nanaša na prevoze osnovnošolskih otrok s Poljan v Doberdob. Občinska uprava je sklenila sporazum z zasebnikom Josipom Ferletičem, ki bo opravil več voženj na dan za 11 otrok ter prejel po 1.500 lir; Fer-letič je to storitev opravljal že lani in občina pričakuje, da bo dežela sklep odobrila. Drugi sklep se nanaša na deželne štipendije v višini
40.000	lir dijakom višjih srednjih šol. Prošnjo za prispevek je vložilo 31 dijakov, vendar so sedem prošenj zavrnili, ker prosilci niso izpolnili pogojev, predvsem ne zato, ker imajo družine previsok dohodek. V občinskem svetu je prav okoli tega vprašanja nastala razprava, da je zgornja meja dohodka zaradi zvišanja mezd in draginje prenizka. Potrebno je pozvati deželo, naj zviša višino družinskega davka, ki je z zakonom določena kot pogoj za prejem štipendije.
NA POBUDO KRMINSKIII SLOVENCEV
Drevi v kminskem gledališču večer slovenske pesmi
V gledališču tudi razstava briških vin
V	občinskem gledališču v Krminu je dvorana lepo pripravljena za nocojšnji koncert, prvi v katerem se bo slovenska pesem razlegala sredi Krmina. Slovenci v krminski občini hočejo s koncertom slovenskih pesmi nuditi samim sebi in furlanskim someščanom prijeten užitek. Prepričani so, da bodo tudi Furlani prišli na nocojšnji koncert, kot so se oni pred nekaj tedni udeležili večera furlanske pesmi.
Koncert se bo pričel ob 20.30, na njem bo nastopilo sedem pevskih zborov, dva gledališka igralca in ansambel narodno-zabavne glasbe.
Na nocojšnji koncert so Slovenci v Krminu povabili domače predstavnike oblasti, nanjo pa vabijo, tudi slovenske rojake z Goriškega in tudi s Tržaškega.
V	galeriji gledališča bo razstava-pokušnja tipičnih briških vin, ki so jih pridelali slovenski vinogradniki v krminski občini.
Avtomobil kot aktualna tema za šolsko nalogo
Prepoved kroženja vozil na motorni pogon ob nedeljah in praznikih je bila včeraj najbolj priljubljena tema dneva, prisotna v slehernem pogovoru. Tudi dva dijaka, ki sta nas ustavila na Korzu, sta jo načela.
«Avto, kaj sodite o njem?*
DRUGA STRAN MEDALJE ODDELKA «FIOCCO» V PODGORl
Naprave v kemičnem oddelku so tako obrabljene da se nakup učinkovitih filtrov ne izplača
Sindikati, ki jih skrbi usoda delavcev, bodo sklicali sestanek s prizadetim prebivalstvom
Pokrajinska sindikalna federacija bo v prihodnjih dneh sklicala sestanek prebivalstva, ki živi na področju, kjer se širijo strupeni plini iz kemičnega oddelka «fiocco» podgorske tekstilne tovarne, da bi pojasnila svoje stališče. Kakor je znano, je prizadeto prebivalstvo ustanovilo svoj odbor ter začelo sodni postopek proti povzročiteljem onesnaženja. Poleg tega bodo sindikati na tem sestanku navedli podrobnejše podatke in tako z vseh strani osvetlili vprašanje.
Na sestanku v beli dvorani županstva z občino in podjetjem «Buste se» so sindikati odločno zagovarjali stališče, da je treba sprejeti takšne ukrepe, ki bodo zagotovili sedanjo stopnjo zaposlenosti delavcev iti hkrati zniževali onesnaženje zraka in vode. Občinska uprava je zahtevala zmanjšanje proizvodnje in takojšnjo prenehanje onesnaženja o-kolja. Podjetje se je obvezalo pred občino, da ne bo zvrnilo posledic tega ukrepa na delavce.
Iz poročila, ki so ga sindikati objavili o tem sestanku, izhaja jasno stahšče delavskega zastopstva, da je treba ohraniti zaposlenost delavcev in v najkrajšem možnem času odpravljati onesnaženje.
Med pogovori z delavci v tem kemičnem obratu smo se prepričali, da je zadeva vse prej kot enostavna. V 18 letih, kolikor časa že obratuje «fiocco», so se naprave že tako obrabile, da bi moral lastnik vložiti več milijard lir, če bi jih hotel spet usposobiti za normalno
proizvodnjo. Z zasilnimi popravili okvar se proizvodnja lahko pjodaljša še za nekaj let. Vsekakor so stroji že amortizirani in obratujejo s polnim dobičkom.
Že na seji občinskega sveta, pa tudi med javnimi delavci se dosti govori o ukrepih, ki naj zaustavijo onesnaženje. Omenjali so izgradnjo 60 m visokega dimnika, ki pa ne bi rešil vprašanja, ker bi se smrad pojavil kje drugje.. Filtri, ki bi stali sami 150 milijonov lir, še zdaleč ne bi odpravih zastrupljevanja o-zračja, kvečjemu bi dosegli ta cilj angleški ali francoski filtri, katerih cena p>a je tako visoka, da se njihov nakup ne izplača. Takšen korak bi podjetje storilo samo v primeru, da bi imelo povsem nove stroje, ki bi jih moralo šele amortizirati.
Če se nekoliko razmislimo ob teh govoricah, potem se nam nudi precej jasna slika položaja, ki ni najbolj rožnat. Na dlani je dejstvo, da prehaja delovanje obrata v zaključno razdobje, ker so naprave amor-t'zirane in tudi zato, ker so «fiocco» izpodrinile druge sintetične tkanine.
Najbolj realna je perspektiva, da bo obrat deloval še nekaj let in ga bodo potem zaprli. V vsakem primeru pa je vprašanje zaposlitve kemičnih delavcev poglavitno vprašanje. Upoštevajoč, da na Goriškem primanjkuje delovna sila, ne bi smelo biti težav za njihovo nadaljnjo zaposlitev, vendar bi morali za to skrbeti že sedaj.
• Učenci drugega razreda šole «Fos-chiatti» so si pod vodstvom direktorja šole in razrednika ogledali sedež občinske izpostave in rajonske konzulte za Valmauro - Naselje sv. Sergija v Stari istrski ulici. Mladim obiskovalcem je rajonski svetovalec Alfredo Pellarini orisal namen in delo izpostav in rajonskih konzult.
Huda nesreča v Sesljanu
Huda nesreča se je pripetila prejšnjo noč v Sesljanu pri restavraciji «Dolina», kjer se je ponesrečil 52-letni Luciano Liberi iz Trsta, Jeričljev trg 13. Ko je hodil ob robu ceste ga je podrl 53-letni nemški državljan Gon Kase-lit, ki trenutno biva v Sesljanu. Takoj po nesreči so Liberija prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hud možganski pretres in si pridržali prognozo.
V'‘F"'
Še danes popoldanski pouk v Ul. Randaecio
Danes v Gorici 25. kongres KD
V mali dvorani UGG prične danes popoldne ob 16. uri 25. {»krajinski kongres krščanskodemokratske stranke. Na njem bodo sodelovali delegati, ki so jih člani večinske stranke izvolili na predkongresnih skupščinah, člani so izbrali med petimi listami. Večino glasov je dobila morotejska struja, sledijo ba-zisti, dorotejci in forzanovisti, le majhen odstotek pa so dobili centristi.
Morotejska skupina je na sestanku vodilnih članov v četrtek zvečer potrdila, da bo nosilec njene liste deželni odbornik Tripani, za njim bo na listi takoj De Simone, ostali bodo sledili v abecedem re du; med temi so tudi Martina in Leardi, ki imata možnosti, da bi bila morda, prvi ali drugi, izvoljena za tajnika. Bazistom bo načeloval deželni svetovalec odv. Gi-naldi, dorotejcem inž. Augelli, forzano vistom pa dr. Gian.
Kongres KD bo trajal tudi jutri ves dan.
V slovenski osnovni šoli v Ulici Randaecio bodo otroci, ki obiskujejo drugi razred in ki jih vidimo na naši sliki z učiteljico Devetakovo, samo še danes imeli prauk v popoldanskih urah. S ponedeljkom se bodo preselili v prenovljeno u-čilnico in bodo tako imeli pouk predpoldne. kot vsi ostali.
S ponedeljkom se bo na tej šoli pričel pouk v petih razredih. V prvih dveh mesecih tega šolskega leta so tu poučevale samo štiri učiteljice, otroci tretjega in četrtega razreda so bili v isti učilnici. Starši pa so zahtevali spoštovanje ministrskih določil, ki prepovedujejo določeno vrsto učencev v mešanih razredih in didaktično ravnateljstvo je tej upravičeni želji staršev privolilo. Tako bomo imeli prvič od leta 1947 na slovenski šoli v Ulici Randaecio pet učiteljic, ki bodo poučevale vsaka v svojem razredu.
Občinska uprava Je namreč ure-
dila dve novi učilnici v nekdanjem stanovanju hišnika. Starši pa so se upravičeno hudovali, ker so dela potekala prepočasi. V mesecu oktobru so imeli pouk popoldne učenci prvega razreda, v novembru pa otroci drugega. Lani so tu imeli tri učiteljice, pred tremi leti pa samo dve. Število učencev se je v tej slovenski šoli v južnem delu mesta v zadnjih letih precej povečalo.
Protest pokrajine zaradi ukinitve poleta Ronke-Genova
Odbor goriške pokrajinske uprave je na seji v četrtek sprejel na znanje vest, da je osrednje vodstvo letalske družbe ATI ukazalo ukiniti s 1. decembrom letos dnevni polet na progi Ronke - Genova.
Ker se ta ukinitev pridružuje že izvedenim letošnjo pomlad, pomeni to deklasacijo letališča v Ronkah in naše dežele na sploh. Zaradi tega je goriški pokrajinski odbor poslal osrednjemu vodstvu družbe ATI in ministru za transporte in civilno letalstvo protestni brzojavki.
Celovški župan na obisku v Gorici
Na goriškem županstvu je bil včeraj sestanek med goriškim županom De Simonejem in celovškim županom Leopoldom Guggenbergerjem.
Celovški župan si je v spremstvu petnajstih sodelavcev ogledal razsta vo beneškega «settecenta». Za vodiča jim je bil ravnatelj videmskega muzeja dr. Aldo Rizzi, ki je tudi uredil razstavo.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Zlata poroka
danes v Stražicah
je pri-se odio-
ismmsmmss#
Danes praznujeta v Stražicah 50-letnico poroke Alojz Lenardič in Karolina Černigoj. Oba sta doma iz Brd, Alojz je doma iz Šmartnega, Karolina pa iz bližnje Biljane. Kmalu po poroki sta se naselila v Gorici, kjer je Lenardič dolgo vrsto let prevažal drva na dom kupcem, kasneje pa je odprl svoje skladišče z drvmi in premogom na vogalu Verdijevega korza in Ulice Diaz, kjer stoji danes stavba goriške hranilnice in posojilnice. Ko so tu zgradili bančno stavbo, se je preselil v Ulico Boccaccio.
Kot mladenič se je Alojz Lenardič ukvarjal s prosvetnim delovanjem v domačem pevsko-bralnem društvu
cNova nada», med prvo svetovno
vojno je služil avstrijskemu cesarju v Tirolah, kjer je bil kot smučar dodeljen posebni reševalni enoti. V drugi svetovni vojni je njegov sin Alojz odšel v partizane in padel 28. decembra 1944 na Malih Laznah pri Lokvah. Pokopali so ga na glavnem goriškem pokopališču 18. novembra 1945, ob priliki velikega pogreba padlih partizanov, ki je bil tega dne v našem mestu.
Danes živi v Stražicah z ženo in sinom Romolom, ki je uradnik na pošti in z njegovo družino, hčerka Marija živi v Vidmu, hčerka Bruna pa v Trstu. Ob priliki današnjega družinskega praznika jima čestitamo.
Vprašali smo ju, kaj ju pravilo do tega, da sta čila za tako nenavadno delo. Študenta sta povedala, da jima je profesorica italijanščine naročila, naj zbereta vtise ljudi s ceste ob današnji prepovedi kroženja ob nedeljah in praznikih.
«To je velik dogodek za nas, ki smo avto tako vzljubili, se vam ne zdi?» sta še vprašala in držala svinčnik na notesu, da bi zapisala odgovor.
V notesu sta imela popisanih več strani. Kakšne četrt ure sta že krožila po mestnem središču in zbirala mnenje ljudi, ki sta jih srečala. Nalogo, ki jima je bila zaupana, sta opravljala samozavestno in vztrajno. In ko smo ju vprašali, če bi vlogo zamenjali, sta hitro pristala in «spraznila svojo vrečo».
«Tamle za vogalom sva ustavila voznika, ki je zapeljal v ulico zaprto za promet. Rekel je, da bi peš veliko hitreje prišel do kraja, kamor je namenjen.
Priletni možak se je spominjal, kako so v njegovi mladosti z vprego odšli pohajat, danes pa je toliko vozil na cesti, da je pešec že povsem nebogljen.
«Zelo pametna se nam zdi izjava tistega moža, ki je rekel, da smo postali sužnji avtomobila, ker se je tako zasadil v naše življenje, da smo izgubili smisel za druge vrednote,» sta rekla fanta.
Pustili smo ju, da sta šla po svoji poti, sami pa smo zbrali mnenja, ki so najbolj razširjene?. Goričani si glede preskrbe z bencinom ne delajo težav. Jugoslavija je blizu, bencina je tamkaj dovolj in še cenejši je. Težje rešljivo je vprašanje, kako bomo preživljali nedelje, ker smo postali individualisti in veliko manj komunikativni kot nekdaj, ko smo hodili peš ali z javnimi prevoznimi sredstvi. Po sili razmer se bo življenje poslej drugače zasukalo. Ostajali bomo v mestu, obiskovali kinodvorane, domače športne prireditve in tudi domače restavracije. Podeželje, turistični kraji, oddaljeni športni dogodki, vse to bo ob nedeljah «predaleč». Hujšim gospodarskim posledicam se bo mogoče izogniti z menjavo urnikov, zaporom lokalov, z uporabo javnih prevozov, zlasti pa z njihovo okrepitvijo. Ker bomo imeli daljše noči, bodo demografski podatki nudili statistikom dosti zanimivega materiali za obdelavo. Ne bo prvič: tudi po znani «veliki noči» v Nem Yorku ie bilo tako.
• « • > . . »i i ■ » «» i »	o« • •	n i ■	«%« *.» -■» * e.< •
Šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo jutri, 25. novembra v risalni-cj učiteljišča, Ulica Croce 3 ob 10. uri roditeljski sestanek.
Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka u-deležijo.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» jutri, 25. novembra pohod v Kromberk in na Ravnico. V Kromberku si bodo izletniki ogledali Goriški muzej v gradu. Zbirališče ob 10. uri pri gostilni Hrast v Kornberku, kosilo iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izlet odpade.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Brunetto Basso De Marc, Giuliano Chessa.
SMRTI: upokojenec 86-letni Evgen Škorjanc, upokojenec 65-letni Giulio Zatella, gospodinja 90-letna Felicita Vrech vd. Nocent, gospodinja 99-let-na Caterina Feresin vd. Grion.
Kino
Gorim
VERDI 17.00—22.00 «Valdez, il mezzosangue». C. Bronson. Barvni film.
KORZO 16.30—22.00 «Un tocco di classe». J. Segal in G. Jackson. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Prendi i soldi e scappa». W. Allen in Y. Margolin. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «Educande fuori... femmine dentro». A. Arden, P. Dumat. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Quella sporca dozzina». L. Marvin in C. Bronson. Barvni film.
Iržid
EkCELSIOR 16.00-22.00 viva». Barvni film.
PRICIPE 18.30 «Una breve vacanza». Barvm film.
AZZURRO 17.30—22.00 «Partirono preti... trinarono curati». Barvni film,
jìoiHi Gorica
SOCA «Cvetje v jeseni», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Pi ed milijon leti», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Revolverašice», francoski barvni film ob 19.30.
FRVAČINA Prosto.
RENČE «Incident pri Fantom Hillu», ameriški barvni film ob 19.00.
KANAL «Tiger žre lepotice», amerii-ki barvni film ob 20.00.
«La sepolta
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nennči ie dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52. tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla salute» Ul. Cosulich, telefon 72480.
DODATEK K SOBOTNEMU POROČILU O Z AN ETTI JE VI TISKOVNI KONFERENCI
Kulturniki in politiki za konkretno obravnavanje manjšinske problematike
Besedilo «dodatnega poročila», v katerem se poudarja nujnost «pospešitve rešitev ali konkretnih predlogov, ki zadevajo mnogostranska vprašanja manjšin v Evropi»
Po objavi štirih posegov slovenskih udeležencev predkonference za Mednarodno konferenco o manjšinah objavljamo danes še besedilo «dopolnilnega sporočila», ki je bilo razdeljeno med konferenco za tisk, ki jo je vodil predsednik dr. M. Zanetti. Besedilo je torej sestavni del Zanettijeve konference za tisk, o kateri smo obširno poročali v naši nedeljski številki od 18. t. m. Prepričani smo, da bodo naši bralci imeli z objavo tega besedila popolnejšo informacijo o tej tako važni konferenci o manjšinah.
Ta konferenca o manjšinah, prva na evropski ravni, izhaja iz določene natančne kulturne razpoložljivosti in deželne volje: da dvigne neko vprašanje, ki je tradicionalno od nekdaj bilo krajevnega pomena, na določeno evropsko dimenzijo. In dasiravno sta namen in splošni okvir konference pretežno kulturnega značaja, je vendarle jasno, da se je lahko rodila, zahvaljujoč določeni spodbudni politični deželni stvarnosti: prisotnosti slovenske etnične skupine v I-taliji, prisotnosti, ki je vedno bolj postajala dejavnik mirnega sožitja in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Trst je v tem pogledu nekako postal mesto — zastavonoša. Vprašanje odprte meje med Italijo in Jugoslavijo je obšlo Evropo. Prav v tem je eden od naravnih političnih, ekonomskih, kulturnih in psiholoških razlogov, ki so njenim pobudnikom svetovali, da konferenco organizirajo v Trstu.
Predlog je bil sprejet od vseh strank ustavnega loka, čeprav v o-kviru različnih ideoloških in političnih usmeritev vsake posamezne stranke: teme diskusije, ki poteka ta dva dni, bodo torej postale predmet koristne, čeprav ponekikrat težavne primerjave med različnimi političnimi silami, ki so se pobudi pridružile.
Enega od poglavitnih namenov, ki so navdihovali to pobudo, lahko najdemo v danes že razširjenem hotenju, da bi pojem in sam koncept manjšine v zgodovinskem ter kulturnem pogledu izpolnili z novim vrednotenjem. In prav iz tega novega vrednotenja bi na tej konferenci morali iziti novi elementi ter instrumenti analize in klasifikacije stvarnosti-o manjšinah v Evropi. Iz treh dni debat v Trstu je izšel podatek, ki se nam zdi nadvse pozitiven: namreč, da so pri obravnavanju predmeta bile zavrnjene abstrakcije tudi od strani predstavnikov akademskega in znanstvenega sveta, ki so se pridružili tej fazi predkonferenčnih del.
Dejstvo, da so se teh del istočasno udeležili najsi bo predstavnik kulture kot oni iz političnega življenja, je omogočilo soočenje med različnimi tezami in dimenzijami na konkretnem terenu.
Vsi so čutili potrebo po tem, da se požive tradicionalni stiki glede manjšinskih problemov v Evropi. Lahko rečemo, da so pred prvo svetovno vojno, potem pa med o-bema vojnama, ti problemi bili v glavnem obravnavani na etnološki in politični, pogosto celo arheološki način. Toda po drugem svetovnem spopadu, ki ni samo preobrnil in na novo postavil to vprašanje v novih okvirih, marveč je tudi ustvaril celo vrsto novih vprašanj socialnega in ekonomskega značaja okrog samega koncepta manjšine, se je neobhodnost ustrezne revizije stika s stvarnostjo in preučevanjem manjšin uveljavila na področju najrazličnejših strok. Tudi OZN je bila spričo spremenjenih časov primorana zavzeti določeno spremenjeno in bolj razumevajoče stališče do tega vprašanja.
Zatorej bo prav v kontekstu tega splošnega in obnovljenega zanimanja morala konferenca, poleg tradicionalnega stika, zadevajočega manjšine v njihovi etnični, jezikovni in politični dimenziji, razširiti ta okvir, da bi pozornost o-sredotočila na nekatere aspekte, ki do včeraj niso bili in niso mogli biti upoštevani: kot na primer porajanje ločenih skupin v večinskem
Ženih travmam in premikom od pogosto nepredvidenih silnic sodobnega ekonomskega razvoja.
Na izrecno politični ravni je tudi skorajšnja evropska konferenca v Helsinkih ponovno postavila vprašanje manjšin kot eno od najbolj občutljivih v okviru določene miroljubne in dokončne obnovitve evropskega vzdušja.
Upoštevajoč vsa najrazličnejša vprašanja, ki ne morejo, da bi ne bila prisotna na neki konferenci o evropskih manjšinah, naj bi ta kongres, kljub natančnim geografskim mejam, ki si jih postavlja na svojem začetku, predlagal nove kulturne instrumente za reševanje tega vprašanja in nudil sodobnejša sredstva političnega poseganja. Med drugim pa bi tudi želel posredovati večinam določeno širšo demokratično zavest v njihovem
odnosu do manjšin, odnosu, ki bi b med njima vedno dialektičen in nikoli statičen, a v katerem bi manjšinska stran bila postavljena v pogoje, spričo katerih bi večinski lahko posredovala svoj originalen prispevek kulture in obogatitve sožitja. Samo v okviru takega tipa demokratičnih odnosov bo lahko večina prišla do stikov, ki ne bodo več paternalistični, marveč ustvarjalni v vseh tistih vprašanjih, ki jih sožitje od časa do časa postavlja.
Lahko, potemtakem, rečemo, da konferenca ni izrecno politično u-smerjena. Prav tako pa je moč tudi reči, da je njen namen opozoriti politično javnost na tiste objektivne novosti ter nove instrumente, ki lahko pospešijo rešitve ali konkretne predloge, zadevajoče mnogo-lično vprašanje evropskih manjšin.
Motiv
Magajna)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ii»
UPRAVIČENA ŽIVČNOST V ZAHODNI NEMČIJI
«Nori profesor» sedaj grozi še z bakterijami
Ni povsem izključena možnost, da gre za palestinske gverilce Policijske sile so budno na straži - Kontrola vodovodov
V KRIPTI KRAKOVSKE KATEDRALE
Petsto let stare žive bakterije
V krsti Jagelonca Kazimira IV. - Biolog Smyk je omrtvičene bakterije oživil, jih proučil, nato pa pomoril
BONN, 23. — Zahodnonemška zvezna policija je na lovu za hamburškim profesorjem, ki je osumljen, da je tisti «blazni znanstvenik», ki grozi, da bo razširil ali raztrosil po Zahodni Nemčiji klice dveh hudih bolezni, če mu ne bodo dali — v britanskih funtih šterlingih — denarja v vrednosti obilnih pet milijard lir. To vest, ki vznemirja policijo in tudi drugé zahodnonemške kroge, ki jim je na skrbi javna varnost in javna blaginja, je objavil nemški list «Bild Zeitung», ki je tudi povedal, da so policijski agenti «obiskali» profesorja na domu, kamor so prišli, da bi ga aretirali, a ga niso našli, sosedi pa so jim povedali, da je dan prej odpotoval v športnem vozilu zelene barve, ki je last njegove asistentke v kemičnem laboratoriju. Pred odhodom naj bi bil znanstvenik tudi rekel, da odhaja na Dansko.
Zahodnonemški list nadalje zatrjuje, da so že v juliju letos sumili, da je prav isti človek pisal pisma, v katerih je grozil, da bo zastrupil hamburški vodovod z nekimi bakterijami neke smrtne bolezni. Tedaj so preiskavo prekinili iz enostavnega razloga, ker so prišli do sklepa, da profesor ni razsoden in da so njegove grožnje le eden izmed načinov njegovega izživljanja. Sedaj pa tega človeka iščejo po vsej severozahodni Nemčiji. Ne ve se, ali upoštevajo namig, ki ga je dal sosedom, da namreč namerava pobegniti na Dansko. Prav tako ni znano, ali so zahodnonemške policijske oblasti morda že sporočile danskim oblastem o pobegu profesorja in jih opozorile na nevarnost, hkrati pa jih povabile k sodelovanju.
Zahodnonemški tisk daje temu primeru velik poudarek, kar logično vodi v precejšnjo nervozo. Vtem ko že omenjeni «Bild Zeitung» podrobneje govori o tem primeru, povzemajo drugi časopisi isto temo tudi v drugačni obliki. Tako je na primer neki list objavil članek z naslednjim alarmantnim naslovom: «Blazni znanstvenik grozi Willyju Brandtu s smrtnimi bakcili». Neki drugi list pa je vso zadevo prenesel na povsem drugačno področje, češ da so za ves ta alarmizem krivi a-rabski gverilci, ki se hočejo maščevati za tiste svoje tovariše, ki so v času olimpijskih iger napadli izraelsko ekipo.
Že omenjeni «Bild Zeitung» pa
kontekstu industrijskih družb, izlo-
................................................................"""........
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neki spor bi utegnil nevarno zaplesti vaše načrte. Ne zahtevajte nemogočega od ljubljene osebe.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekaj nevšečnosti v teku jutra. Zadoščenje za ljubitelje umetnosti. Ljubosumnost je smešna.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V poslu boste imeli dobro pomoč v sodelavcih. Neko vaše plemenito dejanje vam bo zagotovilo spoštovanje.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dobri nakupi in ugodni predlogi. Ne dopustite, da bi se navaden po-govor spremenil v prepir.
lev (od 23. 7. do 22. 8.) Lahko se brez strahu spopadete tudi z najhujšimi nasprotniki. Ne bodite v svojih čustvih preveč zahtevni.
DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) S svojo previdnostjo boste dosegli pomemben uspeh. Dober trenutek za pridobitev novih prijateljev.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Imeli boste priliko, pokazati na delu vso spretnost. Ne ognite se pojasnilu, ki bi rešilo neprijetno zadevo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Če hočete najti izhod iz ne prijetnega položaja, bodite previdni. Načrti za konec tedna.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ugledna osebnost bo držala svojo obljubo do vas. Ne bodite brez potrebe ljubosumni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Z boljšo organizacijo dela boste dosegli precejšen uspeh. Srečne ure z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ugoden trenutek za tiste, ki po gosto potujejo. V družini bodo u-godno sprejeli vsa vaša nova prijateljstva.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Morali boste braniti svoje interese pred dokaj nepoštenimi nasprotniki. Ohranite tajnost, ki vam je bila zaupana.
je že včeraj objavil tekst enega izmed štirih pisem, ki naj bi jih poslali zahodnonemškim oblastem.
V tem pismu se zahteva vsota treh milijonov in pol funtov šter-lingov «za sramoten pomor petih junaških palestinskih borcev». Kolikor se ta vsota ne bo izplačala, pravi pismo, se bo začela «totalna vojna» in sicer vojna z bakterijami. Pisec tega «sporočila» nadalje pravi, da odlično pozna veterino in se podpisuje z imenom znanega holandskega mikrobiologa Hendrika Vedkamba, ki poučuje na univerzi v Groninge-nu. Samo ob sebi se razume, da so takoj vprašali strokovnjaka, kaj o tej zadevi ve in ta je rekel, da mu je vse to neznano.
Zadeva se vedno bolj zapleta. Jasno je, da človek, ki vso to stvar vodi, ni preprost človek in analfabet, pač pa da ima že dobro znanstveno podlago. Že izbira bakterij, ki bi prišle v poštev za pomor, s katerim se grozi in prav tako tudi dejstvo, da se te bakterije morejo širiti, končno, navajanje strokovnjaka, kakršen je Vedkamb, vse to govori, da pismo ni prišlo iz rok nepoučenih preprostih ljudi, pač pa da je pismo oziroma pisma napisal človek, ki se na stvar spozna. Če se omenja tudi muenchenska tragedija, pravijo v nekaterih tukajšnjih krogih, je to morda zato, da bi se preiskava in raziskovanje stvari preusmerilo, zavedlo. Z druge strani pa tudi ni povsem izključeno, da bi vsa stvar ne bila v rokah palestinskih oziroma arabskih gverilcev.
Bonsko notranje ministrstvo, zahodnonemška zvezna policija ter razne druge varnostne službe, ki imajo dolžnost ščititi politične o-sebnosti, državnike in funkcionarje, ki živijo v Bonnu, so odklonili sleherni komentar. Po nepo trjenih vesteh iz krogov, ki jim je dolžnost ščititi življenje kanclerja Willyja Brandta ter njegovih sodelavcev, so bili zadevni varnostni ukrepi okrepljeni. Govori se, da so pisma vsebovala tudi grožnjo, da bo kaka vladna osebnost ugrabljena in da kaki javni zgradbi grozi dinamitni atentat.
Glasnik bavarske vlade in bavarska policija pa sta demantirala vest, da so aretirali nekega nuernberškega biologa, ki da naj bi bil omenjena grozilna pisma pisal. Glasnik policije je poudaril, da «ta vest, ta govorica ni niti najmanj utemeljena».
Hamburška policija pa je potrdila vest, da «na zvezni ravni» nadaljujejo raziskovanja v zvezi z nekim izsiljevanjem. Analize hamburškega vodovoda se intenzivno nadaljujejo tako da preverijo čistost vode po tridesetkrat na dan. V Muenchnu pa nadzirajo vodno zajetje tudi s poseb nimi sredstvi, pri čemer uporabljajo tudi alzaške pse. Logično, da pogosto analizirajo tudi samo vodo.
Nekatera pisma, ki so napisana v angleščini, nosijo naslednje podpise: «Legija vrhovnih poveljnikov v Evropi» ter «Nemški obnovitveni odbor». Gre vsekakor za zapleteno zadevo. V sedanji psihozi tudi neumestna šala se jemlje zares. Zato je povsem razumljivo, da tudi če bi šlo za prav preprosto neslano in nesramno šalo, bi zahodnonemške policijske oblasti ne mogle kar tako mimo. Glasnik oddelka za raziskovanje kriminala je poudaril, da imajo «opravek s poskusom izsiljevanja same zvezne vlade», zato ni nič čudnega, če so v alarmnem stanju vse policijske sile in če so sprejeli vrsto ukrepov za zaščito določenih ljudi, še prej pa določenih javno-koristnih naprav, predvsem vodovodov.
VARŠAVA, 23. — Pred nekaj leti je vzbudila med znanstvenim svetom precejšnje zanimanje vest, da so poljski biologi odkrili pri nekih izkopavanjih v bližini starega termalnega vrelca mikroorganizme, ki naj bi bili stari veliko milijonov let. Ker je šlo za izkopanine iz več metrov globokega terena, ni bilo možno, da bi bile drobnoživke tja «prinešene». Prav tako je poljska biološka znanost pred nekaj leti začudila svet z odkritjem trosov, ki naj bi bili tudi stari milijone in milijone let. In tudi ti trosi so bili še živi. Sedgj J?a prihaja iz Krakova vest, da je neki znanstvenik odkril 500 let stare bakterije, ki jih je našel v krsti nekdanjega poljskega kralja Kazimira IV.
Poljski znanstvenik Boleslav Smyk, profesor biologije na univerzi v Krakovu, je našel nekaj doslej neznanih bakterij v krsti, točneje v ostankih krste poljskega kralja Kazimira, ki je umrl leta 1942, torej pred 480 leti. Poljski strokovnjak je rekel, da mu je uspelo nekaj teh drobnoživk ponovno obuditi v življenje, ker so bile le «umrtvičene» in ne mrtve. Nato jih je temeljito proučil, nekaj jih je uničil, da bi preprečil morebitno okužbo z njimi, kajti znanstvenik ne ve, kakšna bi bila morebitna reakcija teh bakterij, če bi se začela normalno razvijati in množiti, kajti te bakterije so sodobni znanosti neznane, celo nikjer ni zabeležen njihov obstoj.
Poljski kralj Kazimir IV. Ja-gelonski je umrl, kot smo rekli, leta 1492 in so ga pokopali v Krakovu v Wavolsko katedralo. Letos maja pa so začeli cerkev restavrirati in so morali zato odkopati tudi kripte. S tem v zvezi so prišli na dan tudi ostanki nekdanjega kralja, ki so jih pregledali poljski biologi in atropologi. Pri tem je prof. Smyk orišel do omenjenega odkritja. Ko so bila restavratorska dela dokončana, so posmrtne ostanke kralja Kazimira in drugih kraljev ponovno položili v -'■obnico.
iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiii'iiiiiiiiiiiiiimi
Z županom «vsevedom» se bo srečal
mesar
RIM, 23. — Simpatični šolski funkcionar in hkrati župan Giuseppe Puzzo je v četrtek zvečer z lahkoto odpravil s svojima tekmecema. Mlada učiteljica iz Bergama se ni veliko potrudila, Ge-novežan pa je imel smolo. Sedaj se pripravljata za srečanje z dobro pripravljenim županom spet en moški in ena ženska. Tudi tokrat se bo srečala v oddaji «Ri-schiatutto» v četrtek zvečer z dosedanjim prvakom učiteljica, bolje profesorica, poleg nje pa bo skušal župana spodnesti neki mesar.
Srednješolska profesorica je Beatrice Mariani, ki poučuje na srednji šoli v kraju Fonni v provinci Nuoro. Je profesorica za literaturo, vendar bo odgovarjala prvenstveno na vprašanja iz italijanske zgodovine od leta 1892 do 1925.
Poleg nje bo že omenjeni mesar, 43-letni Sergio Fineschi, ki se ne ukvarja le s sekanjem in tehtanjem zrezkov, pač pa tudi piše knjige in zlaga pesmice, ki
gio Fineschi bo odgovarjal na vprašanja neke čudne snovi: a-strologija velikih ljudi. Sicer pa bo prihodnja oddaja z Mikeom, ki ob pomanjkanju boljših, vendarle priteguje veliko občinstva, i-mela na programu naslednje teme: zemljepis Združenih držav Severne Amerike, operna glasba, francosko slovstvo, slikarji - naivci, kolesarstvo v letu 1973 ter ženski oziroma tako imenovani šibki spol. Jasno, da prideta v program tudi dve temi, ki sta si ju izbrala nova tekmeca, torej del italijanske zgodovine in astrologija, pa tudi snov dosedanjega prvaka, namreč starogrška gledališka literatura.
V FILMSKIH KROŽKIH
Claude Chabrol:
«Le boucher»
V La Cappella smo videli premiero filma Clauda Chabrola «Le boucher» (11 tagliagola), ki je iz leta 1969, a ga v Trstu še niso predvajali.
Nedvomno je to med najboljšimi Chabrolovimi deli. Režiserju uspe obenem razviti prepričljivo zgodbo z zanimivimi osebami in jo posredovati s primernim filmskim izrazom. Chabrola namreč zanima bodisi film kot realnost. Njegovo pojmovanje filma izvira iz ameriške tradicije. V tem delu imamo tudi mnogo elementov «tradicionalnega» francoskega filma (podeželni milje je prevladoval že v Clouzotovem «Le courbeau» in je pozitivni, nostalgični element mnogih francoskih filmov), tu so pa uporabljeni čisto drugače. Iz njih izvleče režiser določene vizualne elemente, ki obogatijo zgodbo. Naj omenimo n. pr. čudovito uporabo določenih barv, predvsem rdeče: proti koncu postane v presledkih osvetljujoči se rdeči gumb dvigala gestaltični znak za bitje protagonistovega srca. Omenimo tudi prizor, ko kane protagonistu na tla bela barva: to kapljanje povežemo s prejšnjim kapljanjem rdeče krvi in takoj zaslutimo, da se približujemo ključnemu prizoru.
«Le Boucher» ni le izredno lepo izdelan film, je predvsem delo, ki resnično prizadene gledalca. Chabrolu uspe povezati nekaj motivov, ki jih je v prejšnjih filmih obravnaval ločeno: zver, ki se ohranja v človeku (analogija s Cro-Magnonom, o katerem je Chabrol izjavil: «Sem bolj na strani Cro-Magnona kot na strani — kako se že imenuje — Pavla VI., ki se mi zdi bolj prazgodovinski kot Cro-Magnon»), kar režiser povezuje z nezadoščeno erotično željo, ali pa odnos med družbeno vlogo protagonista (navaden mesar, a tudi bivši vojak) in njegovo «patologijo» (nekaka obsedenost
pred krvjo, na katero pozabi le v družbi ljubljene protagonistke). V protagonistki pa vidimo žensko, ki je preživela nekatere ključne izkušnje in se je odpovedala določenim željam; njena «logičnost» in iskanje umirjenega življenja (yoga...), neodločilnih odnosov trči ob radikalnost in skrajnost njegove želje. Chabrol se ne odloči za nobeno stališče, obe sta izraza iste bedne realnosti.
K lepoti filma pripomore dosti prispevkov poleg režiserjevega. Protagonista Stéphane Audran in Jean Vanne sta odlična. Glasba Pierra Jansena in fotografija Jeana Rabiera, zvestih Chabrolovih sodelavcev, sta zelo lepi. Tokrat pa je scenarij delo samega Chabrola, brez običajnega sodelovanja Paula Gégauffa («Nanj se obrnem, ko potrebujem krute ošebe», pravi Chabrol).
SERGIJ GRMEK
!
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Patrick S. Catling:
V'
Se ena knjiga o Freddy Hill
pa mu jih nihče ne objavi, tako tovljen. Toda slednjič venda da jih mora zalagati sam. Ser- | sreča ljubljeno dekle in zgodba
Nekdo, ki se za literaturo veliko ne zanima in ki redno niti ne bere knjig, mi je dejal, ko je v mojih rokah videl knjigo z romanom FREDDY HILL, da je to imenitna knjiga. Da je tako vsaj slišal. Da pa ljudje, ki niso redni bralci knjig, hvalijo neko delo, preden so ga prebrali, je sumljivo. In res je bilo. Cankarjeva založba, ki je izdala kratek roman Freddy Hill, angleškega pisatelja neznanega imena Patricka Catlin-ga v slovenskem prevodu (prevajalec je Stanko Jarc, zbirka je Mozaik) se s tem prevodom najbrž ne bo posebno proslavila. Ob dejstvu, da še vedno nimamo prevedenih nekaterih velikih del, da se uredniki včasih izgovarjajo na to in ono zakaj sodobna dela ne prevajamo tako kot bi morali, bi prevod romana o Freddyju Hillu lahko tudi izostal. Kvečjemu če založba s tem delom ni težila za komercialnim uspehom, o čem pa dvomimo. Takle majhen roman najbrž ne more reševati velike založbe, pa če bi bila ta še na tako slabih nogah. Sicer pa dobili smo prevod sodobnega angleškega teksta, ki najbrž ni umetnina in ki verjetno že meji na pornografijo, ki pa bi, naj bo eno ali drugo, lahko izostal. Kajti slovenska prevodna literatura ni s tem delom ničesar pridobila, slovenski bralci pa z njim tudi ne bodo obogateni.
Roman angleške klasike o prostitutki Fanny Hill poznamo. V slovenskem prevodu smo ga dobili pred dvema letoma. Angleški pisatelj Patrick Catling si je deloma izposodil ime romana in kurtizane in napisal podoben tekst. Le da ta govori o lepem mladeniču enaindvajsetih let, ki živi v Ameriki danes in se ženskam prodaja za drage denarje.
študent, kopališki mojster Freddy Hill je telesno tako popoln, da ga odkrijejo vešče oči neke novinarke in organizatorke, ki se odloči iz fanta napraviti «misterja A-merike*. In potem v romanu sledimo, kako ta mladi fant postaja slaven, pri tem pa pravzaprav ne dela drugega kot se razkazuje in zadovoljuje ženske. Njegova sreča se sicer enkrat spet nagne navzdol, toda prostitucija v okviru ekskluzivnega ženskega kluba mu spet prinese sloves in zlasti denar. Mladenič v postelji veliko zmore in tako mu je uspeh zago-vendarle se
srečno konča. Če dodamo še nekaj dokaj podrobnih opisov iz seksualnega življenja, je vse.
Če napišemo da je zgodba napisana dokaj prepričljivo, da je malce ironizirava, vendar krepko oslajena s prizori iz ljubezenskega življenja, to ne daje knjigi nobene večje vrednosti. Zgodba o lahkoživem in lepem Freddyju bi lahko šla mimo nas. Puritanski ocenjevalec bo morda še spraševal, kako je tako ugledna slovenska založba lahko izdala knjigo tako dvomljive vrednosti. Toda pustimo ob strani vse to. Knjiga je pred nami. Vzbudila bo zanimanje določenega kroga ljudi, šla bo dobro v promet. Toda ali je to vse? Najbrž ne.
Sl. Ru.
SOBOTA, 24. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	in 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost:
Ženski tisk
13.00	Komični filmi
13.30	DNEVNIK
14.00	Odprta šola
Tedenska rubrika o vzgojnih problemih
15.00	do 17.00 Šola
17.00	Program za najmlajše
17.30	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.45 Program za mladino
18.40	Monografije:
Alpinizem
19.10 Sedem dni v parlamentu 19.35 Nabožna oddaja 19.50 ŠPORTNI DNEVNIK
Ital. kronike in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	FORMULA 2
Oddajo vodita Alighiero Noschese in Loretta Goggi Formula 2 je nova večerna varietejska oddaja, ki se bo razpotegnila skozi osem sobotnih večerov. Res je, da bi moglo v zvezi z novimi omejitvenimi predpisi priti do kakih sprememb, toda prvi večer je glede tega «izven nevarnosti». Glavno težo teh večerov, ki naj nadomestijo vsakoletno sobotno večerno prireditev «Canzonissima», bosta nosila Alighiero Noschese, ki bo, logično, imitiral najrazličnejše ljudi in Loretta Goggi, ki naj bi nadomestila sama sebe iz lanskoletne «Canzonissime». Tudi Loretta Goggi je namreč znana kot plesalka, pevka, igralka in tudi ona zna imitirati ljudi, tako da bo dopolnjevala Noscheseja. Seveda bosta imela na svojih večerih tudi goste, na prime’- pevce in igralce, ki bodo njun program izpopolnili in razširili
22.15	Posebne remrtaže MOŽNO MESTO
23.15	DNEVNIK
Vremenska slika in Šport
DRUGI KANAL
18.15	Raziskovanje vzgojnih izkušenj 21.00 DNEVNIK
21.20 Dentro la casa della vecchia signora
Po Stevensonovem delu «The superflous mansion» pripravil scenarij Giacomo Battiato
Nocoj se začne ciklus svojevrstnih filmov z «Dentro la casa della vecchia signora». Njegov režiser Battiato je mlad člo vek, star je komaj 30 let, doslej pa je že napravil več dokumentarcev in tudi dva celovečerna filma.
Sedanji film govori o nekem čudnem dogajanju v nekem gradu v Angliji. Dogajanje je iz konca preteklega stoletja ko nič kaj uspel slikar išče izhoda in ga najde pri neki čudni starki, ki mu da na voljo eno svojih hiš, da bi lahko nemoteno ustvarjal. Slikar. Paul Somerset, se tu naseli, toda muči ga samota in zato da v najem del palače drugim ljudem, med katerimi sta tudi neki starejši mož in njegova strežnica Margherita. Med slikarjem in Margherita pride do tesnega zbližanja. v palači pa do čudnih pojavov in pri tem. se ugotovi, da stari gospod, ki ga je slikar sprejel v hišo, pravzawav izdeluje bombe in organizira atentate. V en tak atentat se je po čudnih razpletih vključil tudi sam slikar. Kaj več bomo zvedeli nocoj
22.40	I cavalieri del cielo Scenarij napisal Jean Michel Charlier Sedem dni v parlamentu
23.00
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35
Giulietta Masina, ki je že dolgo nismo videli, bo igrala v nadaljevanki «Giulietta», ki jo bo posredovala italijanska televizija. Ob njej vidimo Roldana Lupija, ki igra vlogo Carla Fontane
in 11.00 Šola:
Sodobna šola, S. Horvat in Goranova «Jama», TV seminar in Slikarstvo
13.25	Nogometna tekma OLIMPIJA — BORAC
17.25	Ansambel Vilija Petriča
17.55	Obzornik
18.15	Daktari
Serijski barvni film 19.05 Moda za vas
19.15	Gledališče v hiši 19.45 Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.30	Dubrovniški trubadurji 21.35 PRAVNUKI
22.00	COLDITZ Serijski film
Serija Colditz, ki se je začela pred nedavnim, nakazuje nadaljnje dogajanje, kar velja tudi za drugo in tretjo epizodo. V vsaki od teh epizod spoznamo novo skupino jetnikov, ki bodo kasneje sodelovali v skupni akciji, logično v poskusu pobega iz zloglasnega gradu, v katerega so nacisti zapirali angleške vojne ujetnike 22.50 POROČILA
22.55	TV kažipot
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
13.30	Nogometna tekma OLIMPIJA - BORAC OTTAVLA IN OSTALI Zabavno - glasbena oddaja
20.15	POROČILA
20.30	Velike bitke v drugi svetovni vojni BITKA ZA MOSKVO
22.00 «ODDELEK F»
Serijski film
19.40
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pogovori za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.40 Glasbena panorama; 19.10 Pod farnim zvonom v Krminu: 19.40 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Radijska igra: «Mreža in zvezde» Mi roslava Košute; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Ansambel Focus; 8.45 Pisana glasba; 10.15 Folklorna glasba; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Orkester Kaempfert; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V veseli družbi;
14.45	Free Music; 15.00 Iz partizanskega življenja; 15.15 Jugoslovanske pesmi; 15.45 Orkester Romagna folk; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo ; 18.00 Progresivna glasba ;
19.00	Za konec tedna; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni vikend; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Koncert; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.10 Radijski oder; 19.15
Poje Tony Cucchiara; 19.30 Kro nike Juga; 20.20 Jazzovski kon cert; 21.45 Glasbeno-govomi spored
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.30	Poročila; 8.40 Plošče za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori iz vsega sveta; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.40 Program z Dappor tom; 16.35 Velike interpretacije;
17.30	Posebna reportaža ;	18.05
Ital. folk glasba; 18.35 Med nami rečeno; 20.10 Bellinijevi «Puritanci».
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Koralna glasba; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Dvorak in Čajkovski; 15.35 Kla virske skladbe ;	16.00 Španska
glasba; 17.15 Brez naslova; 18.45 Gledališče in kino; 19.15 Koncert; 23.05 Cassieri: «Il colpo riflesso». SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci;
16.00	«Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Kitara v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Majhni ansambli; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
HICKS:
LAOKOONTOVA SKUPINA 1973
»Die Welt«, Hamburg
Ne bo dela brez šole
Mladi zahodni Nemci se ne bodo mogli zaposliti brez šol in ustreznih kvalifikacij — Ostrejši študijski režim na univerzah ali konec »starih bajt«
BONN, novembra. Zelo resno: fantje in dekleta v ZB Nemčiji se bodo v prihodnje lahko zaposlili in navezali stalno delovno razmerje samo, če bodo imeli šolske in strokovne kvalifikacije za poklic, ki se mu hočejo posvetiti. To je bistvo predlaganega zakona, ki bo v kratkem prišel pred zahodnonemški parlament.
Tokio
menja kurz
V	Ameriki gre o Kissinger-ju glas, da je veliko bolj uspešen v sporazumevanju z ameriškimi nasprotniki kot z zavezniki Združenih držav ..
Zajedljiva pripomba ni čisto iz trte izvita. Nezadovoljstvo z ameriško politiko urejanja svetovnih zadev v dvoje, ki je kot val preplavilo zahodnoevropske prestolnice, jo potrjuje. Enako potrdilo je prišlo tudi iz Tokia.
V	sredo, 21. novembra smo na tem mestu zapisali, da so Japonci postavili ameriškemu zunanjemu ministru tri jasna vprašanja, na katera niso dobili jasnega odgovora.
Eno od teh vprašanj se je glasilo: »Ali bo vlada ZDA pokazala razumevanje, te bo Japonska opustila dosedanjo striktno nevtralnost v bližnje-vzhodnem konfliktu, in pokazala aktivno razumevanje za arabske zahteve, da bi si s tem zagotovila dobave arabske nafte?«
V	odgovoru na to vprašanje je bil Kissinger najbolj kategoričen- japonskega zunanjega ministra Ghiro je opozoril na daljnosežne posledice, če bi taka gospodarska velesila, kot je Japonska, popustila pred »naftnim pritiskom« in zaradi tega pritiska spreminjala svojo dosedanjo politiko, se pravi politiko popolne nevtralnosti glede na Bližnji vzhod.
Japonsko zunanje ministrstvo je skušalo parirati zahte ve japonskih gospodarskih krogov po radikalni spremembi japonske zunanje politike na Bližnjem vzhodu z nekako srednjo linijo »previdnosti in čakanja« Kako dolgo mu bo to uspelo, so se ob tem vpraševali komentatorji.
Odgovor je prišel včeraj Japonska vlada je objavila novi kurz japonske zunanje politike do Bližnjega vzhoda, strnjen v naslednjih zahtevah:
9 Takoj mora nehati vsaka nasilna okupacija tujega ozemlja
•	Izrael se mora takoj umakniti z arabskih ozemelj, zasedenih v junijski vojni 196?
•	Spoštovati je treba ozemeljsko celovitost in varnost vseh držav Bližnjega vzhoda.
Japonska vlada je pri tem opozorila, da bo »znova proučila svoje odnose z Izraelom«, če ta ne bo vrnil zasedenih ozemelj; v arabske države pa bo odpotovala posebna delegacija, ki bo obrazložila novi kurz japonske zunanje politike v zvezi z Bližnjim vzhodom.
Kissmgerjev obisk v Tokiu se je torej končal z neuspehom. Imperativ, ki ga postavlja gospodarstvo, 80-odstotno odvisno od arabske nafte, je prevagai nad nenapisanimi obveznostmi do zaveznika, posebno še. ker ta ni mogel prevzeti obveznosti, da bo iz svojih virov nadoknadil usahle vire nafte Zgodilo se je prav tisto, o čemer je Kissin ger opozoril, da bo imelo daljnosežne posledice, če bi se zgodilo ..
Kakšne bodo te posledice, bo pokazal čas; v odnosu Japonske do Združenih držav. In v odnosu zahodnoevropskih držav do ameriškega zaveznika Nafta se je pokazala kot telo učinkovito orožje pritiska.
M. ŠUŠTAR
Zakon predvideva tudi strukturalno reformo šolskega in strokovnega izobraževanja ter ustvarjanja možnosti, da se bodo mladi lahko šolali ne glede na materialni položaj svojih staršev.
Povod za ta zakon je dala ugotovitev, da vsak šesti fant ali dekle v Zahodni Nemčiji nimata primerne šolske ali strokovne izobrazbe, to pa pomeni poldrug milijon mladih brez prave kvalifikacije. Brez šol jih je 232.000, od tega dve tretjini deklet. Tem bodo prav kmalu, s skupno akcijo pokra-
Posebno varstvo naj bi onemogočilo ugrabitev zločinca, ki mu grozijo, da ga bodo prepeljali v Evropo, kjer ga čaka sojenje zaradi njegovega medvojnega delovanja v Lyonu (bil je šef Gestapa v Lyonu).
Nedavno je bilo v La Pazu objavljeno uradno sporočilo, da je zahteva franco ske vlade, naj ji izročijo zlo činca, odbita Ogorčeni pripadniki nekdanjega francoskega odpora so po tej iz-
j inskih vlad in zvezne vlade, dali možnost, da po končani sedemletni osnovni šoli obiskujejo posebne šole za pridobitev strokovnih kvalifikacij. To šolanje bo trajalo eno do tri leta.
Tudi na univerzah so vpeljali ostrejši režim. Kakih 1800 študentov frankfurtske univerze »Johann Wolfgang Goethe« je bilo prejšnji teden neprijetno presenečenih, ko je rektor od njih zahteval, naj plačajo od 145 do 200 mark, »zato ker zavlačujejo šolanje«. Zakon, po ka-
javi začeli govoriti, da bi bilo najbolje »lyonskega rablja« šiloma pripeljati pred sodišče, in sicer v akciji, s kakršno je 1. 1961 bi) ugrabljen zločinec Eichman.
Na vprašanje aregentin-skih novinarjev, ali je Boli vija pripravljena nuditi Bar bieju zaščito zoper »eichma novsko« akcijo, je torej Ban-zer odgovoril: »Doslej še nismo slišali, da bi kdo pripravljal takšno ugrabitev, če
terem morajo »večni študen tje« plačati šolanje, če ga neupravičeno zavlačujejo, je bil sprejet že leta 1961, šele zdaj pa ga bodo tudi v praksi izvajali. Vsak študent, ki ni opravil izpita za več kot dva semestra, mora plačati šolanje ali pa oditi s fakultete.
Študij na tujem, a kdo ga bo plačal?
Nova praksa univerzitetnih oblasti je zbudila vihar protestov študentovskih organi-
pa bi to zaslutili, bi mu za nesljivo priskrbeli zaščito.« In dalje: »Zelo bi obžalovali, če bi kdo kaj takega poskušal, ker smo civilizirana bitja in moramo drugače rav nati.«
Nihče mu ne more do živega
Pripadniki francoskega odpora so to zatrdilo sprejeli z mešanimi občutki. Med vojno je bil namreč Barbie neposredno odgovoren za
zacij, a vse kaže, da bo treba zakon spoštovati.
Letos je bil pritisk na posamezne fakultete zelo velik, tako da hišo mogli sprejeti vseh, ki . bi radi študirali, zlasti velja to za medicinske in tehnične fakultete. Več kot 2000 maturantov ni moglo priti na fakulteto. Veliko zahodnonemških maturantov je zato iskalo možnost študiranja v sosednjih nemško govorečih državah, Avstriji in Švici. Vendar so univerzitetne oblasti teh dveh držav zahtevale od svo-vore na meddržavnih poga vore na medddržavmh pogajanjih in določijo, kdo naj plačuje šolanje tujih študentov.	S. OBRADOVIC
smrt nekaj sto pripadnikov francoskega odpora in za organizirano pošiljanje franco skib Zidov v taborišča smr ti. Po vojni je bil v Francij: obsojen na smrt v odsotnosti. Odkrili in aretirali so ga v Boliviji šele pred dvema letoma, nakar Je francoska vlada uradno zahtevala njegovo izročitev.
Ker je med Francijo in Bolivijo dogovor o izročanju kriminalcev m vojnih zločincev, je predstavnik bolivijske vlade lani izjavil, da bi »Bolivija morebiti izročila Barbie j a Franciji na temelju humanosti in mednarodnega prava«. Po osmih mesecih pa so Barbieja po odločitvi bolivijskega vrhovnega sodišča iznenada izpustili na prostost. Zdaj je že jasno, da ne bo nikoli sedel na zatožno klop v Franciji. Prav tako pa tudi ne v Peruju. Perujska vlada je namreč zahtevala izročitev Klausa Altamana zaradi ponarejanja in tihotapljenja med njegovim bivanjem v tej državi.
,Lyonski rabelj'
Bolivijska vlada bo poskrbela za varnost Klausa Barbieja-Altmana, nacističnega zločinca iz zasedenega Lyona
BUENOS AIRES, novembra (Tanjug) — Predsednik Bolivije Hugo Banzer je med uradnim obiskom v Argentini izjavil, da je njegova vlada pripravljena zagotoviti posebno zaščito nacističnemu zločincu Klausu Barbieju, ki živi pod lažnim imenom Klaus Altman v Boliviji.
Nedokončana drama
Ob desetletnici smrti predsednika ZDA Johna Fitzgeralda Kennedyja — Hotel je veliko, vendar se je marsikaj drugače izteklo, kot si je bil predstavljal
OD DOPISNIKA POLITIKE - POSEBEJ ZA DELO
NEW YORK, 21. nov. — V vsaki družbi obstoji kategorija ljudi, ki jim pravijo razbijalci legend ali revizionisti. Takšni revizionisti se oglašajo tudi med razpravljanjem o Johnu Kennedyju, katerega tragične smrti se bo Amerika jutri spomnila s poplavo člankov, spominov in govorov. Deset let v zgodovini naroda ni veliko, vendar dovolj, da se marsikdo spotakne ob legendo o predsedniku, ki je premogel, kakor je nekdo dejal, »vse, kar privlači Američane: mladost, energijo, oblast, duhovitost, bogastvo, osebni čar, lepo zunanjost, lepo ženo in čudovita otroka«.
»Revizionisti« počenjajo reči, ki morda »ploh ni so ikonoklastične. Ukvarjajo se samo z nekaterimi sumničenji, ki so se porodila ob vprašanju, ali je bilo Kennedyjevih »tisoč dni« v Beli hiši usodna epizoda v zgodovini ameriškega naroda ali samo spektakel.
Slog se je zdel tako pomemben, da je zasenčil vsebino, vsebine, kakor pravijo, pa je bilo manj, kot se je zdelo, ko je mladi predsednik na bridkem januarskem vetru s stopnic Rapitola leta 1961 razoglav zaklical dvesto milijonom ljudi, naj poslušajo glas trobent, ki pozivajo » .. ne k orožju, čeprav nam je potrebno, ne k bitki, čeprav jo bijemo, temveč k temu, da bi sprejeli breme dolgega boja v mraku«.
Včasih vidijo v njem človeka neizpolnjenih obljub ali, kakor je eden od revizionistov grobo dejal — bil je velik v obljubah in majhen v njihovem izpolnjevanju. Razglasil je, da je najvišji cilj, da državljani prevzamejo večje obveznosti do države, vendar se je obotavljal v boju, ki se je razvnemal za državljanske pravice — te je dokončno ubranil šele Johnson.
Hotel je državo, v kateri ne bi bilo brezposelnih, toda namesto da bi izdajal denar za socialna dela, se je posvetil zmanjševanju davkov. s čimer se Je prikupi) bogatim. Hotel je, da bi bila Amerika prepričljiva »vodi teljica sveta« — in jo popeljal na rob jedrske konfron tacije, ki jo je prignal predaleč.
Želel si je veliko diplomacijo, toda njegovo srečanje s Hruščovom na Dunaju se je končalo s polomom. Podpisal je sporazum o ustavitvi jedrskih poskusov, ki je svet tako uspaval, da se tekma v jedrskem oboroževanju nato m samo neovirano nadaljevala, temveč so jo še pospe-šili.
Začel je z napako — z avanturistično ekspedicijo proti Kubi iz1‘Prašičjega zali va — in končal z utemeljevanjem vietnamske avanture, ki se ji je njegov predhodnik Eisenhower — vojak — modro izognil. Hotel je Izobliko vati novo politiko do tretjega sveta, sprevrgla se mu je v burko »alianse napredka« v Latinski Ameriki — v ab surdno prepričanje, da je tamkajšnje oligarhije mogoče prisiliti k uresničevanju socialnih in gospodarskih reform.
Hotel je veliko, vendar se je marsikaj drugače izteklo, kot je mislil, potem pa so ga zahrbtno umorili. Smrt ga je povzdignila v očeh milijonov Američanov v neoporečnega mučenika in junaka.
»John Kennedy še danes —
tako se končujejo trditve« revizionistov — vpliva na ljudi s svojo smrtjo. I. F. Stone, eden najprodimejših ameriških novinarjev, novinarsko utelešuje resnično demokratične smeri, je zapisal:
»Pred desetimi leti sem Kennedyja pravilno označil za konservativca, v dobrem pomenu besede, za človeka, ki se zelo počasi pomika v pravilno smer. Danes je samo še optična prevara.«
Samo optična prevara? Nenavadno velika optična prevara, je treba reči, če pogledamo podatke o nakladah knjig — ne samo tistih, katerih avtorji brskajo po pikantnih podrobnostih iz življenja Johna in Jacqueline, temveč tudi resnih del, posvečenih pomenu m značaju tistih ti soč ljudi, katerih konec je objokoval malone ves svet, od najbolj okorelih kapitalistov do najbolj prepričanih komunistov. »Revezionistom« bi lahko odgovorili — in jim zares odgovarjajo — z analizo, ki razkriva zapletenost Kennedyjeve vladavine in škodljivost poenostavljanja — celo poenostavljanja vsega tistega, kar očitno ni bilo prostovoljno.
John Fitzgerald Kennedy je prišel na oblast v neugodnih okoliščinah, proti sebi je imel ne ravno prijetno veči no sestavljeno iz dixiecratov (demokratov z juga) in republikancev. To je uvod v odgovor. Nato sledi dejstvo, ki ga nihče ne spodbija: bil je človek, ki je rasel hkrati s svojim delom.
Kennedy m dosegel popolne zaposlenosti v državi, je pa že pripravljal poznejše Johnsonovo zmagoslavje. Začel je z inavguraoijskim govorom, ki ga bo danes vsakdo ocenil kot dediščino hladne vojne, toda junija 1963, pol leta pred smrtjo, je z nekim drugim slavnim govorom (pred ameriško univerzo) prvi orisal prehod k popuščanju, In to v času, ko so bili ne le posamezniki, temveč polovica zemeljske krogle na zahodu in vzhodu, še vkle njeni V vezi hladne vojne.
Operacijo proti Kubi je odobril, vendar je nato pogumno — brez pridržkov, s katerimi prevzemajo krivdo za spodrsljaje v Beli hiši danes — priznal, da je bila to napaka, in v celoti prevzel odgovornost zanjo. Morda je s tem ustvaril podlago za spletke, zaradi katerih niti v Warrenovem poročilu ni nobene besede o preiskavi, kj jo je CIA po umoru organizirala v Mehiki, in nobene besede o Howardu Huntu, zdaj slavni figuri v aferi Water-gate, nekoč pa voditelju kubanskih emigrantov-interven-cionistov, ki so se družili z Leejem Harveyem Oswaldorr in ki so vsi, tudi sam Hunt,
iz srca sovražili Johna Kennedyja.
Ali so bile v Dallasu na delu iste sile kot leta pozneje v Watergatu? Mogoče je to samo nov vir za utrditev legend. Toda Američani postajajo vse previdnejši in vse bolj nezaupljivi. Danes dopuščajo, da Kennedyjeva smrt ni bila naključno dejanje naključnega nezadovoljneža. Morda bo Watergate (v prevodu: vodni vhod) nekoč dobil vlogo vrat, skozi katera se bodo Američani prebili na dno skrivnostni iz Dallasa.
Narobe bi bilo, ko bi Ken-nedyjevo privolitev v atomski pakt razumeli samo kot izgovor za nove iluzije. To je bil prvi korak, ki je omogočil, da je popustila silovita napetost v ozračju, izpolnjenem z medsebojnimi sumničenji, nezaupljivostjo in dvomi. Črnci pod Kennedy-jem niso dobili pravic, ki so bile nakazane, in šele Johnson je izpeljal prodor. Toda dialog s črncem se je začel v Beli hiši pod Ken-nedyjem. Nihče, kdor se spominja Amerike iz tistih dni in tedanjih strasti, ne more reči, da je bil ta začetek »optična prevara«.
Ostaja Vietnam. Kennedy si je izmislil zelene baretke in začel pravo intervencijo. Zgodovina mu tega, tako pišejo celo avtorji sedanjih hvalnic, ne more odpustiti. Ostaja pa tudi neka legenda, samo legenda, vendar legenda, ki bi ji lahko rekli — zdrava. Tolikšna je čudež na moč Kennedyjeve osebno-sti, tolikšno trdno zaupanje, da je bila ta osebnost močna in da je znala biti načelna, da na podlagi njegovega priznanja o zmotnosti kubanske avanture v Prašičjem zalivu sklepajo, da bi bilo nemogoče, popolnoma nemogoče, da se Kennedy ne bi v zadnjem trenutku, tik nad prepadom ustavil in storil tistega, k čemur se negotovi Johnson ni mogel .pripraviti: »pravočasno« ustavil ameriški vojaški stroj.
To bo ostala hipoteza, ena tistih, ki so narodom mogoče tako potrebne, kot so jim potrebna dejstva. Toda ko Američani gledajo nazaj, večina ne ocenjuje Johna Kennedyja (in njegovega brata Roberta) po dejanjih in tudi ne po neskladju med obljubljenim in storjenim, temveč po »slogu«, pravzaprav po duhu njegovega delovanja.
Ocenjuje ga po tem, da je državljanom nalagal obveznosti, da je govoril o nujnosti žrtev v imenu patriotizma, da je govoril o »novih obzorjih«, da je dajal prednost nadarjenim pred povprečneži, s čimer je začenjal velike iniciative, skratka, ocenjuje ga po njegovem stavku:
»Ne vprašujte, kaj lahko država stori za vas, vprašajte, kaj lahko vi storite za državo« — stavku, ki ga je sedanji voditelj zamenjal s starejšim, popolnoma ameriškim, vendar tegobnim in hladnim pozivom: »Ne sprašujte, kaj lahko dràava stori za vas, vprašajte, kaj lahko storite sami zase.«
S tem geslom je država stopila v obdobje watergat-skih škandalov. Po Kennedyju so prišli drugi časi, drugi umori, nazadnje se je začelo obdobje, ki je že dobilo svoje zgodovinsko ime kot »čas spletk«. Nekega dne se bo tudi ta čas končal, toda dokler se ne bo zazoril zares svetel in miren dan, se bodo Američani še kako spominjali časa velikih pričakovanj, o katerem pravijo: »Takrat smo bili bolj srečni.«
Spominjali se bodo napovedane veličine, spominjali pa se bodo tudi tragedije. Streli, ki so se razlegli v Dallasu, še niso nehali odmevati v Ameriki — niti danes, ko po Watergatu raste mučno spoznanje: če so »potlačili« afero Watergate. ali morda niso potlačili tudi ozad-ja umora v Dallasu? In če smo začeli raziskovati Watergate — ali bomo res lahko spet mirni in srečni, dokler ne bo raziskan umor, najstrašnejši po Lincolnovem?
Američani zaradi tega iskreno čutijo tudi s tragedijo družine Kennedy — pripravljeni so na primer pozabiti incident v Chappaquìddicku, ko gledajo zbranega, a nesrečnega očeta — senatorja Edwarda Kennedyja, kako odhaja na poroko svoje nečakinje, hčere umorjenega brata Roberta — iz bolnišnice, kjer so pravkar amputirali nogo njegovemu lastnemu sinu — zaradi kostnega raka.
Spomin na »srečnejše dni« se meša z občutkom nedokončane drame. Zaradi tega je John Kennedy še bolj živ v življenju Amerike.
JURIJ GUSTINČIČ
Vršič: cesta je prevozna
Serpentine so poledenele, snega skoraj ni — Sončno pod Mojstrovko
KRANJSKA GORA, 22. novembra - Na postaji Milice so nam povedali, da je cesta čez Vršič prevozna. Nujno potrebna pa je zimska oprema, ker so posebno tlakovani ovinki močno poledeneli. Do Erjavčeve koče na Vršiču bi morda še šlo brez verig, naprej do vrha pa nikakor ne. Vreme v Kranjski gon je deloma oblačno, medtem ko na Vršiču sije sonce. Nebo je brez oblačka. Sneg leži samo v senci, oziroma na osojnih pobočjih, prisojne strani pa so povsem kopne. R. R.
Zajeten klobčič neznank
Kakšno inačico »uresničenja zakonitih pravic palestinskega ljudstva« bodo predlagali Palestinci sami? — »No-tfe razmere« iz zrušenega mita o izraelski nepremagljivosti in učinkovitega nevojaškega orožja — nafte
(OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA)
KAIRO, novembra — Neznanka v neznanki sicer ni ravno najboljši izraz iz matematičnega besednjaka, je pa toliko bolj primeren za zapletene račune o smeri, katero lahko v ne tako oddaljeni prihodnosti ubere razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu. Neznanka je namreč že, ali bo Izrael umaknil svoje čete na črte prekinitve ognja z 22. oktobra in tako odprl pot do mirovne konference, na kateri bo moral privoliti še v marsikateri umik, če naj bi bližnjevzhodno krizo rešili po mirni poti. Še večja neznanka pa je, koliko bo na tej konferenci voljan prispevati tudi k reševanju palestinskega vprašanja, kar je nedvomno pogoj za vsakršno trajno in pravično rešitev na Bližnjem vzhodu.
Da pa bi bilo z neznankami še bolj zapleteno, je vsaj za zdaj še precejšnja ne znanka, kako si kdo — posebej Palestinci — predstavlja »uresničenje zakonitih pravic palestinskega ljudstva«. V značaju osvobodilnega gibanja, usmerjenega v gverilsko vojskovanje, je sicer, da je kar najbolj skrivnostno, da kar najmanj govori o svojih načrtih, ko je že enkrat povedalo, kakšen je njegov končni cilj. Palestinci sicer niso uradno privolili v prekinitev sovražnosti, toda kljub nekaterim akcijam pri Elatu je očitno, da bolj ali manj spoštu Jejo. Zato je seveda toliko bolj zanimivo vprašanje, kje so pravzaprav Palestinci danes, ko je boj vsaj začasno pomaknjen z bojišča na nadvse zapleteno politično prizorišče.
Vprašanje je toliko bolj zanimivo ob že aianih priznanjih Kaira in Damaska, da so v četrtem vojnem spopadu na Bližnjem vzhodu bili Palestinci prvikrat enakopraven partner rednim arabskim armadam, nika kor pa ne kak podrejeni ali pomožni dejav nik. Logično nadaljevanje tega priznanja je tudi zahteva, prav tako že izražena v arabskem svetu, da morajo biti Palestinci ena-
kopraven partner tudi v primeru mirovnih pogovorov. Toda na tej točki zaplete zade vo spet novo vprašanje, če so Palestinci zdaj sploh pripravljeni iti na mirovno kon ferenco. V nedeljo so arabske tiskovne agencije posredovale novico, da je palestin sko osvobodilno gibanje ustanovilo posebno komisijo, ki naj bi pripravila osnutek reso lucije, katero naj bi gibanje prihodnji po nedeljek predlagalo arabskemu vrhu v Alži ru. Ce nič drugega, naj bi ta resolucija pomenila, da se bodo Palestinci udeležeili vsaj arabskega vrha. Toda kakšen bo njihov predlog resolucije, je za zdaj še skrivnost, mogoče celo za same Palestince.
Zakaj v teh 25 letih, odkar se je začel njihov eksodus, so se prvikrat znašli v položaju, ko morajo pripraviti enoten in hkra ti stvaren, se pravi vsaj v sedanjem času uresničljiv predlog, kako naj se reši njihovo vprašanje. Prvikrat so namreč tudi razmere take, da obstaja resnična možnost za vsaj delno rešitev njihovega vprašanja za pogajalsko mizo .»Nove razmere«, gledano z arabskimi očmi, pomenijo predvsem zru šen mit o nepremagljivosti izraelskega vojaštva in vrnjeno zaupanje v moč arabskega vojaka, kar naj bi bilo garancija, da vsilje-
no vojaško nadaljevanje sedanje konfrontacije v daljšem obdobju nikakor ne more prinesti poraza arabskim silam. Hkrati pa je bistven del »novih razmer« arabska enotnost, ki omogoča med drugim tudi učinkovito uporabo takšnih nevojaških odrožij, kot je nafta.
Nadvse pomemben element teh novih razmer je tudi svetovno javno mnenje. Popolna podpora socialističnih držav, neuvrščenega sveta in Afrike arabskemu boju še posebno težo že sprejetim resolucijam var nostnega sveta, ki so slej ko prej temelj za reševanje bližnjevzhodnega vprašanja. Po drugi strani pa tudi nekoliko izsiljena pod pora zahodnoevropskih in še nekaterih drugih držav, med njimi pomembne Japonske, kar je vse skupaj skoraj do kraja izoliralo Izrael. Poseben dejavnik v teh novih razme rah pa je tudi očitna želja dveh velesil, da bi pomirili bližnjevzhodni ognjenik in se tako ognili medsebojnemu merjenju moči. Za Palestince pa naj bi bilo v teh novih razmerah bistveno, da ni nobene zahteve za pravično politično rešitev bližnjevhodnega vprašanja, ki ne bi zajelo tudi rešitev pale, stinskega vprašanja.
Povsem nova komponenta teh novih razmer pa je, da so v času, ko vsi govore o nujnosti reševanja palestinskega vpni&uvia, sami Palestinci nenadoma utihnili — seveda vsaj za javnost. Zato pa so očitno v tišini toliko bolj delavni, posebno pa Ja ser Arafat, ki si je zdaj še bolj utrdil svojo vlogo voditelja palestinskega osvobodilnega gibanja in si hkrati de facto izboril pravico govoriti v imenu vseh Palestincev. Tako je v nekaj dneh obiskal voditelje Alžirije, Libije, Sirije, Iraka, Saudske Arabije in Egipta, tako in tako pa je v nenehnih stikih z libanonskimi voditelji. Navsezadnje je celo dvakrat potoval v Moskvo, napovedujejo pa tudi njegovo potovanje na Kitajsko. Toda, kaj so se pogovarjali na teh srečanjih, je za zdaj ostala skrivnost. Tako je Arafat pred drugim odhodom v Sovjetsko zvezo med posvetovanjem
v Kairu povedal samo, da ne nasprotuje mirni rešitvi bližnjevzhodnega konflikta, da pa gre v Moskvo, da bi videl le prijatelje, ki »so bili vselej na naši strani v vseh oko liščinah ...«
Arafat je ob tej priložnosti povedal tudi nekaj več o poslanici Brežnjeva palestinskemu gibanju, v kateri je gibanje označil kot »zgodovinsko«. V poslanici naj bi po Arafatovih besedah pisalo: »Bodite prepričani, to. variš Jaser Arafat, da bo Sovjetska zveza zagotavljala, utrjevala in podpirala pravične in zakonite pravice palestinskega ljudstva vse do zmage...« V poslanici naj bi tudi pisalo: »Za nas je resolucija o prekinitvi sovražnosti z dne 22. oktobra bistveno navezana na uresničenje resolucije VS št. 242 . Prav tako pa nas veže tudi ameriško-sovjet-ski komunike, objavljen po srečanju Nbcona in Brežnjeva minulega junija, ki zagotavlja zakonite pravice palestinskemu ljudstvu ...«
Značilno je, da Arafat med tem kairskim pogovorom ni hotel odgovoriti na vprašanje, češ da je minimum, ki ga bo palestinsko osvobodilno gibanje zahtevalo, uresničenje določil resolucije OZN o razdelitvi Palestine iz leta 1947. Pač pa je pou daril, da odhaja v Moskvo, da bi ugotovil, kako si tam predstavljajo zakonite pravice palestinskega ljudstva. In kaj v Sovjetski zvezi vedo, kako si te pravice predstavljajo v ZDA, hkrati pa je namignil, da bo od odgovorov, ki jih bo dobil v Moskvi, odvisno, če se bo palestinsko gibanje udeležilo mirovne konference.
Nedvomno, Palestinci so lahko zaskrbljeni zaradi stališča ZDA med nedavno turne jo ameriškega zunanjega ministra po Bliž njem vzhodu. Kot vedo povedati v Kairu je tunizijski predsednik Burgiba prevzel dolžnost, da kot vodja države, ki ni neposredno zapletena v bližnjevzhodni konflikt zastopa koristi Palestincev. Od Kissingerja ki je hotel preskočiti Tunis in iz Rabata poleteti naravnost v Kairo, je celo nekoliko ultimativno zahteval, naj se pogovori tudi z njim. Predsednik Burgiba je vztrajal pri
tem, da ni politične rešitve za Bližnji vzhod brez rešitve palestinskega vprašanja in da torej morajo biti Palestinci vsekakor na arabski strani tretja stranka v mirovnih pogovorih.
Na predlog Burgibe, naj se Kissinger že med to turnejo sestane tudi s predstavnik-Palestincev, je dobil od ameriškega zima njega ministra samo obljubo, da bo takoj po vrnitvi s potovanja po Daljnem vzhodu o vsem obvestil predsednika Nìxona in da bo potem ameriški predsednik osebno raz ložil stališča ZDA do palestinskega vpraša nja. Ker je bilo palestinsko vprašanje ne dvomno postavljeno tudi v vseh drugih po govorih, ki jih je imel dr. Kissinger na turneji po arabskih prestolnicah, so v Beli hiši gotovo nekaj tudi že sklenili. Možno je tudi to, da bi ZDA brez posebnega javnega an gažiranja prepustile Sovjetski zvezi nalogo da za zeleno mizo mirovne konference o Bližnjem vzhodu pripelje tudi Palestince Mogoče pa je tudi, da naj bi SZ ugotovila, kateri bi bil tisti minimum, v katerega bi Palestinci v tem trenutku privolili.
V	sedanjem času dogovarjanja med velesilama ni povsem jasno, koliko je ameriškega in koliko sovjetskega deleža v »poskusnem predlogu«, naj bi Palestinci v okviru politične rešitve bližnjevzhdonega vprašanja dobili zahodni breg reke Jordana, ki so ga Izraelci zasedli med vojno leta 1967, nadalje območje Gaze in še nekakšen koridor čez izraelsko ozemlje.
Palestinci na ta tihi predlog vsaj javno še niso odgovorili, povsem odločno pa so zavrnili izraelsko ponujanje Jordanije kot »prave domovine« Palestincev. Hkrati pa so jordanskemu suverenemu odvzeli vsakršno pravico, da bi govoril o njihovem imenu Vztrajanje saudskega suverena, da sedanjega boja z Izraelom ne more biti konec, do kler tudi Jeruzalem ne bo spet arabski, pa je mogoče prišlo tudi kot koristno opozo rilo Palestincem, da je velik del njihove usode mogoče res v rokah velikih sil, da pa je v resnici usoda Palestincev kot naroda odvisna predvsem od Arabcev in še posebej Palestincev samih.
V	zvezi z odnosom arabskega sveta do palestinskega vprašanja je mogoče še najbolj značilno in tudi pomembno stališče Egipta že zaradi tega, ker si je Kairo po vrnil z zadnjo vojno vlogo ,ki jo je imel v arabskem svetu. Ne nazadnje pa tudi zato, ker je naposled edina arabska država, ki se vsaj na ravni vojaških predstavnikov neposredno pogovarja z Izraelom. Poleg jav nih izjav predsednika Sadata, da nima nihče pravice Eovoriti v imenu Palestincev ,da za Palestince lahko govore le Palestinci, je
posebej zanimivo pisanje kairskega tiska, ki se zadnje dni pogosto ukvarja s palestinskim vprašanjem. Zanimivo že zato, ker tisk pri tako občutljivem vprašanju nedvomno izraža stališča ali vsaj želje in nasvete egiptovskega vodstva, včasih pa mogoče tudi svarila.
Tako egiptovski tisk še zlasti poudarja »nove razmere«. V celoti sicer podpira končni cilj palestinskega gibanja, da bj ustanovili na celotnem ozemlju Palestine demokratično državo, v kateri bi složno živeli Arabci in Izraelci. Hkrati pa označuje ta cilj kot strateški, kar seveda pomeni da ga ni mogoče uresničiti kar takoj, zato naj bi njegovo uresničenje prepustili tudi času.
Zato naj bi se Palestinci zadovoljili za sedaj z bolj taktičnimi cilji in nato postopoma izboljševali svoj položaj, skratka, upoštevali naj bi »nove razmere« in temu primemo ter brez nestrpnosti ukrepali. Prva taka ukrepa pa naj bi bila: spoštovanje resolucije o prekinitvi ognja in pa udeležba na mirovni konferenci. Najvplivnejši egiptovski časnik »Al Ahram« v uvodniku opozarja Palestince, da morajo biti enotni in da ne bo uspehov v njihovem boju, dokler bodo njihovi voditelji pozabljali na svoje bojne naloge in se zapletali v osebna in ideološka prerekanja.
»Pogosto smo slišali,« piše »Al Ahram«, »da je tisto, kar se dogaja v palestinskem osvobodilnem gibanju, zmanjšana podoba tistega, kar se dogaja v vsem arabskem svetu. Toda položaj se je zdaj spremenil, kar je pokazala tudi vojna. Prihodnje obdobje bo odločilo o usodi palestinskega ljudstva in mu povrnilo njegove pravice. Toda da bi se vse to zgodilo, mora svet slišati samo en palestinski glas, videti mora le eno palestinsko stališče, razpravljati mora le o enem palestinskem predlogu ... Palestinci morajo sami govoriti zase. Želimo si, da bi vsi Palestinci, tisti v osvobodilnem gibanju in tisti zunaj njega, govorili z enim jezikom.«
Tako stališče, ki gotovo ni samo egiptovsko, bo predsednik Sadat verjetno zastopal tudi na arabskem vrhu, kjer bo arabsko reševanje palestinskega vprašanja nedvomno ena osrednjih točk dnevnega reda. Toda vrh bo že v ponedeljek; bo do takrat Palestincem že uspelo najti »skupen jezik« in nastopiti s »sedanjemu trenutku primernim predlogom?« Novica . da pripravljajo skupen predlog, je že spodbudna, še spodbudne j še so novice »iz dobro obveščenih krogov«, da palestinsko osvobodilno gibanje v zadnjem času intenzivno navezuje stike s Palestinci, ki so ostali na ozemljih, ki jih je okupiral Izrael.	MIRO POO
Po skupni poti
40 delovnih organizacij in dva inštituta so s podpisom sporazuma ustanovili »Združenje kemične industrije«
LJUBLJANA, 22. nov. — Danes so pooblaščeni predstavniki 40 delovnih organizacij slovenske kemične industrije ter kemijskega inštituta Boris Kidrič in inštituta Jožef Stefan podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti »Združenje kemične industrije«.
O pristopu k sporazumu bosta kasneje razpravljali in odločali dve delovni organizaciji in sicer INA Lendava po sklenitvi samoupravnega sporazuma v okviru INE (ki je zdaj v razpravi), BAYER-Pharma pa po soglasju z zunanjim partnerjem. K sporazumu nista pristopili dve delovni organizaciji:	celjski
ETOL, ker preusmerja svojo proizvodnjo v predelavo živilske stroke in kemična tovarna Podnart, kj se vključuje v proizvodnjo kovinske stroke.
Za sporazum in ustanovitev poslovne skupnosti se je torej izrekla večina, 20.000 delavcev slovenske kemične industrije, ki s svojo proizvodnjo dosega 3—4 odstotke ce lotnega dohodka slovenske industrije in rudarstva, njen delež v okviru proizvodnje jugoslovanske kemične industrije pa znaša okrog 15 odstotkov. »Podatka pričata o re lativni zaostalosti razvoja te panoge, zato je naša naloga, da zamujeno čim hitreje na-doknaduno. To je osnovna naloga poslovne skupnosti, ki mora dobiti svoj odraz v
družbenih načrtih razvoja Slovenije in Jugoslavije,« je v uvodni besedi ob podpisu sporazuma poudaril predsednik koordinacijske komisije za povezovanje v kemični industriji Lev Premru. »Zastavljene razvojne naloge bomo lahko uresničili le, če se bomo v konstruktivno delo vključili vsi, če bomo združevali delo, pamet in sredstva, čeprav bo to zahtevalo včasih tudi zavestno odrekanje določenim lastnim ciljem zaradi strateško razvojnih skupnih programov. Zavedati se moramo, da odgovornost za razvoj prevzemamo sami, da so nas za to pooblastili naši delovni ljudje, ki so čutili, da lahko le s skupnimi akcijami dosežemo začrtani cilj in premostimo vse težave.«
ZDRAVKO STEFANČIČ
Vinska osmica
Vipavo in Brda naj bi povezala vinska cesta — Domače gostilne, kmečki penzioni, pristna kapljica pa še kaj
DOBROVO, novembra — Za obletnico briške kmetijske zadruge, ki šteje devetsto članov, je asfalt prodrl do središča Brd ter s tem simbolično naznanil, da ideja o vinski cesti, ki naj bi v prihodnjih dveh letih povezala Vipavsko dolino in Gorška Brda v nekakšni osmici, ni samo lepa želja, temveč precej več. Hkrati je vinska klet dobila nove »sode«, tako da zdaj zmore prostor za 850 vagonov vina.
GNEČA NA SIDRISCU — Letos so v koprski luki pretovorili precej več generalnega blaga kot lani. Redki so tudi dnevi, da na raztovor, oziroma natovor ne bi čakalo vsaj nekaj ladij. Na sliki: pred nekaj dnevi je bila na sidrišču v koprskem zalivu precejšnja gneča.	Foto: D- <J,rCa
Pridi v Calypso, rojakinja
Med našimi zdomci na Nizozemskem je veliko nekvalificiranih delavk — Mlajše padajo pod udar zakona o manjšem plačilu za »mladoletnike«, ki sicer stimulira šolanje domačih delavcev
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
ROTTERDAM, nov- — »Kam greš ti na kosilo?« — »Daj, gremo k Duletu!« Okoli dveh je. V postaji podzemeljske železnice pod »Centraal Station« v Rotterdamu slišiš na vsakem koraku jugoslovanščino vseh mešanih jezikov in dialektov. Iz bližnjega kina »Calypsa« se množica seli v metro, potem pa v »Balkan-Restaurant«, kot se imenuje ta posebna zvrst jugoslovanskih gostišč po vsej Zahodni Evropi. Se zmenijo se ne, če jih upadljivo opazuješ in jim z zvedavim pogledom poveš, da si tudi ti nekako njihov rojak. Kdo pa še zdaj sploh išče rojaka, saj bi se jim bilo treba prej izogniti, toliko jih je na vsakem koraku. Tudi v Rotterdamu.
Za Španci, Turki in Grki so Jugoslovani na Nizozemskem na četrtem mestu: od kakšnih sto tisoč vseh tujih delavcev je naših okoli 12.500, od teh pa nad tri tisoč tistih imenitnih, ki jim učeno pravimo »detaširani«.
»Čeprav je to razmeroma majhna dežela, pa Nizozemska ustreza našim željam pri zaposlovanju v tujini: tu zaposlujemo skoraj izključno nekvalificirane delavce, pravzaprav delavke, in tu tako rekoč ni, ilegalcev,« _ n&m pp: redeljuje nizozemsko posebnost sekretar za delovno silo v jugoslovanskem veleposlaništvu v Haagu Miodrag Markovič. Skoraj vsi delavci so prišli na delo preko naših zavodov za zaposlovanje in tudi to je velika prednost, če pomislimo na velike težave z »ilegalci« v Avstriji ali ZR Nemčiji.
Povsod sicer ne bi naie tel ravno na gručo Jugoslovanov blizu glavne železniške postaje — toda Rotterdam je daleč najpomembnejše »jugoslovansko« mesto, saj dela samo tu preko polovica vseh Jugoslovanov v deželi (oko li 6000). Na »Centraal Station« tudi ne prihajajo zato kot rojaki v MUnchnu ali Stuttgartu, marveč zato, ker imajo blizu postaje svoj ki no. Vsako nedeljo ob enaj stih jim prizadevni socialni delavec Simo Milojevič ponudi v »Calypsu« kakšen jugoslovanski film. Kot redkokje v drugih zdomskih ob močjih tu pedantno poteka napovedani program. Obisk je vedno dober, tudi zato, ker se tukajšnji naš živelj dosti težje znajde sam in je razmeroma močneje navezan na srečanja z rojaki kot pa oni rojaki preko meje v Nemčiji.
Vsi otroci imajo naš pouk
Ker so na Nizozemskem močno zastopana naša pod jetja s svojimi delavci, se je ravno okoli teh zbralo tudi največ naših otrok. Pravi »Gastarbeiterjl« so mlajši in mnogi še brez družin. Kak snih 150 otrok ima v Rotter damu pet naših učiteljic. Pa še dopolnilni razred gimnazije snujejo. Učiteljice so iz vrst žena naših »detaširanih«. plačajo pa jih nizozemski »stichtingi«.
Kdo pà só »sfichtingi«? To je nizozemska posebnost, ki bi jo le stežka primerjali z nemškim »Arbeitervvohifahr-tom«. Dobrodelne organizacije so prav tako kot stranke, radio, televizija in delno tudi časopisje versko-cerkvenega porekla. Vlada močno upo števa vlogo teh »stichtingov« in jim prepušča socialno skrb za tujce v deželi. Tako te dobrodelne ustanove pia
čujejo jugoslovanske učite Ije, izbira pa jih naša am basada, ki preverja njihove strokovne sposobnosti. Poleg Rotterdama so Jih nastavili še tri v Amsterdamu, in to za 30 učenčkov, ter eno v Vlissingenu.
Radio Hilversum oddaja vsak dan za eno skupino tulih delavcev. Tako poslušajo Jugoslovani svojih 20 minut ob sobotah. Naša podjetja so oskrbela svoje delavce z domačim tiskom Na večjih železniških postajah ga tudi prodajajo.
»Naše« in »jugoslovansko« pa je v Nizozemski skoraj .izključno skrbsko in hrvaško. Tu praktično ni Slovencev, če izvzamemo kakšnih 15 izolaterskih delavcev, ki so jih poslale sem Termika in Izolit iz Ljubljane ter Var-stroj iz Lendave. Pa še ti so raztreseni po deželi, gradbiščih. Seveda je drugače z naselbinami starih izseljencev, ki pa živijo drugačno
življenje kot zdomci, saj so nizozemski državljani. Naši so večinoma iz Srbije, delno pa še iz Makedonije in BiH
Klasične »gastarbeiterske« gospodarske panoge so na Nizozemskem živilska indust rija (predelovanje rib in kmetijskih izdelkov), tekstilna industrija ter gostinstvo in bolnišnice.
Sindikati so na Nizozem skem tudi razdeljeni; kakš nih 2000 naših je včlanjenih Tudi naša podjetja so mora la zavarovati svoje delavce za primer stavk. Bridke izkušnje so jih izučile.
»Kazen« za mladost
Ija zajamčena najmanjša pla-
Na Nizozemskem sicer veča, ki znaša zdaj 950 guldnov bruto. Ta »bruto« pa takoj oskubijo za 17 odstotkov davka na dohodek in 20 odstotkov prispevka za socialno zavarovanje. Razočaranja na melodijo »bruto — neto« so v Holandiji še pa sebej trpka. Naš delavec pač ne bo nikoli tega doumel, kako to, da hkrati zasluži toliko »dosti« in toliko »ma lo«. Doma je dobil malo, pa zato čisto, »neto« ...
Ker pa prijadra tja dosti mladega sveta, se morajo mlade delavke sprijazniti z morda najbolj grenkim nizozemskih dejstvom: mladi de-
T ežav bo konec
Po najcenejšem predlogu o ureditvi bovškega vodovoda naj bi črpali vodo iz podtalnice Soče na levem bregu
BOVEC, 22- novembra. — Sinoči je tolminska občinska skupščina v dogovoru z ATC Bovec in Komunalnim podjetjem pripravila pogovor o ureditvi vodovoda v Bovcu.
Turistični kraj Bavec pesti neurejeno zajetje vode, zastarelo vodovodno omrežje in poleti suša v vodovodnih pipah. To so najosnovnejši komunalni objekti, ki zavirajo razvoj ATC. Zato je tolminsko komunalno podjetje naročilo pri projektantski organizaciji Projekt-nizke grad-
nje Ljubljana osnutek načrta za ureditev bovškega vodovoda, ki predvideva porabo vode dnevno za 11.500 turistov in 5000 domačinov. Sedaj je v Bovcu 500 turističnih ležišč in 1200 prebivalcev.
Na sestanku so se odločili za najcenejši predlog ureditve bovškega vodovoda, ki
predvideva črpanje vode iz bregu, vzhodno od vasi Cez-omrežje v Bovcu napaja iz podtalnice potoka Koritnice. Najprej nameravajo urediti zajetje vode iz vodnjakov, dovodni cevovod, zamenjati 3000 metrov starih, obrabljenih cevi, kar bi skupaj z načrti veljalo 3,6 milijona dinarjev. Brez ureditve starega vodovodnega omrežja bi naložba veljala 2,2 milijona din. P. POTOČNIK
lavci ne smejo in ne morejo zaslužiti polne plače! Za vsako leto pod 23. moraš plačati 7 odstotkov davka. Ali pa drugače povedano: če še nisi star 23 let, zaslužiš za toliko manj, kolikor let ti še manjka do nizozemske polnoletnosti. Tako ti pri 22. letih odbijejo 7 odstotkov od tarifne postavke, pri 21. letih 15, pri 20. — 23 % in tako naprej. Kdor začne delati kot šestnajstletnih, se pač mora sprijazniti z usodo, da mu bodo odbili celih 51 odstotkov od določene plače.
Kruta nizozemska davščina seveda ne velja le za tujce, marveč so si jo »izmislili« za domače potrebe. Dežela ima edino bogastvo v 13 milijonih prebivalcev, še gole zemlje ji narava ni dala dosti, še to so morali z zvijačo iztrgati morju. In v tej visoko razviti družbi hočejo zato do največje mogoče mere Izkoristiti človeške sposobnosti. Vsi naj bi se torej šolali in šele potem šli delat. Za (včasih tudi nepismeno) Jugoslovanko, Grkinjo ali Maročana pri najboljših letih in močeh pod dvajsetim letom pa je to seveda kruta usoda. Mesečno lahko varčen tujec privarčuje kakšnih 200 do 300 guldnov (gulden je skoraj enakovreden marki, torej blizu 6 novih dinarjev). Stanovanje in prehrana skorajda ne bi mogla biti bolje pripravljena.
Južna kri pa se tudi v mrakobnem holandskem podnebju ne spremeni. Protestantski puritanci neredko javno žugajo: tile tujci nas bodo moralno čisto pokvari-U!
In kako so se organizirali Jugoslovani sami? V Rotterdamu je začel delovati naš klub, pa se je izrodil: ker ni bilo od nikoder denarja za pisamico, ga je prevzel naš kavamar in spremenil v lokal. Znana usoda večine naših prvih klubov v ZR Nemčiji. Ne samo našim zdomcem, tudi nizozemskim oblastem bi veljalo zastaviti vprašanje, kaj je z denarjem, ki ga prispevajo naši. Dvanajst milijonov guldnov davka letno ni mačji kašelj.
ANTON RUPNIK
,Zaliv' potrebuje denar
Hotelom na Malem Lošinju zmanjkalo 120 milijonov za dograditev
OPATIJA, 22. nov. (Tanjug) — Razen hotela »Alpina«, ki ga je Kvarner ekspres dokončal v Kranjski gori, so zaključili tudi dela v Malem Lošinju, kjer so zgradih marino. Uredili so naveze in zgradili prezimovališče za 120 jaht. Spomladi naj bi nadaljevali dela pri izgradnji hotelskega kompleksa »Sončni zaliv« v Malem Lošinju. Gre za več hotelov s skupaj 1700 posteljami B kategorije. Hoteli so že pod streho, potem pa je podjetju zmanjkalo denarja za dokončanje notranjih de'. Do zdaj so vložili že 60 milijonov din, iščejo pa ugodne kredite — potrebujejo še 120 milijonov.
Tovarna ob dnevu republike
Tovarno jeklenega granulata Gorenje-Muta bodo odprli 28. nov.
RADLJE OB DRAVI, 22. nov. — V sredo, 28. novembra ob 11 uri, bodo na Gortini odprli novo tovarno jeklenega granulata organizacije združenega dela Gorenje — Muta. Celotna izgradnja novega objekta je veljala oko li 35 milijonov dinarjev. V novi tovarni bodo izdelovali letno okoli 4000 ton jeklene ga granulata. Razen tega pa bodo izdelovali tudi kosilnice in enoosne traktorje.
Pred otvoritvijo bodo v prostorih osnovne šole na Muti izročili spominske plakete 96 zaslužnim delavcem V novi tovarni bodo odprli tudi razstavo likovnih del akademskega slikarja prof Haralda Draučbaherja In kiparja Janka Dolenca.
MARJAN KOS
Snovalci menijo, da je vin-sko cesto, ki naj bi zbližala pridelovalca-kmeta in po-trošnika-pivca, kaj lahko vrčtati v zemljevid, nekoliko težje pa jo je speljati v življenje, skratka uresničiti. Tako na Vipavskem, okrog Gorice in v Brdih pa so vsi pogoji, da takšna vinska cesta ne ostane zgolj želja zanesenjakov in črta na turističnem zemljevidu, temveč dejstvo. In kako naj bi izglodala?
V 16 briških vaseh in zaselkih živi okrog 6.500 ljudi oziroma okrog sedemsto kmečkih družin. Prenekateri člani teh družin žive z eno nogo v tovarni (Anhovo okrog 360 Bricev), z drugo pa med brajdami in v sadovnjakih. Brici so ne samo pridni, pač pa tudi dovolj podjetni ljudje, ki vedo kaj hočejo. Ustvarili so si standard, bržčas pa se ne bodo odrekli novim možnostim, da si ga še dvignejo. To pa je vinska cesta.
Po besedah Zvonimira Simčiča, direktorja briške zadruge, bodo za začetek obnovili stari grad v Vipolžah ter skušali modernizirati in preurediti sedem domačih gostiln, da bodo vsak čas pripravljene sprejeti pod streho tujega in domačega gosta ter postaviti predenj košček domačnosti, kaj dobrega za pod zob — in ne nazadnje kozarček pristne domače kapljice.
Lani so obnovili 135 ha vinogradov (po 90.000 din), letos pa jih bodo prav toliko itd. Kmetje, člani zadruge, so letos prodali 940 vagonov grozdja, medtem ko je bilo zadružnega 145 vagonov. Prav vipavska in briška vina so pri nas zelo cenjena ter uživajo pri ljudeh še največ pristnega zaupanja, ki ga vinogradniki nikakor nočejo izgubiti.
Rojstvo smučarskega velikana ATC Bovec, razvijajoča se industrija ter iz leta v leto naraščajoči tok domačih in tujih turistov, ki se po dolini Soče vale iz Evrope
proti morju, tako v Brdih kot v Vipavi ustvarjajo idealne pogoje za razvoj kmečkega turizma, ki v našo zavest šele bolj prodira, kot se zares razvija.
Vinska cesta naj bi torej ne pomenila nikakršnih visokoletečih hotelsko-turističnih ambicij, temveč prav nasprotno: gostom bi odprla pot do pridelovalca. Kaj je pravzaprav lepšega, kot če pivec lahko pomaga obirati grozdje, če poskuša mlado vino, se spozna s človekom, ki je na primer vzgojil zlato rebulo, merlot ipd? Tudi breskev, ki si jo bo gost sam utrgal, bo slajša, lepša, bolj sočna in bolj..., kot če bi jo kupil v trgovini. Vse to in še marsikaj so razlogi, ki samo potrjujejo vred-
nost zamisli o vinski cestni osmici, ki naj bi v prihodnjih dveh letih povezovala goriške vinorodne predele.
In konec koncev prav vinska cesta naj bi bila še ena priložnost, da bi se zmeraj žejni Slovenci naučili piti vino, ga uživati in pravilno vrednotiti kot zdravo pijačo, ki v pravih mejah človeku koristi, ga razveseljuje in bogati za nova spoznanja. Gre za kulturno uživanje pristne, žlahtne kapljice, ki je v zgodovini odigrala da kaj pozitivno in ne zgolj ne-gativno vlogo, kot smo marsikdaj na hitro roko prepričani. Toda dovolj, tudi pri hvali naj bo meja. Na zdravje vipavskabriška cesta!
N.LAPAJNE
Potrojitev
V ptujski občini letos več kot 10 milijonov dinarjev za urejanje kmetij
PTUJ, 22. nov. — V ptujski občini bodo letos vložili v organizirano urejanje kmetij več kot 10 milijonov din. Toliko kreditov je posredoval kmetom obrat za kooperacijo »Jože Lacko« pri KK Ptuj.
Sredstva za urejanje kmetij se nitro stopnjujejo. Lani je bilo takih kreditov le za 2,7 milijona din, predlani pa za en milijon din. Do začetka tega leta so usmerili 64 kmetij, letos pa jih bodo okrog 100. Do konca srednje ročnega načrta bodo uredili okrog 400 kmetij, v dolgoročnem načrtu pa so jih predvideli 3000.
S temi številkami pa še niso zadovoljni, četudi bo dolgoročni načrt uresničen v celoti. V občini je več kot 11 tisoč zasebnih posestev, od teh skoraj 6000 takih, na katerih živijo čiste kmečke družine. Urediti bi bilo treba vsaj ta. Sicer pa bi morali
poskrbeti, da bi bila vsa kmetijska zemljišča kar najbolje obdelana.
Več kot polovica letošnjih investicij v zasebnem kmetijstvu bo uporabljenih za ureditev starih in gradnjo novih hlevov. Kmetje zvečujejo predvsem prirejo mleka in mesa. Temu prilagajajo poljedelsko proizvodnjo in sejejo vse več koruze. Gradijo tudi silose za zeleno krmo. Letos so začeli načrtno obnavljati tudi vinograde, ki bodo pa memben vir dohodka, saj so že letos prodali zasebni vina gradniki 110 vagonov mošta. Okrog 40 odstotkov investicij bodo porabili za mehanizacijo.	JOŽE PETEK
0 carskem rezu
Carski rez je operacija, ki jo dandanes v naših porodnišnicah pogosto opravijo — Zakaj in kateri materi?
In zakaj smo se odločili, da bi pisali o tem? Mnogo je namreč žensk, ki vnaprej želijo, da se jim naredi tako imenovani carski rez. ker pač nočejo roditi. Razlogi, ki jih navajajo, so različni, najbolj pogosten pa je strah pred porodno bolečino ali kleščami.
Carski rez je bil dolgo časa zelo nevarna operacija. V letih po vojni, ko smo dobili na razpolago antibiotike in se je operativna tehnika zelo izpopolnila, pa je nevarnost operacije postala znatno manjša. Tudi boljša nega po operaciji je prispevala svoje
Zaradi tega so se tudi indikacije za carski rez razširile. Poudariti velja, da o indikacijah vedno odloča samo zdravnik-porodničar. Za car ski rez se odloči, kadar obstaja nevarnost za mater ali za otroka, ali pa za oba, in ko poroda po normalni poti ne bi bilo mogoče dokončati K tem osnovnim indikacijam lahko prištejemo še številne druge.
O počutju nosečnice naj povemo še to, da mora, ko je sprejeta v porodnišnico,
zaupati zdravniku, ker se bo ta vedno pravočasno odločil za poseg.
Nega in razgibalne vaje
In kako je po operaciji? V nasprotju s porodnico, ki je normalno rodila, ženska po carskem rezu ne okreva tako hitro in je potrebna še skrb nejše nege. Zato jo zadržimo v porodnišnici vsaj 12 do 14 dni. To je obdobje, v katerem se utegnejo pojaviti za pleti, ki jih lahko prepreči mo samo v bolnišnični usta novi. Toliko časa je potrebno tudi, da se zaceli rana na trebušni steni. V tem času ženska izvaja pod vodstvom fizioterapevta posebne vaje Zato bi le opozorili, naj ženske po carskem rezu ne silijo prezgodaj domov, čeprav se počutijo zelo dobro in jim
je bivanje v porodnišnici že odveč. Pametno Je, da se prepustijo vodstvu zdravnika.
Kako je, če je ženska imela že carski rez? Ali bo še lahko zanosila, donosila in rodila? Seveda lahko, saj velja pravilo, da carski rez za da končanje nekaterih nosečna sti ni nujen. Na primer, če je zaradi spredaj ležeče pa steljice prvič potreben carski rez, lahko drugič žena rodi brez operativnega posega Ta da za vsako žensko, ki je imela carski rez, velja tudi pravilo: redne kontrole v pa svetovalnici za nosečnice in porod v zdravstveni ustanovi.
Za konec še to: carski rez lahko, če je v interesu matere, otroka ali obeh, naredimo pri isti ženski tudi večkrat.
Dr. GROZDANA SORMAZ
Kako ubežati infarktu ?
S samoodrekaniem lahko bolniki sam i ustavijo pogubni plaz — Infarkt je sa mo konec dolgega procesa, ki razjeda jolnikovo duševno in telesno stabilno st — Infarkt je pri kadilcih kar štiri krat številnejši kot pa pri nekadilcih
Med najkrutejšimi davki, ki jih terja civilizacija za svojo dvomljivo blaginjo, so bolezni srca. Infarkt srca Povzroc® tollk®[1°Hl[’''?'ldr]°Sit in smrtnost kot razen vojn nobena druga smrtna kosa. Med boleznim ki bičajo človeka, je ostal tako rekoč brez konkurence, daleč pred svojimi žalostnimi tekmeci, kot so rakasta obo enja m prometne nesreče. Zdravniki ne morejo ustaviti plazu infarktov srca. Dosegli so velike uspehe v njegovem zdravljenju, toda, zdi se, da bi bilo najbolj pomembno njihovo preprečevanje.
Med 36 »rizičnimi« dejavniki, ki največkrat povezani med seboj peljnjo v infarkt, nLetimo^udi na take, ki se jim lahko izognemo z bolj discipliniranim in -elesno Razgibanim življenjem. Tako življenje je pravzaprav najboljša preven p tem zahrbtnim presenečenjem pa tudip rogom blaginje, ki se koti tako rekoč
vsakem od nas.	__. >
Infarkt ni nevaren le zaradi pogostnosti, pač pa tudi zaradi načina, s katerim napade človeka Polovica srčnih kriz trešči kot z vedrega neba v ljudi, ki so na videz popolnoma zdravi in aktivni Prav ta nenadnost ustvarja napačno podobo o bolezm.
Kajti najnovejše raziskave so pokazale, da je infarkt samo konec dolgega procesa, ki razjeda bolnikovo telesno in duševno stabilnost. Cim bolj se seznanimo s tem mehanizmom, toliko laže bomo predvideli in, še bolje, preprečili infarkt
Raziskave so pokazale, da se pred srč no krizo mesece in leta pojavljajo drobna znamenja, drobni alarmi, ki jih ljudje žal povečini spregledajo, ne razumejo ali pa pustijo vnemar.
Vsa ta znamenja bi lahko začeli dojemati kot napredujoče upadanje duševne, umske in družbene učinkovitosti, kar pri obolelem povzroča nenehno, nenavadno
vztrajno utrujenost. Iz tedna v teden čedalje teže občuti breme nalog, problemi se kopičijo in širijo, človek se odtujuje okolju. Tudi spolna moč upade, skupaj z nagonom. Pogostokrat se človek, ki se mu bliža infarkt, sploh ne spominja več, kdaj se je zadnjič počutil res dobro, zadovoljno in spočito. Tudi s psihološke plati infarkt ni normalna bolezen. Obolelega sta pravzaprav prizadela »delo In napetost«, kar ga dela zares bolnega. Ne ve, kako naj uskla dl svoje sposobnosti z nalogami, ki se mu zastavljajo. Celo želi si bolezen in tudi smrt si kdaj zaželi, samo da bi nekako, čeprav za kratko obdobje, spremenil način življenja. Raziskave so pokazale, da arte-riosklerotične spremembe v ožilju, ki so najčešči vzrok infarkta, nastajajo tudi iz nevroz. Od tod, od psihičnih vzrokov je do bolezni, ki direktno sproži srčno krizo, le korak.
Seveda psihološka obrazložitev ne more zadostovati. Nad 36 znanimi vzroki infark tov lebdi še zmeraj določena kopi ena ne gotovosti, čeprav so klinični znaki in ana tomske manifestacije te bolezni dobro zna ni. Seveda so raziskave pokazale, da ob staja določeno število nespornih dejavni kov. Ti dejavniki — bodisi dedni bodisi da so povezani z načinom življenja — imajo različen pomen, vendar jih je treba enako
pazljivo preučevati. Nesporno je eno: «m več se teh nevarnih dejavnikov nakopiči pn enem človeku, tem prej bo nagnjen k infarktu. Družinske predispozicije pa so pn infarktu dobro znane, kajti infarkt se je pri treh četrtinah vseh obolelih pokazal v primeru, ko so imeli srčne krize že starši ali daljnejši predniki.
Obstaja tudi teza o direktni in naj večji »odgovornosti«, ki naj bi jo imele krvne maščobe za infarkt. Zoper to tezo se je postavilo precej dejstev. Predvsem pri 25 odstotkih infarktov sploh ni bilo presežka krvnih maščob. Prav tako je znano, da ljudje, ki imajo dalj časa povišan odstotek teh maščob, redko postanejo infarktova žrtev.
Danes je vloga lipidov, holesterola in drugih maščob potisnjena v »skupnost« prav tako premalo preučenih dejavnikov metabolizma, ob katerem v predinfarktnem stanju igra znano pogubno vlogo tudi pre majhna fizična aktivnost. Znano je, da med pismonošami tako rekoč ni infarktov, ker se mnogo gibajo, prav tako postaja tudi znano, da je v manj razvitih deželah manj infarktov kot v razvitejših, ker pač v njih živi več fizičnih delavcev
Ostaja še en nevarni dejavnik: kajenje. Povsod po svetu so raziskovalci prišli do nedvomnega sklepa: tobak močno vpliva
na razvoj bolezenskih procesov, ki peljejo v infarkt. Obstaja celo teza, da ima človek, ki na dan pokadi manj kot 30 cigaret, oka li 1-7-krat več možnosti, da ga zadene infarkt kot nekadilca, medtem ko se tistemu, ki na dan pokadi več kot 30 cigaret, te možnosti povečajo za 3,8-krat. Skupni sklep skoraj vseh zdravnikov in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z Infarktom, bi se lahko glasil: »Smrtnost za infarktom se povečuje s številom pokajenega tobaka in upada pri tistih, ki so nehali kaditi. Največja ;e smrtnost pri Ustili kadilcih, ki dim inhalirajo in ki so začeli kaditi zelo mladi.«
Nekatere študije kažejo tudi, da so infarkti s hitro smrtjo štirikrat številnejši p« kadilcih kot pri nekadilcih. Pri tem so nekoliko izvzeti kadilci pip, seveda le tisti, ki ne vdihujejo tobaka.
Prenapetost arterij, presežek maščob in nagnjenje k psihičnim napetostim se danes lahko zdravijo, tako z zdravih kot z določenim življenjskim režimom. Strnjeno v nekaj besedah lahko reč imo, da je prava preventiva skrita v boljši osnovni higiem in v higieni življenja. Odvreči tobak, jesti manj pa pogosteje, hoditi, telovaditi, iskati svež zrak — vse to lahko popolnoma spremeni pogoje, v katerih si je potencialni bolnik tudi prislužil nagnjenje k infark tu. Ker pa gre seveda za ukrepe, pri katerih je treba veliko samoodrekanja, je jas no, da jih ne bo nihče sprejel z entuziaz-mom. A gre za preprosto discipliniranje osebne prostosti.
Drugih možnosti pn nas tako rekoč ni: ambulant za prevencijo infarkta m, prav tako tudi ne detaljnih specialističnih pre gledov, ki bi ugotavljali »kandidate« za infarkt. Ostala nam je tedaj osebna preventiva.
Klinično izkustvo kaže, da tisti štiride-setletniki, ki svoj obstanek vidijo samo v
vzdrževanju najaktivnejšega načina življenja, včasih neodgovorno tvegajo infarkt. Še več kandidatov za infarkt (in smrt) najdemo med petdesetletniki, ki so prepluli burje štiridesetih teti in se ne morejo umiriti. Počutijo se trudni, nervozni, zasopiha-ni so že v prvem nadstropju in pogosta krat morajo pogoltniti nekaj za spanje.
Zdravniki pravijo, da je ugotavljanje »na-javiteljev« izredno težko. Kljub temu pa se v več kot polovici primerov infarkt najavi nekaj ur do kakšen mesec vnaprej. Gre predvsem za klinične znake, ko se — najpogosteje — pojavijo ali okrepijo bolečine v telesu. Bolečma lahko nastopi tudi kot posledica kakšnega daljšega napora, celo hoje. Pojavlja se v prsih m levo pod rebri. Kdaj pa kdaj tudi v bradi. Cesto te bolečine spremljajo mravljinci in mlahavost. Bolečina se seli k vratu ali rokam. Ce se tt znaki slabšajo, če so krize čedalje pogost-nejše in če trajajo več kot deset ali petnajst minut, lahko z gotovostjo rečemo, da se je infarkt približal. V tem trenutku ne smemo več čakati Poln počitek in zdravniška pomoč lahko v 95 odstotkih preprečijo infarkt ali pa zmanjšajo njegov udarec. V treh odstotkih bolečine ne prenehajo in le v dveh odstotkih se infarktu ne da izogniti. Bolnik je namreč zakasnil Takšni so podatki francoske medicinske statistike.
Žal pa se infarkt v mnogih primerih ne pojavi s takšno uverturo. To še povečuje napore vsega sveta, številnih zdravstvenih ustanov in zdravstvenih oblasti, da bi razkrile »misterij« infarkta Ob tem organiziranem boju pa je čedsije več tudi posameznikov, ki so se hitrosti, napetosti, ješčnosti in drugim vsakdanjim spremljevalcem navkljub začeli boriti za svoje skladno staranje — proti vzrokom infarkta v sebi in zunaj sebe.
ZELIKO KOZINC
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 24. NOVEMBRA 1973
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.15, v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Vignoni
* * •
MOŠKA C LIGA
21.15	v Ceseni
Tisselli — Kras * * *
DEČKI
20.00	v Rocolu
Rozzo! A — Kras * * *
21.00	v Rocolu
Rozzol B — Sloga
KOŠARKA
MLADINCI
18.30	v Nabrežini
Polet — Italsider * * *
PRVENSTVO POMLAD
17.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Inter 1904
NOGOMET
ZAČETNIKI
18.00	v Miljah
Zaule — Breg
JUTRI
NEDELJA, 25. NOVEMBRA 1973
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Kontovelu
Kontovel — Sagrado * * *
11.00	v Dolini
Bor — CGI Milje ★ * *
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu
Kontovel — Bor
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku
Primorje — Breg * * *
14.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Stock — Juventina * * *
14.30	v Fossa Ionu
Fossalon — Zarja * * *
9.45	v Trstu, Ul. Flavia
Inter SS — Vesna
* * * •••■' '■ — —
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah
Primorec — Libertas Barkovlje * * *
16.15	v Trstu, Ul. Flavia Virtus — Olimpija
* * *
9.45	v Trstu, stadion «1. maj» Union — Sampvito * * *
MLADINCI
12.45	na Proseku
Primorje — Esperia * * •
11.15	v Nabrežini Aurisina — Gaja
* * *
NARAŠČAJNIKI
12.00	v Dolini
Breg — Fortitudo * * *
8.30	v Trstu, stadion «1. maj* Union — Libertas
ODBOJKA
DEČKI
10.30	v Rocolu
S. Giacomo — Kontovel
KOLESARSTVO
MEMORIAL «M. FILEJ»
10.00	v Gorici
Dirka na kronometer
POSLEDICE VLADNIH UKREPOV ZA OMEJITEV UPORABE ENERGETSKIH VIROV
Omejitve bodo prizadele predvsem prvenstva v nižjih kategorijah
Italijanska nogometna zveza bo danes sklepala o preložitvi tekem na soboto
Energetska kriza, ki je zajela Italijo, je globoko prizadela tudi športno področje.
NOGOMET
Tisoči navijačev, ki so bili vajeni ob nedeljah dreti na stadione, bodo ostali brez prevoznih sredstev, saj je nemogoče, da bi lahko zadostili povpraševanju le z javnimi prevozi. Zaradi prepovedi kroženja osebnega prometa ob nedeljah in praznikih bodo prizadeti predvsem nogometaši. Kriza pa ne bo prišla do izraza toliko pri klubih A, B in C lige, pač pa pri moštvih nižjih kategorij, kjer ne bo vedno mogoče pripeljati igralce na stadion, pa tudi sodniki ne bodo vedno prisotni.
Italijanska nogometna zveza je zato za danes sklicala sestanek, na katerem bodo med drugim razpravljali tudi o možnosti, da bi prenesli nogometne tekme na soboto, v nižjih ligah pa naj bi temeljito spremenili umike in kraje srečanj. Nogometni fenomen je namreč naibolj občuten, saj se vsako nedeljo premikajo tisoči ljudi, v glavnem z zasebnimi sred-stvi.
Kakšne reakcije pa so dvignile omejitve, ki jih je napovedala vlada. v drueih šoortnih panogah?
KOLESARSTVO
Tajnik kolesarske zveze Paccia-relli je izjavil, da niso odločitve vlade preveč presenetile federacije, saj so nekaj takega že dalj časa pričakovali in so že primerno posegli. S prostimi cestami ob nedeljah in praznikih pa bo mogoče prirediti bolj varna tekmovanja. Edino nevšečnost pa predstavlja dejstvo, da bo treba stopiti v stik z vladnimi organi, da bi dobili dovoljenje za spremstvo na vsaki dirki, saj je t-eba zagotoviti kolesarjem vso tehnično podporo na tekmovanju. Na vsak način pa imajo vsaj še dva meseca časa, saj se bo sezona pričela februarja. Medtem pa se bodo v Ženevi srečali predstavniki vseh evropskih federacij in bodo skušali najti skupen izhod iz krize.
KOŠARKA
«Odločbe ministrskega sveta za skrčenje porabe energetskih virov bodo prizadele predvsem nižja prvenstva italijanske košarke. V A ligi ni problemov, saj bodo moštva lahko potovala z avtobusi. Kriza pa je v nižjih prvenstvih, kjer se bo občutilo predvsem pomanjkanje sodnikov in prihoda igralcev. Zaradi tega so bila društva 'pooblaščena, da prenesejo datume srečanj. Prav tazb pa DE tmmo.'takp ostro Uveljavili pravila poraza z 0:2, če se e-kipa ne bo predstavila na igrišču,» je izjavil predsednik italijanske košarkarske zveze Coccia.
HIPODROMI
Predvsem za hipodrome, ki se jih zlahka doseže z javnimi sredstvi, ne bo problemov. Za sedaj pa nima italijanska konjska zveza namena, da bi prenesla konjsko stavo Totip na drugi dan
AVTOMOBILIZEM in
MOTOCIKLIZEM
Za avtomobilski in motociklistični šport se pojavlja dvojni problem: problem tekmovanja, saj je za vsak
nastop potreben bencin, pa tudi gledalci se morajo posluževati motornih sredstev. Skoro nemogoče pa je pri motociklizmu prenesti tekmovanja na soboto, saj so dirkači v glavnem amaterji, ki so ob delavnikih zaposleni. Pri avtomobilizmu bodo tekmovanja na cesti prenesli na soboto, na dirkališčih pa za sedaj ne vedo, v kakšnem položaju so, ker so to zasebni prostori in se bodo morali srečati z odgovornimi organi za razjasnitev. Vendar pa se bo zmeda pojavila šele v marcu, ko se bo zopet pričela tekmovalna sezona.
Predsednik CONI Onesti je v svojem pismu športnikom in športnim
delavcem izjavil, da je šport po zadnjih vladnih odlokih zašel v veliko krizo. Predvsem bi lahko prišlo do velike škode pri Totocalciu, ki je skoraj glavni vir dohodkov italijanskega športa. Onesti pa je nadalje omenil, da obstaja cela vi> sta panog, ki živijo v glavnem na navdušenju mladih športnikov in na strokovnjakih ter voditeljih posameznih društev.
GOLF
MARBELLA, 23. — Po prvem dnevu svetovnega prvenstva v golfu vodi Argentina s 137 točkami pred Formo-zo, Južno Afriko in Tajlandom.
MEMORIAL «M. FILEJ»
Jutri dirka v Gorici
V programu letošnjega Memoriala «M- Fileja» bo tudi tekmovanje s kolesi. Odvijalo se bo jutri, v nedeljo, 25. novembra v dopoldanskih urah.
Proga bo tekla po goriških stranskih ulicah in bo merila 8 km za mladince in 10 km za člane.
Vpisovanje se zaključi jutri ob
8.30	v Katoliškem domu. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
1
X
1
1
1
X
X
1
X
2
X
NOGOMET
V DEVETEM KOLU 2. AL
Brežani bodo skušali v derbiju s Primorjem odnesti obe točki
Na lestvici za pokal Primorskega dnevnika vodi Juventina - V tretji amaterski ligi ne bi smele imeti naše ekipe resnejših težav
2. AMATERSKA LIGA
V nedeljo bodo odigrali deveto kolo. v katerem bodo vse naše e-najsterice razen Primorja, šle v goste.
Med najzanimivejšimi tekmami tega zavrtljaja bo prav gotovo slovenski derbi Primorje - Breg. Enajsterici v začetnem delu prvenstva morda nista izpolnili pričakovanj. Prosečani, ki so bolje uvrščeni, na domačih tleh niso še okusili grenkobe poraza. Brežani pa v gosteh so dosegli le en sam gol (proti De-
mi....................................................................ninnili.......................................................................................................................m
KOŠARKA
Danes in jutri na igriščih
Težka naloga mladincev Poleta proti Italsidru
Dobri upi Kontovela v promocijskem prvenstvu - Okrnjena postava Bora
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci in Kontovelci bodo jutri startali v promocijskem prvenstvu.
Bor bo v Dolini igral proti miljski peterki Centro Giovanile Italiano. Zaradi raznih poškodb verjetno ne bosta mogla nastopiti centra Francia in Ražem. Ostali pa bodo igrali. Borova postava bo: Hrvatič, Kralj, Pertot, Koren, Klobas, Bara-zzutti, Vatovec, Kapič, Košuta in Francia.
Kontovel pa bo prav tako na domačem igrišču igral proti ekipi Sa-grada. Naši košarkarji so se za prvenstvo dobro pripravili in ni izključeno, da nam bodo že v prvem kolu preskrbeli prijetno presenečenje. Seveda je odločujoča izkušenost veteranov Starca, Zavadlala in Kafola, katerim bi moral pod košema krepko pomagati center Rajmund Kralj.
MLADINCI
V mladinskem prvenstvu bodo po-letovci igrali proti Italsidru. Že v treh kolih so naleteli na najmočnejše ekipe v tem prvenstvu. V nedeljo so igrali proti Lloydu, danes pa proti Italsidru, ki je že premagal Lloyd Adriatico. Že to dejstvo nam jasno kaže, da ba^jialoga poletovcev izredno težka?- Italsider je namreč skupno s Patriarca iz Gorice celo favorit za prvo mesto. Poletova postava: Adrijan Sosič, Jugovič, Gantar, Kraus, Daneu, Edi Sosič, Tavčar, Dolenc, Škerlavaj in Starc.
«PRVENSTVO POMLAD»
Polet bo v tem kolu počival. Borovci pa bodo igrali proti favoritu v tem prvenstvu, Interju 1904. Mi-colovi varovanci so namreč letos še nepremagani. Tudi v tem srečanju bodo naši košarkarji nastopili brez Karla Ražma, kar bo za naše moštvo hud udarec, saj bodo «plavi» brez najboljšega igralca, ki bi se lahko uveljavil pod košema. Borova po-
Borova košarkarja brata Hrvatič
stava: Žerjal, Mazzucca, Renato in Bruno Furlan, Volk, Parovel, Siega, Košuta, Perco in Simčič.
NARAŠČAJNIKI Na Kontovelu bo jutri derbi med Borom in Kontovelom. Srečanje bo odločalo, katera od obeh ekip bo posegla po prvih dveh točkah v tem prvenstvu. Obe ekipi sta še zelo mladi in prav tista, ki bo znala obdržati mirne živce, bo uspela. Favoriti so Kontovelci, ki bodo igrali na lastnem igrišču in pred svojim občinstvom.	b. 1.
LESTVICA	ZA POKAL	
PRIMORSKEGA DNEVNIKA		
Juventina	4 3 0 1 5:1	6
Vesna	1 1 0 0 1:0	2
Primorje	1 0 0 1 0:1	0
Breg	10 0 1 0:2	0
Zarja	1 0 0 1 0:2	0
Z nedeljskega srečanja med Olimpijo in Libertasnm s Proseka
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ODBOJKA
V ZENSKI B LIGI
Možnosti borovk za zmago proti prvouvrščeni peterki Vignonija
V moški C ligi potuje Kras v Ceseno s trohico upanja na '	;	.;
ŽENSKA B LIGA
V drevišnjem tretjem kolu ženske odbojkarske B lige prihaja v goste k Boru šesterka Vignonija iz Gotto-lenga. Vignoni je napravil kakovostni skok v to kategorijo pred tremi leti z izredno mlado šesterko, ki je požela velik uspeh v okviru mladinskih iger. Že prvo leto nastopanja med drugoligaši so predstavnice iz Gottolenga žele prav lepe uspehe. To pa predvsem na račun njh bove izredno zagrizene in skoraj nepremagljive obrambe. Na domačem igrišču pa so resnično nepremagljive. Prvo srečanje med Vigno-nijem in Borom v Trstu pred tremi leti se je zaključilo tesno z izidom 3:2 v korist Tržačank. Z enakim izidom pa je Bor klonil v Gotto-lengu. Lansko leto so «plave» doma spet zmagale po štirih setih igre, zgubile pa v gosteh s prepričljivim 3:0.
Letos je Vignoni pričel prvenstvene spopade izredno zanesljivo in spodbudno. V dveh tekmah z AGI v Gorici in Marzottom doma je prepustil samo Goričankam set. Tako so drevišnje nasprotnice Bora na prvem mestu lestvice in obenem najbolj resen kandidat za končno zmago. Domačinke bodo morale igrati prizadevno od začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga, če bodo hotele izbojevati drugi par točk. To je za Tržačanke najbolj problematično, ker je njihova trenutna igra precej nezanesljiva. V domači vrsti to pot ne bo smelo biti šibke točke. Dobro bo treba igrati
v obrambi in samozavestno v napa du, kar je obenem edino upanje za uspeh. Nasprotnice nimajo posebno močnega napada in niti bloka. Njihova največja vrlina pa je obramba.
Tržačanke so se za ta nastop vestno pripravile s trdnim prepričanjem, da ne bodo razočarale. Srečanje samo je odprto in domačinke niso prav brez možnosti za uspeh.
G. F.
MOŠKA C LIGA
Kras
Danes čaka moško šesterko Krasa najdaljše gostovanje v letošnjem odbojkarskem prvenstvu C lige. Predstavniki zgoniške občine bodo nastopili v Ceseni proti moštvu Tis-sellija, ki je bilo letos prvič vključeno v to skupino: zato je ta nastop res prava neznanka. Sodeč po rezultatih iz prvih dveh kol, je Tisselli močna ekipa, saj je najprej gladko odpravila Caldini, nato pa je prejšnjo soboto v Padovi osvojila set proti Libertasu, ki sodi med e-lito C lige. Po teh uvodnih ugotovitvah moram opriznati, da so vsaj na papirju Krasove možnosti za uspešen nastop res malenkostne.
Čeprav obstajajo zgornji negativni činitelji, je v Kraševem taboru precej mirno. Potem ko je šesterka prejšnjo soboto povsem zatajila pred lastno publiko zaradi treme, živčnosti in še pomanjkljive uigranosti, so trener Živec in igralci trdno prepričani, da bo ekipa v bodoče zaigrala
in zna. Ekipa se je med tednom vestno pripravila, Živec pa je najavil, da je uvedel v sistem igre nekaj bistvenih novosti, kar bi moralo dati Krasu zanos, da se bo čimprej odlepil z dna lestvice. Čeprav se igralci zavedajo velikih težav, ki jih čakajo na drevišnjem gostovanju, pa so vsi trdno odločeni, da se že v Ceseni rehabilitirajo. Kolikor ne bo mogoče doseči zmage, pa si krasovci obetajo vsaj dobro igro in čim ugodnejši izid proti kvotiranemu domačemu moštvu. Odločilnega pomena zna biti za nastop Krasove šesterke podpora številnih navijačev, ki so napolnili avtobus in ki bodo sledili ekipi v Ceseno. Ta novica je razveseljiva, saj so Krasovi privrženci dokazali, da so prav v najbolj kritičnem trenutku pripravljeni slediti ekipi, čeprav i-majo pred seboj preko 400 kilometrov poti. Upajmo, da se bodo znali igralci primerno oddolžiti z uspešnim nastopom.
Tekma Tisselli — Kras bo drevi ob 21.15 v Ceseni v telovadnici Spinelli «Ex GIL» v Ulici Dell'Amore, Krasove igralce in navijače pa obveščamo, da bo avtobus odpeljal iz Zgonika ob 13. uri in se bo ustavil v Saležu in Nabrežini.
— b s —
Drevi ob 20. uri bo na Kolenkov-cu izredno nogometno srečanje med dvema ženskima ekipama, ki sta sestavljeni iz soprog in zaročenk voditeljev in igralcev nogometnega uspešneje, tako kot v resnici zmore kluba Costalunga.
vinu), ki jim je istočasno dal edini dve točki. Nedeljski dvoboj se zato obeta precej zanimiv. Poleg lestvice bo to srečanje veljavno tudi za dva različna pokala, ki sta jih razpisala «Primorski dnevnik» na podlagi izidov direktnih dvobojev naših enajsteric in tvrdka pohištva «Elio» na podlagi izidov neposrednih dvobojev ekip kraške planote (Breg, Duino, Primorje, Vesna, Zarja).
štandreška Juventina bo prišla v goste k enajsterici Stocka, ki je morala po nedeljskem porazu proti Muggesani zapustiti prvo mesto na lestvici. Razumljivo je, da Tržačani upajo na skorajšnjo vrnitev na prvo mesto in zato ne marajo zgubiti točk. štandrežci se tega dobro zavedajo in zato je popolnoma razumljivo, da bodo v nedeljo morali u-brati sistem zaprte igre v upanju, da remizirajo, oziroma da presene-
tijo nasprotnika. Ker je štandrež-cem ta taktika že večkrat uspela, vlada za nedeljsko tekmo precejšen optimizem v taboru Juventine.
Zarja bo igrala v Sossalonu oroti istoimenskemu moštvu. Po dveh zaporednih zmagah je vzdušje v vrstah Zarje odlično, kar je gotovo zelo važno pred tako naporno tekmo. Domačini so namreč na predzadnjem mestu na lestvici. Na domačih tleh so zaužili že tri poraze ter en remi in dali en sam gol. Tudi Zarja se ni do sedaj preveč izkazala v napadu, saj so Bazovci dosegli le štiri gole. Zanimivo pa je, da so dosežene zadetke znali vedno dobro braniti.
Vesna bo šla v goste k enajsterici Interja, ki na domačih tleh letos ni še zmagala. Tržačani so do sedaj bili pomanjkljivi v zaključevanju, saj so dali v osmih tekmah le tri gole. Vesna pa je v letošnjem prvenstvu nadvse presenetila. Križani so letos popolnoma obnovili moštvo, ki vsako nedeljo navdušuje svoje navijače. Nihče si ni namreč pričakoval, da bo Vesna po o-smem kolu na drugem mestu lestvice. _To mesto nameravajo Križani tudi obdržati in zato si ne smejo dovoliti spodrsljajev. Tudi jutri, čeprav bodo morali na igrišče brez spretnega napadalca Bortolottija (diskvalificiran), upajo, da bodo odnesli Interju vsaj eno točko.
V ostalih tekmah predvidevamo delitev točk med Duinom in Elami-niom, remi med Libertasom in Maggesano, zmago Audaxa nad Edero.
ZA
Duino
Breg
Primorje
Vesna
Zarja
LESTVICA POKAL «ELIO»
0:0
1:0
0:0
0:0
0:0
3. AMATERSKA LIGA
Medtem ko je bilo šesto kolo razmeroma pozitivno za naše enajsterice, ki igrajo na Tržaškem, sta oba goriška predstavnika doživela poraz.
SKUPINA «N»
IZIDI
Staranzano — Mladost 1:0 Falco — Azzurra	2:4
Isonzo — Sovodnje	2:0
Vermegliano — Bor. Fassulli 2:1 Romana — Sudest	1:1
Lib. Tržič — Lib. Montesanto 0:0 LESTVICA: Isonzo in Vermegliano 10, Romana in Staranzano 8, Sovodnje 6, Lib. Tržič 5, Borgo Fassulli, Mladost, Sudest. Lib. Montesanto in Azzurra 4, Falco 3.
PRIHODNJE KOLO: Mladost • Borgo Fassulli, Sovodnje - Sudest, Lib. Montesanto - Azzurra, Isonzo - Romana, Falco - Vermegliano, Staranzano - Lib. Tržič.
SKUPINA «P»
IZIDI
Sampvito — Baxter	1:1
Bar Veneto — Virtus	1:1
Olimpija — Lib. Prosek	0:0
Costalunga — Primorec	0:2
Lib. Barkovlje — Union	3:1
LESTVICA: Lib. Prosek 11. Costalunga in Lib. Barkovlje 10. Primorec 8, Union in Virtus 5, Olimpija 4, Baxter in Sampvito 3, Bar Veneto 1.
PRIHODNJE KOLO: Primorec -Lib. Barkovlje, Lib. Prosek	- Co-
stalunga, Virtus - Olimpija. Baxter -Bar Veneto, Union - Sampvito.
SKUPINA «Q»
Jutri bodo odigrali sedmo kolo, ki je, vsaj na papirju, ugodno za naše enajsterice. Razen Olimpije bodo vse igrale pred domačo publiko.
Na Goriškem bo Mladost sprejela v goste ekipo Borgo Fassullija. Fantje iz Doberdoba so že prejšnjo nedeljo proti Staranzanu pokazali viden napredek in zrelo igro, pa čeprav so zapustili poraženi igrišče. Zato je logično, da računajo tokrat na obe točki, saj ima Borgo Fassulli enako število točk kot slovenski predstavnik.
Ekipa Sovodenj bo igrala proti Sudestu, ki se doslej ni preveč izkazal. Tudi ekipa Sovodenj ni izpolnila pričakovanj. Toda navijači imajo zaupanje v sovodenjsko enajsterico in jutri računa io na gladko zmago domačega moštva.
Na Tržaškem bo Primorec, po presenetljivi zmagi nad Costalungo sprejel v goste Lib. Barkovlje, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. Zmaga proti Costalungi je dala Trebencem novega poleta in poguma. Ekipa lahko sedaj upravičeno računa na visoko uvrstitev. Navijači seveda računajo, kje bi bil sedaj Primorec, če ne bi nepričakovano klonil obema novincema lige, Baxterju in Sampvitu. Zato bo iu-trijšnja tekma važen tekst za Tre-bence, da pokažejo svojo realno moč.
Olimpija bo gostovala pri ekipi Virtusa «Modro-beli» v tem delu prvenstva prav gotovo niso navdušili svojih navijačev. Zato morajo v preostalih treh tekmah zimskega dela prvenstva pobrati čimveč točk in s tem vsaj delno nadoknaditi zamujeno.
Union bo igral oroti novincu lige Sampvitu. Podlonjerci ne bi smrii imeti težav pri osvoiitvi obeh točk. Nikakor ja ne sme io podcenjevati nasprotnika, ker bi jih to lahko tudi drago stalo.
B. R.
Bologna - Cesena Foggia - Roma Genoa - Sampdoria Lazio - Inter Milan - Juventus Napoli - LR Vicenza Torino - Fiorentina Verona • Cagliari Avellino - Varese Perugia - Ternana Reggina - Ascoli Chieti - Casertana Crotone • Salernitana
1
X
1
X
X
1
1
X
1
1
1
X
X
OBVESTILA
SPOT obvešča, da smučarskega treninga na plastiki prihodnji teden ne bo.
• • •
SPDT obvešča, da se bodo zaradi ukrepov državnih organov glede prevozov z zasebnimi sredstvi v prazničnih dnevih vršile precejšnje spremembe v organizaciji letošnjega smučarskega tečaja. Jutri bomo objavili prva pojasnila. Prosimo zainteresirane naj v teh dneh redno sledijo smučarskim
obvestilom na športni strani.
• • •
SPDT obvešča, da Je vpisovanje za letošnji smučarski tečaj nepreklicno zaključeno na vseh sedežih vpisovanja.
SPECTATOR:
MAFIJA
1 VČERAJ in DANES
Valachi je priznal, da nekaj ve o tem. Senator mu je rekel: «Povejte imena.» Valachi je malce okleval, pa je rekel:
«Senator, na to vam lahko odgovorim, toda zasebno, med štirimi očmi.»
«Zelo dobro,» se je strinjal senator Curtis.
Kaj mu je o tem kasneje Valachi pripovedoval, senator ni nikoli povedal novinarjem.
Senatorje Je, razumljivo, zanimalo predvsem, s čim se vse gangsterji ukvarjajo, kakšni so njihovi posli, razen medsebojnega ubijanja in ubijanja drugih, poštenih ljudi. Običajno trdijo, da je tihotapljenje mamil najdonosnejši posel gangsterjev. Valachi'je podal zanimiva pojasnila. Na primer:
Mamila so zagotovo velika postavka v gangsterskem biznisu, vendar se s tem vsi ne morejo ukvarjati. Pravzaprav se ne smejo. Organizacija Cosa nostra je prvič leta 1948 prepovedala vsem gangsterjem nižje kategorije, tistim, tako imenovanim buttonmen, da se s tem ukvarjajo. To so takole opravičili: če bi se vsi hoteli ukvarjati s tem, bi policija mnogo laže prodirala v mrežo tihotapcev in bi bilo več škode kot pa koristi Leta 1948 je Vito Genovese zaukazal to prepoved, ker pa so bili prekrški še kar naprej, je leta 1957 to še strožje prepovedal. Grožnja za prekršek je bila strašna: smrt! Bili so tudi gangsterji, ki jih je zavoljo tega organizacija obsodila na smrt
in likvidirala. Toda še naprej so številni tvegali. Tudi Valachi se je mimogrede ukvarjal s tem, pa čeprav se je zavedal, kaj mu grozi. V Chicagu je, na primer, organizacija plačala vsar kemu nižjemu gangsterju pomoč nekaj sto dolarjev tedensko, da bi tako imeli nekakšno nadomestilo za vse tisto, kar so izgubili, ker so bili disciplinirani.
Nižji gangsterji, ki jih je bila prijela policija in so bili obsojeni zaradi tihotapljenja mamil, so potem prihajali tudi pred posebno sodišče Cose nostre, oziroma «rodbine», ki so ji pripadali.
Za tihotapstvo mamil imajo organizacije, oziroma posamezne «rodbine» svoj poseben aparat, ki ni širok in je pod najstrožjo kontrolo. Na ta način se tudi finančni posel koncentrira in bolje kontrolira.
Pravosodni minister Robert Kennedy je rekel: «Ekonomska, kot tudi politična moč te kriminalne organizacije je naglo rastla, pa čeprav direktno ni vplivala na življenje večine Američanov, grozi indirektno.» Po statistikah, ki jih je izdelala tajna policija FBI, prihaja letno v blagajne gangsterjev okrog 40 milijard dolarjev, to pa pomeni 10 odst. nacionalnega dohodka. Pri tem je treba pripomniti, da gangsterji od tega ne plačujejo davkov!
Vito Genovese, «šef šefov» gangsterske mafijske organizacije Cosa nostra je morda najbogatejši izmed vseh gangsterjev. Joe Valachi, ki mu je služil kot soldato toliko let, sodi, da ima Genovese najmanj 30 milijonov dolarjev. Pravi čudež je, da je Genovese še živ. Valachi je namreč o usodi gangsterjev povedal tudi tole zanimivo dejstvo:
«Čim višje se gangster vzpenja, tem bliže je smrti.»
V tistem času, ko je zaradi višje sile moral Vito Genovese živeti v Italiji, ga ni moglo zadovoljiti to, da ga je bil Mussolini odlikoval ter je postal commendatore della corona d'Italia (vitez italijanske krone). Tista leta se je precej žrl, ker mu je bil Frank Costello zelo v napoto na terenu New Yorka. Ge-
novese je iz Italije poskušal še naprej voditi svojo bando v New Yorku, toda na daljavo to ni bilo lahko, Costello pa si je prizadeval, da bi se dokopal do njegovega kraljestva. Zato si je po vojni, ko je Genovese spet prispel v New York, vsekakor prizadeval, da bi eliminiral Costella. Povedali smo že, kako Je bil najel morilce, toda Costello je bil samo ranjen, čeprav je Costello ostal pri življenju, je bil omenjeni atentat nanj, o katerem so časniki veliko pisali, usoden. Tedaj se je začela policija ukvarjati z njim, dolgo je bil pod nenehno kontrolo, vlačili so ga z enega sodišča na drugo sodišče, dokler ni končno padla odločitev, da bo deportiran v Italijo, v deželo, od koder je doma. Odvetniki so že nekaj let vodili boj, da bi se kaj ta kega ne pripetilo.
Ko je bil Frank Costello med atentatom ranjen, je to povzročilo velikanski bes Alberta Anastasie. Joe Valachi Je pripovedoval pred senatno komisijo:
«Alberto Anastasia je bil zelo hladnokrven, kadar je bilo treba koga ubiti, kadar pa je besnel, tedaj je bilo to strahotno. Vito Genovese je dobro vedel, kdo in kakšen je Anastasia, vedel je, da mu zdaj zagotovo streže po življenju. Zato Je Don Vltone, kakor so vsi pravili Genoveseju, sklenil, da bo prvi udaril.»
Najprej si je zamislil, da si bo pridobil Carla Gambina, ki Je bil v tistem času eden izmed «adjutantov» «rodbine», kateri na čelu je stal Anastasia. Genovese je Gambinu odkrito rekel, kakšne namene ima. Pravil mu je, da bi bila smrt Anastasie prava sreča za njiju oba.
In tako je bil Alberto Anastasia prerešetan nekega jutra, ko je prišel v brivnico, da bi se obrti. Sedel je namiljen, ko je prišla ponj naročena smrt. Atentat je bil opravljen do popolnosti. V bližini brivnice je Genovese razporedil kakih trideset gangsterjev, ki naj bi napadli, če bi dva najeta killerja v brivnici ne imela uspeha.»
Umor Anastasie, je pripovedoval dalje Valachi, je povzro-
čil resnično vojno med dvema najpomembnejšima gangsterskima «rodbinama» v New Yorku. To je bilo nekaj, česar doslej niso bili videli. Sefi ostalih «rodbin» Iz Chicaga, Detroita in drugih mest so poskušali delovati, pozivali so na pomirjen j e, toda brez uspeha.
Zavoljo tega je novembra prišlo do omenjenega «kongresa» vrhunskih gangsterjev Amerike v Apalchinu, država New York, ko je policija izvršila racijo. Zdaj je Valachi pred senatno komisijo pojasnjeval, da Je bil to nekakšen «sklic parlamenta» ameriškega gangsterstva, na katerem naj bi razpravljali o umoru Anastasie in Genov esej evi krivdi. Toda Genovese je, preden Je policija izvršila racijo, vso zadevo že uredil. Dobil je zaupanje večine in je lahko ostal še nadalje «šef šefov».
Joe Valachi je razkril, da je Vito Genovese nekaj časa razmišljal, kako bi likvidiral celo svojo lastno ženo Anno. Stara je 58 let, živi pa s svojo materjo v Greenwich Villagu, predmestju New Yorka. Leta 1952 je zahtevala ločitev, od sodišča pa je zahtevala, naj Genovese j a prisili, da bi ji plačeval 250 dolarjev tedensko na račun alimentacij. Ob tej priložnosti je pred sodiščem marsikaj povedala o delovanju svojega moža, vrhunskega gangsterja. Odkrila Je, da se ukvarja s številnimi nedopustnimi in kriminalnimi posli, od mamil do tajnih stavnic. Pod prisego je trdila, da zasluži 30.000 dolarjev tedensko samo na tako imenovani «italijanski loteriji». To pričevanje ogorčene žene Je zelo škodovalo Donu Vitoneju. Policija Je tudi že prej o njem marsikaj vedela, zdaj pa je zvedela mnogo več. Postavljen je bil pod reflektor policije. Zena je najprej dosegla ločitev, potem pa tudi alimentacijo. Valachi je pripovedoval:
«Vendar je bil Genovese še naprej zaljubljen v Anno. Ko sva bila nekaj časa skupaj v jetnišnici, v isti celid, v Atlanti, Je večkrat jokal na mojih prsih zato, ker ga Je bila Anna zapustila.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500, lii^ celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
DANES V LJUBLJANI ZAKLJUČEK
Tridnevno mednarodno posvetovanje o uresničljivosti prekopa Jadran - Donava
Ljubljanski strokovnjaki pripravili podrobno študijo - Od Vipave do Vrhnike v predoru ■ Zanimanje tudi onkraj Donave
«Ne smemo namreč pozabiti, da ena konjska moč potegne za seboj po plovnem prekopu do 30 ton ko-ristpega tovora, medtem ko zmore ista moč na navadni cesti le 0,5 do 1 tone». V tem tehničnem podatku je zbran dober del gospodarske filozofije, ki je v Franciji. Zah. Nemčiji, Belgiji in Nizozemski privedla do uresničitve najbolj razvitega omrežja plovnih prekopov na svetu. Milanski strokovnjak dr. M. Bernardo, ki je omenil zgornji podatek na tridnevnem srečanju o kopenskih plovnih poteh v Ljubljani, je navdušen zagovornik koristnosti notranjih vodnih poti in si zato prizadeva tudi za uresničitev prekopa Jadran - Sava - Donava. Nič ne de — pravi — če bo treba nanj čakati tudi desetletje ali več: na-
Pobudo za posvetovanje so dali Ljubljansko kotlino pri Vrhniki, na-
25 LET POTEM
Bolje pozno kot pa nikoli, pravi italijanski pregovor in kaže, da se po tem načelu ravna tudi avstralska komunistična partija. Jugoslovanska tiskovna agencija je dala danes v javnost noto, ki bo bila verjetno bolj vzrok za smeh kot pa za razburjanje. Za kaj gre? Avstralska komunistična partija je poslala v začetku meseca pismeno sporočilo, s katerim preklicuje vse obtožbe, ki jih je izrekla med ko-mimformom proti jugoslovanskim tovarišem in zlasti proti predsedniku Titu. KP Avstralije se nadalje oprošča za vse žaljivke, izrečene v teh letih ter pozdravlja bratske odnose med avstralskimi in jugoslovanskimi komunisti,
IZUMITELJI
Danes so v Ženevi uradno odprli vsakoletni salon izumov, na katerem razstavljajo svoje umotvore izumitelji iz 20 držav. Po večini gre za po-t\sem nepotrebne izume, ki v določeni meri podpirajo samo lenobo. Tako na primer je nekdo izumil vezalke za čevlje, ki jih lahko priifežete z eno samo roko, nekdo drug pa je poskrbel za posebno krsto, v kateri se truplo ne razkraja, pač pa se mumificira.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so izumitelji popolnoma pozabili na energetsko krizo, ki jo doživljamo v teh dneh. Za avto so izumili vse mogoče, nihče pa ni pomislil kako bi lahko omejil porabo bencina in nafte. Med najbolj praktičnimi izumi je posebna tekočina, ki vas varuje pred raznimi mazači. Dovolj je le, da prepleskate hišo s to tekočino, da vam mazač ne bo popisal zidu, letaka pa ne bo prilepil niti z najbolj žilavim lepilom. In, dulcis in fundo, tudi izum za lenuhe: gre za poseben fotelj, ki se dvigne in nagne tako da ste pokonci, ne da bi porabili trohice svoje dragocene energije.
Gospodarska zbornica SRS, Sklad «Boris Kidrič», Urbanistični inštitut SRS in Vodni sklad v sodelovanju s Konzorcijem za beneško notranjo vodno pot iz Trevisa. Začetka posvetovanja so se udeležili tudi številni predstavniki deželnih oblasti iz Furlanije - Julijske krajine, med njimi odbornik za industrijo in trgovino Stopper, zastopniki študijskih ustanov (ISDEE in drugih), trgovinskih zbornic, itd., posebno številni pa so bili strokovnjaki iz Benetk, Bergama, Milana, Ravene in drugih italijanskih mest, ki gravitirajo na prekop Milan - Cremona - Pad in na bodoči prekop Padova - Benetke - Tržič.
Med tujimi strokovnjaki so bili nekateri vrhunski zastopniki zahodno , srednje - in vzhodnoevropskih dežel. Tudi poročila so bila pretežno na ustrezni višini. Čeprav so slednja zajela široko pahljačo problemov, od prekopov v Švici do plovnih kanalov na Madžarskem, pa je bila v središču pozornosti celotnega zasedanja možnost uresničitve prekopa na relaciji Jadran -Sava - Donava.
V tej zvezi velja posebej omeniti študijo, ki so jo pripravili in na zasedanju obrazložili ljubljanski strokovnjaki Janko Lajovic (Institut za regionalno gospodarstvo), ing. Viljem Praprotnik (Zavod za vodno gospodarstvo) in Vinko Mlakar (Urbanistični institut SRS). Študija obravnava pravzaprav tri možne prekope čez jugoslovansko ozemlje: prekop Jadran - Sava -Donava, prekop Jadran - Bakar - Kolpa - Sava - Donava in prekop Soiun-Vardar - Morava - Donava, na tem mestu pa nas zanima zlasti prvi načrt.
Trasa prekopa je začrtana od Jadranskega morja pri Tržiču po dolini Soče do Vipave. (V tej zvezi velja pripomniti, da je naša dežela pred časom nakazala finančna sredstva, potrebna za pripravo okvirnih načrtov za prekop od Tržiča do italijansko - jugoslovanske meje pri Gorici). Mejo prekorači prekop pri Mirnu, od koder sledi reki Vipavi do istoimenskega mesta, kjer stopi v* predor. Predor doseže
kar je trasa začrtana po Ljubljanici do Ljubljane in mimo mesta do Zaloga, kjer se peveže s Savo. V svojem nadaljnjem poteku se prekop pri Zidanem mestu cepi v dva kraka: prvi je speljan proti severu po Savinji do Celja in dalje mimo Maribora po Muri, nato pa po zapadnem robu Panonske nižine proti Donavi, s katero se spoji med Bratislavo in Dunajem. Drugi krak pa od Zidanega mostu dalje sledi Savi, nakar se obrne proti vzhodu in se spoji z Donavo pri Vukovaru. Po drugem kraku meri trasa 630 km, po prvem pa 512 km (od tega 20 km v Italiji, 285 km v Jugoslaviji, 104 km v Avstriji in 103 km na Madžarskem).
E. F.
»	-,	-v
m "
Po obisku v Jugoslaviji je libijski premier Gedafi dopotoval včeraj v Pariz. Na letališču Orly ga je sprejel
predsednik francoske vlade Messmer
imiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiminiiimiiiiiHi!Miiiiitii!iiiMiiiMiimiiiiiiiiiiiinm">m»"""i"i""",""Hiiii"i"iii.iiiimuiinmiiimiiiiiiiiiiuniiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRI TOVARNAH MONTEDISON V MARGHERI
. . / ‘ ’ - • ;
Strmoglavilo vojaško letalo: štirje letalci izgubili življenje
Letalo «C-47 - dakota» se je raztreščilo tik pred upravnimi zgradbami Petrolchimico in Montefibre
MARGHERA (Benetke), 23. -Davi ob 9. uri se je v bližini tovarne Montedison v Margheri raztreščilo vojaško letalo tipa «C-47 dcikota», ki pripada zrakoplovne-mu oddelku generalnega štaba vojaškega letalstva, ki ima svoj sedež na letališču Rim - Ciampino. Pri nesreči so izgubili življenje vsi štirje člani posadke. Zaradi padca letala je bilo poškodovanih tudi kakih 30 avtomobilov, ki so Mir parkirani v bližini tevame.
Življenje so izgubili polkovnik Boreo, podpolkovnik Mario Grande, ter maršala Aldo Schiavo« in Francesco Bernardini.
Letalo «C-47 dakota» je bilo namenjeno v Aviano. Po navadi se na tej progi letala usmerjajo proti Trstu. Davi pa je ponesrečeno letalo zaradi megle in vetra odletelo po progi «40 stopinj», ki odgovarja prekopu Fusina. Kmalu potem, ko se je dvignilo s tal, je vojaško letalo letelo ■ zelo nizko.

KLJUB NAPETEMU OZRAČJU
Rahel napredek na pogajanjih med Izraelci in Egipčani
Izrael vztraja pri zahtevi po spremembi meja ■ Nepopustljivost Sirije
vsezadnje si je prekop Rhein-Main-Main-Donava, ki se danes uresničuje, zamislil že Karel Veliki.
Strokovno posvetovanje z naslovom «Kopenske plovne poti in blagovni tokovi med Podonavjem in zgornjim Jadranom», ki se ga udeležuje nad 130 strokovnjakov iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Švice, Madžarske, Francije in Zahodne Nemčije, se bo zaključilo danes. Predvidevajo, da bo njegova praktična posledica ustanovitev ožje študijske skupine, ki naj bi skušala ugotoviti, koliko bi stala uresničitev prekopa Jadran - Donava in v kolikšni meri bi bile vlade prizadetih držav (prekop zanima tudi države onkraj Donave) pripravljene finančno podpreti pobudo. V drugi fazi pa naj bi ista skupina poskrbela za ustanovitev mednarodnega kbnzorcija za gradnjo prekopa.
KAIRO, 23. — Vojaški delegaciji Egipta in Izraela sta se danes ponovno srečali na položaju «delta» na cesti Kairo — Suez. Iz virov Združenih narodov se je zvedelo, da so na pogovorih zabeležili nekaj rahlih napredkov. Današnji sestanek je trajal dve uri. Na koncu je poveljnik sil OZN general Siilasvuo izjavil časnikarjem: «Stranki sta nadaljevali pogovore o umfku oboroženih sil z zasedenih področij. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri». Pred današnjim pogajanjem sta se sestala izrael-ki poveljnik general Yariv ter e-gipčenski general Mohamed Ge-masy.
Ni pričakovati, da bi sc pogajanja med vojaškima delegacijama Izraela in Egipta kaj kmalu končala, ker je splošen politični položaj na Bližnjem vzhodu in sploh na svetu, še zelo nejasen. Izraelci čutijo sicer, da se je odnos ZDA do njih v določeni meri spremenil, da je Japonska stopila na pot nove politike glede vprašanja Bližnjega vzhoda, da so mnenja, v zahodni Evropi deljena (Francija in Anglija sta bili sploh v zadnjih časih zelo nevtralni) toda izraelski krogi, katerim
stoji na čelu minister za obrambo Dayan, še vedno vztrajajo, da se bo Izrael lahko pogajal z Arabci samo potem, ko bo rešeno tudi vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov med Izraelom in Sirijo (Sirija zahteva namreč naj se Izrael umakne iz Golanske planote, in da se bo o tem vprašanju pogajala šele pozneje).
Iz New Yorka sporočajo medtem, da sc je izraelski zunanji minister srečal sinoči z ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem, s katerim je razpravljal o vprašanju sklicanja mirovne konference o Bližnjem vzhodu, do katere naj bi prišlo prihodnji mesec. Izraelci baje predlagajo, da bi se nasprotne sile umaknile na vzhodni, oziroma zahodni del Sueškega prekopa, ki naj bi postal tako ponovna razmejitvena črta med Izraelci in Egipčani. Egipčani ne sprejemajo teh predlogov.
Ko so ga vprašali, kaj meni o jamstvih za obstoj Izraela, je Aba E-ban izjavil, da je nepomembno vsakršno zunanje jamstvo. Osnovni či-nitelji izraelske varnosti morajo sloneti na ravnotežju sil in na mejah, ki se jih lahko brani. Po njegovem mnenju to pomeni, da bi morale bi-
ti meje med Egiptom in Izraelom drugačne, kot so bile pred letom 1967.
Podobne misli je izrazil tudi izraelski obrambni minister Dayan, ki je menil, da se Izrael ne sme umakniti z Golanske planote in da mora obdržati svoje položaje na Sinajskem polotoku.
Na kraju naj še omenimo, da je kairski Ust Al Abram objavil komentar svojega glavnega urednika v ka terem se zahteva, naj arabske dežele s skupnimi močmi prispevajo za izdelavo atomskega orožja. Ta izjava je v zvezi z vestmi, da Izrael že razpolaga s takim orožjem.
Na svobodi skupina španskih rodoljubov
MADRID, 23. — španske oblasti so izpustile na svobodo skupino mladeničev, ki so jih aretirali 28. oktobra zjutraj’ pod obtožbo nedovoljenega združevanja. Vseh aretirancev je bilo 113, med katerimi dva duhovnika, ki so ju osvobodili kmalu po aretaciji. Za izpustitev na svobodo so morali plačati kavcijo v 'višini od 15.000 do 350.000 peset.
Italijanska avtomobilska družba Kot vse alfe se tudi
Alfa Romeo je včeraj predstavila tisku svoje uovo vozilo aifasud TI. Gre za šuortuo verzijo znane limuzine, «novorojenec» laliko ponaša z odličnim podvozjem, dobrimi servozavorami in «zapoprauim» motorjem
MNENJE ITALIJANSKEGA USTAVNEGA SOPISCA
Zakonska ločitev v skladu z ustavo
Obrazložitev razsodbe v najkrajšem Izjava odv. Larisa Fortune
času
RIM, 23. — Davi se je zbralo na posvetovanje ustavno sodišče. Po posvetovanju se je zvedelo, da je sodišče odbilo zahtevo o ustavni nezakonitosti zakona Fortuna — Basiini. Ustavno sodišče je torej sklenilo, da je zakonska ločitev v Italiji zakonita. Obrazložitev sklepa u-stavnega sodišča bo dana v najkrajšem času.
Sklep ustavnega sodišča je povzročil po vsej Italiji veliko zanimanje in seveda tudi reakcije najrazličnejših političnih krogov. Po telefonu smo poiskali odvetnika^ Lo-risa Fortuno, ki je tudi za naš časopis podal naslednjo izjavo: «Sklep ustavnega sodišča je zelo važen tako na pravni, ustavni in tudi strogo politični ravni. Še enkrat je bila torej poudarjena ustavna veljavnost zakona o zakonski ločitvi proti vsem poskusom, na raznih ravneh, da bi se ta zakon likvidiral na 1 pravnoustavni ravni. Ko se trdi, da je zakon o zakonski ločitvi Iv skladu s členom 7 ustave, se istočasno prari, da je avtonomija italijanske države celovita ih da ni omejena cd raznih predpisov členov konkordata med Cerkvijo in fašizmom leta 1929. S tem svojim sklepom je ustavno sodišče izjavilo, da je italijanski parlament ravnal pravilno, ko ni sprejel opomb poslan-icev in senatorjev, ki so nasproto-f vali odobritvi zakona o ločitvi.»
«Sedaj ne obstajajo več ovire u-stavnega značaja, a zadnja beseda pripada italijanskemu narodu, ki je bil že pozvan, da v tej zvezi pove svoje mnenje. Do refèrenduma bo mogoče prišlo že v juniju leta 1974. Svetujem raznim laičnim skupinam v državi, naj ne izgubljajo dragocenega časa pri iskanju morebitnih kompromisov glede ukinitve sedanjega zakona in njegove nadomestitve z drugim, ki bi bil bolj po godu Vatikanu. Če bomo tako ravnali, ne bomo izgubljali časa in ne bomo niti izgubljali možnosti, da se pravočasno in temeljito pripravimo za dokončao zmago tudi v zvezi z referendumom.»
V neki svoji drugi izjavi je odvetnik L. Fortuna izrazil mnenje,
žala trupla ponesrečenih letalcev.
Po zadnjih vesteh- je prišlo do nesreče, ker se je eden od motorjev letala takoj po vzletu pokvaril. Polkovnik Boreo je sklenil, da se vrne na letališče. Preostri’ zavoj pa je popolnoma blokiral en motor, nakar je letalo začelo padati proti zemlji, trčilo v razne drogove, se razbilo rin nazadnje (vsaj na enem delu) eksplodiralo.
Panika med uslužbenci družbe vetniK c., r uriuria izmzn mnenje, Montedison; .-je bila nepopisna.. »«. |da je vsak poskus pri iskanju kom-
promisa s krščansko demokracijo, da ne bi prišlo do referenduma, praktično jalov. Premalo časa je, je dejal, da bi lahko sklenili sporazume s političnimi silami, ki nasprotujejo zakonski ločitvi. Če pa bi se to zgodilo, bi šlo le v škodo političnim silam, ki zastopajo načelo zakonske ločitve. Zato menim, je še poudaril Fortuna, da je treba opustiti nesmiselne poskuse. Politične sile, ki spadajo v okvir ustavnega loka, naj čimprej poskrbijo za sporazum, ki naj bi onemogočil, da bi referendum povzročil, hud razkol v državi. V ta namen je Fortuna še izjavil, naj država ostane nevtralna ter naj poskrbi za absolutno nenristranost pri kampanji za referendum ter naj zagotovi demokratično uoorabo vseh sredstev obveščania. Stranke ustavnega loka naj sklenejo sporazum. da bo referendum potekel v naileošem redu. Na kraju je še opozoril cerkvene krose, nai se né vmešavajo v zadeve italij"oske republike.	. 7 ‘
Poslanec Antonio Basi ini je dejal, da je sklep ustavnega sodišča še enkrat Dotedll lesitmeost zakona o ločitvi in da je Mia s tam neudar’epa suverenost in avtono-miia države.
Ra/iiikalna stranka ie sporočila, da bo 4. decembra letos uradno zahtevala od pisarne kasnejskena sodišča odobritev za zbiranie podpisov. katerega ramen j» sklica-nie referenduma, ki naj M rezve-liavil konkordat med Pijansko državo in katoliško cerkvijo.
Aretiran voditelj portugalske opozicije
LIZBONA, 23. — Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da je portugalska policija aretirala Herminia de Palma Inacia, enega izmed ustanoviteljev in voditeljev nekega opozicijskega gibanja na Portugalskem. Inacia so prvič aretirali te leta 1967, kasneje pa je pobegnil iz zapora.
Tragedija se je zaključila na območju Marghere, kjer je «C-47» zadel z levim propelerjem drog s svetilko na obsežnem prostoru pred zgradbo, kjer je nameščen center za obdelavo podatkov podjetja «Petrolchimico», ki pripada družbi Montedison.
Letalo je treščilo na vhod v zgradbo ter ga popolnoma uničilo.
Del repa letala je zatrpal vhod ter ga porušil, medtem ko so razni kovinski delci, pločevina in podobno poškodovali notranje urade. V tistem trenutku je bilo v notranjosti poslopja kakih 30 Uradnikov od katerih ni bil na srečo nihče ranjen. Ostali del trupa letala pa je po večkratnih skokih odletel še kakih 20 m naprej ter se raztreščil pri vhodu zgradbe, kjer so središče za raziskave in upravni uradi družbe Montefibre.
Pri tem je bilo uničenih kakih 20 avtomobilov, kj so bili parkirani v bližini.
Priče strašnega dogodka so podale neposredne izjave. Inž. Fedele Dell’Aquila je izjavil, da so slišali strahoten trušč. Tekli so iz poslopja ter opazili ruševine letala. Najtežje trenutke svojega življenja pa je preživel 38-letni čuvaj Gianfranco Trevisanello, ki je bil v zgradbi, ko je treščil vanjo trup ponesrečenega letala. «Nenadoma — je dejal Trevisanello — sem zaslišal značilni jek letala s propelerjem, kj pada proti zemlji. Obrnil sem se ter opazil v razdalji 50 metrov ognjeno kroglo.
Ker sem dojel, da bi v kratkem prišlo do hudega zračnega pritiska, sem se vrgel na tla. Trenutek nato je trup razbil vhod ter se razstreščil tik za menoj. Nekaj metrov proč od mene so le-
.......................................miiiintuiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiuiiiniiHniiiiiiiitiiiiimiiiiiUM«
Šesf mladincev je včeraj za eno uro zasedlo grško veleposlaništvo v Haagu, da bi protestiralo proti okrutni represiji v Grčiji. Po demonstraciji so mladinci, kot kaže slika, prostovoljno zapustili veleposlaništvo
Poslanska zbornica odobrila s popravki vladni dekret o ukrepih za univerzo
'>	* , • j	:■ r .*•' " ■	:
Za dekret so glasovale stranke vladne večine, proti pa so bili KPI, indipendentisti in MSI
folM, 23. — Poslanska zbornica je 1 danes odobrila vladni dekret za univerzo, ki ga je ministrski svet pripravil oktobra letos. Poslanci pa so delno spremenili nekatere člene dekreta in zato bo moral senat po novno razpravljati o tem vprašanju. Za dekret je glasovalo 264 poslancev, 173 jih je bilo proti, 4 pa so se vzdržali.
Dekret, ki vsebuje nujne ukrepe za univerzo, ustanavlja 7.500 novih mest rednih profesorjev (2.500 mest do leta 1975), določa nove norme za natečaje na mesto profesorja nekega predmeta ali skupine predmetov, spreminja določila za vključevanje v sezname učnega osebja in disciplinira imenovanje poverjenih profesorjev. Dovoljenje univerzam, da sklenejo 9.000 pogodb s štipendisti in diplomiranci, povečuje sklad za štipendije potrebnim študentom iti povečuje za 60 odst. organik ne-učečega osebja. Razpisuje nadalje natečaj za dodelitev 3.000 dveletnih štipendij v višini 1.800.000 lir za znanstveno in didaktično izpopolnjevanje mladih diplomirancev.
Za dekret so volili poslanci strank večine, proti pa so bili misovci, neodvisni levičarji in komunisti. Tudi stranke vladne večine pa so sprejele dekret kot predhodni ukrep, ki
naj bo le prvi korak na poti stvarne reforme univerze. Značilna je v-tej zvezi izjava,, ki ju je dal podtajnik za šolstvo Lenoci, Ta je poudaril, da dekret, čeprav ni popoln, ustreza najnujnejšim potrebam u-n’verze, kar dokazuje tudi dejstvo, da ga opozicija ni popolnoma odklonila. Pribil pa je, da je sedaj naloga vlade in socialistov v prvi vrsti, da se začne čimprej stvarno in širokopotezno reševati vse probleme univerze.
Za neodvisne levičarje je poslanec Masullo izjavil, da dekret ne ustreza realnim potrebam, ker ne sprejema zahtev, ki so jih postavili šolniki in študentje. Poslanec Napolitano pa je v imenu komunistov izjavil, da nasprotuje dekretu, ker bo ta s svojo pomanjkljivostjo še zaostril krizo italijanske šole. Napolitano je zlasti kritiziral dejstvo, da dekret ne obravnava izčrpno vprašanja odnosa med študenti in profesorji, zlasti pa prezira vprašanje prisotnosti študentov v vseh odločujočih telesih univerze. Vprašanje šole — je zaključil komunistični govornik — je odločilnega pomena za našo družbo in je torej vprašanje ob katerem pride lahko do dialektičnega srečanja ljudskih sil kot je dejal na televiziji senator Fanfani.
Inž. Wiesenthal proti podelitvi Nobelove nagrade prof. Lorenzu
DUNAJ, 23. — Predsednik združenja zatiranih Židov inž. Simon Wiesenthal, je pozval avstrijskega znanstvenika prof. Konrada Lorenza, naj ne sprejme Nobelove nagrade, ki so mu jo pred kratkim podeli).. Wiesenthal je opozoril na Lorenzov članek iz leta 1940, v kat prem je znanstvenik zagovarjal nujnost iztrebljenja ljudi «nižje rase» in poudaril, da ni mogoče razvrednotiti te nagrade s podelitvijo osebnosti ki je pred časom zagovarjala teze krute diktature. Kopijo svojega pisma je Wiesenthal poslal švedskemu parlamentu in tisku.
Ugrabitev na Sardiniji
PATTADA (Sassari), 23. - Neznanci so v sardinskem kraju Oschiri, kakih 50 km od Sassari-ja, ugrabili 58-letnega zdravnika iz Pattade Giovannija Antonia Sanno. Podrobnosti o ugrabitvi še niso znane,
Afera Watergate škandal za... petičneže
WASHINGTON, 23. - Zadeva Watergate je afera, ki si jo lahko privoščijo le bogate države. Po računih izvedencev lista «Washington Post» so morali ameriški davkoplačevalci seči zaradi tega škandala globoko v žep in plačati okrog 6 milijonov dolarjev (tri milijarde in pol lir). Ne gre pa pozabiti, da je list pri svojem računu upošteval le stroške javn h organov ’ irf prezrl stroške zasebnikov za odvetnike in zgubo, ki so jo ZDA utrpele, ker so nekateri funkcionarji osredotočili svojo pozornost na vohunsko afero in zapostavili svoje običajno delo.
Največ denarnih sredstev je doslej požrl urad posebnega javnega tožilca (2.800.000 dolarjev) in pripomniti je treba, da namerava sedanji tožTec Jaworski voditi preiskavo še najmanj dve leti. Tudi milijonček, ki ga je imela na razpolago preiskovalna komisija senata je že skopnel, da sploh ne govorimo o izdatnih stroških Bele hiše za plače odvetnikov.
Rezultat preiskave je bil doslej: obsodba materialnih vlomilcev v palačo Watergate in obtožba drugih šestih «radovednih» funkcionarjev.
GENOVA, 23. — Če neki delavec zboli med dopustom, lahko nadoknadi zamujene proste dneve. Tako je razsodil pretor v Genovi Giovanni Russo, ki je ugodil zahtevi ladjedel-niškega delavca Maria Gialdinija. Gialdini je zahteval od podjetja, da mu dovoli, da nadoknadi zamujeni dopust, ker pa je dobil negativen odgovor, se je obrnil na sodišče.