Kulturno-zgodovinska dediščina in otroška ustvarjalnost v OPB Metka Koder, učiteljica zgodovine in podaljšanega bivanja, OŠ Trnovo Prispevek je namenjen orisu dela v oddelku podaljšanega bivanja. Specifika učnega okolja in dela v njem se v marsičem razlikuje od dopoldanskega dela pouka. Učenci, nekateri so v šoli že zarana, so utrujeni, željni sprostitve, gibanja. In, seveda, lačni. Precej več truda je potrebnega, da se ponovno vzpostavi prijetno, mirno učno okolje (vmes še potekajo iz- brane interesne dejavnosti, učenci prihajajo in odhajajo iz razreda) ter pridobi motivacija in koncentracija. Pa vendar, ravno v tem času, ki ni strogo omejen z učnim načrtom, sem našla prostor za estetsko ustvarjalno negovanje našega kulturno-zgodovinskega sloven- skega izročila, za razpiranje znanja v širino in globino. Uvod Meni ni bilo nič smešno na ta moj prvi dan, starše- Ko sem prvič stopila v razred z majhnimi otroki v ma pa tudi ne. Popolnoma drugačna dimenzija! popoldanskem času, mi je, po pravici povedano, vzelo sapo. Vsepovsod otroci. To niso bili gimnazij- Postopoma se je v popoldanskem delu pou- ci, ki sem jih srečevala na hodnikih Srednje šole za ka izoblikoval moj osebni pristop. Ohranila sem oblikovanje in fotografijo ter na Likovni gimnaziji svojo ljubljeno zgodovino in zanimanje zanjo na v ljubljanskih Križankah, kjer sem od leta 1997 do različne načine prenesla med najmlajše šolarke 2005 poučevala zgodovino, vmes tudi v progra- in šolarje. V okviru interesne dejavnosti Kultur- mu izobraževanja ob delu za odrasle. Ti mali otro- no-zgodovinska dediščina se seznanjamo z raz- ci niso mirno sedeli v klopeh ob vstopu učiteljice v ličnimi zgodovinskimi vsebinami, ki jih potem razred in zbrano sledili razlagi. »Vsepovsod« otroci raznovrstno nadgrajujemo skozi daljše obdobje niso nič slišali niti videli, da sem vstopila v razred. (ker je ena ura dejavnosti za širino in globino pre- Iskali so sošolca, ki se je nekam skril, in so starši malo). Za eno ustvarjalno likovno delo porabimo prišli ponj, da jim ga kot učiteljica, čisto sveža v tudi mesec in več. Vztrajnost in natančnost vodi- osnovnošolskem prostoru, seveda takoj predam. ta h končnemu razstavnemu izdelku, k ponosu Izgubljeni deček je bil najden po dobrih dvajsetih posameznice/posameznika za vloženi trud, za minutah, skrival se je v omari. Še sreča, da mu je podobo, ki se izriše v unikatni popolnosti otro- bilo tako smešno, da se je s smehom sam razkril. škega ustvarjanja. 51 Didakta ŠOLSKA PRAKSA 52 Didakta Med procesom nastajanja umetnin posebno pozor- dobe življenja vrezovali in tolkli v kovino. Nastala je nost namenjamo zapolnitvi ozadja. Odvisno od ob- umetnina, situla, razdeljena na tri pasove s prizori dobja, ki se mu posvečamo, praznini likovne površi- vsakdana. Znotraj teh treh pasov, frizov, so člove- ne dodajamo razkošje tehnik drobnih detajlov, ki so ške in živalske figure. Zaporedje pasov nam slika se uporabljale v svojem času (torevtika – uporabljali pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz so jo mojstri situlske umetnosti v železni dobi; kelt- življenja pomembne osebe, po vsej verjetnosti vla- ske vozlanke – nad njimi smo se še posebej navdušili darja. Čeravno so bile situle pivske posode, si deli- po ogledu čudovitega animiranega filma Skrivnost mo enotno spoznanje. So na nek način tudi knjige. iz Kellsa, ki nas popelje v čas nastajanja enega naj- Lahko jih beremo kot podobopis. Znanje o pozna- lepših rokopisov srednjega veka; mozaik – metoda vanju vrhunsko izdelane vaške situle in o njenem dekorativne umetnosti iz časa starega veka, ki jo mi pomenu za naš prostor dodatno poglobimo s pre- izdelujemo bodisi iz koščkov kolaža bodisi pa si po- biranjem izvirne slovenske slikanice Fant z rdečo magamo z ravnili in potem notranjost majcenih li- kapico, avtorice Andreje Peklar, ter s pogovorom o kov pobarvamo s flomastri, vodenkami, temperami). sporočilu zgodbe. Naročimo se še na obisk v Naro- dnem muzeju, kjer nas muzejski kustosi še doda- Navdih za ustvarjanje nam nudi mnogoterost zgo- tno poučijo o vaški situli in si jo lahko ogledamo. dovine človeštva. Poglavja, ki sledijo, so namenjena Poudarimo tudi prisotnost situlskih podob v vsak- Vaški situli in Primožu Trubarju, decembrskemu danjem življenju. Pravzaprav jih nosimo ves čas s času, kulturi v februarju, silhuetam z vsebino. seboj, v denarnici, vdelane so v osebno izkaznico, so del naše identitete. Vaška situla in Primož Trubar Vaška situla in Primož Trubar nam prideta nasproti Med prebiranjem pravljice naše pradavnine nam je jeseni, ko diši po tisku. Sploh 31. oktober, dan refor- z vsako prebrano črko bližje pogumni mož časa, Pri- macije, praznik, ki časti slovensko besedo. Kako po- mož Trubar. Kako le bi lahko brali tako imenitno po- vežemo prazgodovino in obdobje reformacije v no- vest brez njega, ki je nam, Slovencem, v nevarnem vem veku na Slovenskem? času verskih trenj izročil v skrbno nego prvi dve knjigi, natisnjeni v slovenskem jeziku, in bil zaradi Najprej ugotovimo, da v prazgodovini, v železni svojega delovanja tudi izgnan. Lahko rečemo, da je dobi, v Vačah še niso poznali ne knjig ne časopisov, postal begunec. O Primožu Trubarju, njegovem ži- sporazumevali so se na čisto drugačen način. Po- vljenju, se še dodatno pogovorimo, preberemo nje- membno vlogo pri tem so imeli umetniki, ki so po- gov življenjepis, poiščemo slike. 53 Didakta ŠOLSKA PRAKSA In sedaj je skoraj vse nared, da se ustvarjanje, na- z vaške situle. Pod podobo situle je simboličen menjeno počastitvi situle in Trubarja, lahko zač- zapis, nekakšna imitacija tiska prvih slovenskih ne. Učenci najprej s svinčnikom izdelajo skico, da knjig in poklon Primožu Trubarju. se kasneje lahko lotijo dela na risalnem listu. Še intenzivneje smo simboliko obojega (situle in Eno izmed prvih situl so učenci (sedaj so v prvem Trubarja) predstavili s pomočjo jogurtovega lonč- letniku srednjih šol) izdelali tako, da so situlo raz- ka, poslikanega v treh pasovih, preoblikovanega v delili na tri pasove in v njih izrisali podobe s situ- situlo. Risalni list smo razdelili na tri ploskve (kot le. Dodatno so jih prevlekli s črnim flomastrom in trije frizi). En del lista je pobarvan s črno tempe- prvi zunanji rob obšili s črnim sukancem, ostanek ro (barva tiska), drugi del je polepljen s koščki ča- ozadja pa so pobarvali s tempero zlate barve. S sopisnega papirja (tisk danes), zadnja tretjina pa sukancem so obšili tudi sredinski motiv jelena, z je že zapolnjena s keltskimi vozlankami (okrasne namenom pridobiti vtis reliefa, kar se razvidi tudi iluminacije v prvih rokopisih). Na koncu smo v levi zgornji del risalne površine prilepili situlo. Tako smo pravzaprav dobili sodobno 3D umetnino. Lansko jesen smo z drugošolci v oktobru ubrali pot izdelovanja situle v tehniki halštatskih moj- strov, v torevtiki. Žal nismo tolkli in vrezovali v kovino, temveč smo se preizkusili v naši izvirni tehniki. Situlo smo ponazorili z izbrano prostor- sko umestitvijo pikic (kot bi šlo za enostavnejšo tehniko vbadanja) različnih velikosti ter z njihovo gostoto. Pikice so izdelane s črnim flomastrom. Po mesecu dni vztrajnega, natančnega dela se je pred nami izrisala unikatna podoba vedrca. December: pravljično in praznično Vaško situlo smo v decembru, dve leti nazaj, soča- sno z otroki tretjega razreda v podaljšanem biva- nju popoldne, ustvarjali v šestih razredih pri pou- ku zgodovine dopoldan. Originalni motiviki smo 54 Didakta dodali ledene rože, pasove pa še dodatno raz- plastili in posamezne prostore prebarvali z mo- dro barvo (oboje poudarja pridih zimskega časa). Ozadje situle krasijo mozaični koščki iz alufolije (simbolna ponazoritev kovinske dobe v prazgo- dovini). Izdelek je nastal po predhodni skici. Vsak vzorec posebej je prevlečen (obroba) s črnim flo- mastrom. Filigransko delo. V decembru domove napolni rumena svetloba. Vsak si želi praznovati v okrilju domačnosti. Kul- turno-zgodovinska dediščina nas je popeljala skozi različne načine gradnje v preteklosti in se- danjosti, prepoznavali smo spreminjanje bivanj- skega elementa. Koliko zidov, koliko sten je imel dom? V rani uri človeštva prav nič. Skalni previsi, votline. Preproste vejnate, slamnate strukture za- vetij, znotraj posute z listjem. V takšnih bivališčih slili vsak svojo decembrsko hiško in izrisali skico v so si naši davni prednamci poiskali zatočišče, var- zvezek. Otroško arhitekturno snovanje je v mese- nost pred zunanjostjo. Sčasoma, z razvojem polje- cu dni ponudilo toliko individualnih pristopov, ko- delstva in živinoreje, so nastala prva stalna bivali- likor je bilo otrok. V samem likovnem izrazu smo šča v vaseh s preprostimi hiškami z eno odprtino. se držali estetike minimalizma. Manj je več, z več Mesta rodovitnega polmeseca, Mezopotamije, končnega učinka. Hiške smo pustili bele, sem pa nam postrežejo s prvimi razkošnejšimi palačami, tja pridali modro (odprtine, zunanje stene), ozad- s stolpi – zigurati. Pregledali smo arhitekturne je pa zapolnili s koščki srebrne in zlate alufolije. mojstrovine antike in se zagledali v srednjeveške Pridih nočnega neba smo povzeli po van Goghu, gradove, ki so za mlajše otroke prav posebej mi- po njegovi noči, polni zvezd. Izrezali smo drobne kavni. Preko renesančnih in baročnih vil ter indu- bele krožce in jih znotraj zapolnili z drobnimi ru- strijskih četrti mest s konca novega veka se zau- menimi pikicami. Tako smo dobili zvezdice in jih stavimo v sodobnosti leta 1933, pri ljubljanskem polepili po nebu nad hiškami. Učinek izdelanih nebotičniku, ki je bil ob odprtju najvišja stavba otroških mojstrovin je bil bleščeč. v srednji Evropi. In zaključimo v naši sodobnosti, ki nam zopet ponuja raznovrstnost arhitekturne Kultura v februarju krajine. To je vsebinsko izhodišče za ustvarjanje Pa ni samo v februarju. Vsak dan je, kultura, vza- pravljičnih hiš časa. Otroci so si v domišljiji zami- me si prostor in čas. Za prebiranje lepe besede so 55 Didakta ŠOLSKA PRAKSA vsi trenutki pravi. Pa vendar v februarju kultura Bošnjakinje, lepe Lejle. Rozamundo smo umestili zadiha drugače. Prešeren ji vdahne svojsko ži- v zeleno pomlad, ji nadeli obleko iz cvetlic, ozadje vost, kot marec pomladi. Z otroki v podaljšanem pa spremenili v prostranstvo zelenih trav. Pri izde- bivanju smo slovenski kulturni praznik počastili lavi slike smo uporabljali ravnilo. Iz samih krogcev s pogovornimi okroglimi mizami, s prebiranjem so lasje, tudi cvetlični motiv oblačila. Travniško Prešernove poezije, z ustvarjalnostjo, lansko šol- vzdušje je ustvarjano prostoročno. sko leto smo sodelovali na februarski kulturni predstavi (vzporedno sem pripravljala osmošolce Upodobitev Lejle z otroško estetiko kulturne- in otroke iz drugega razreda). Pri likovnem ustvar- ga februarja je prikaz delovne vneme, izjemne janju smo se osredotočili na Urško iz Povodnega koncentracije, potrpežljivosti, volje rosno mladih moža, na Turjaško Rozamundo in na temnolaso duš. Otroci so s ponosom zrli v svoje Lejle. Dan za Lejlo, ki gane Ostrovrharjevo srce. dnem so zaljšali likovno površino s to deklico iz Bosne. Ponovno razkošje las, temnih, vseh obliko- Preden smo začeli z Urško, smo si ogledali ume- vanih s pomočjo keltskih vozlank, ki smo jih spo- tnost renesančnega slikarja Sandra Botticellija. znali med obravnavo srednjeveških rokopisov (in Osredotočili smo se na delo Rojstvo Venere, kjer ob tem poudarili, kako precizno so se dela lotevali se mladenka bohoti s slapom las, ki se ji ovija iluminatorji, posamezna dela so nastajala več let). okrog telesa. Na takšen način so učenke in učenci Obleka slavnostna, vsa po drobcih (vsak drobec je ozaljšali vsak svojo Urško. S prameni zelenih las, posebej okrašen) in ne v celoti pobarvana. Trav- ker potem nas pričakuje pomlad. Za popestri- nato ozadje iz samih vozlank, za pridih pa rožice. tev smo sem in tja kakšen pramen las pozlatili s Otroci so jih najprej narisali in jih s flomastrom koščki zlate folije, ga polepili s kolažem, okrasili z pobarvali na listu papirja, nato izrezali in nalepili drobnimi krožci. Med pramene smo pomladno na zeleno ploskev. Končno podobo smo uzrli in natrosili še trobentice in zapisali delčke prve ba- razstavili po enem mesecu. lade mladega Prešerna. Silhueta z vsebino Romanca Turjaška Rozamunda nam prikaže pre- Različna ljudstva v preteklosti so vse do nekako krasno, a prevzetno dekle s Turjaškega dvora, ki prve polovice 19. stoletja, do začetkov prve indu- svojega ljubega Ostrovrharja izgubi zaradi druge, strjske revolucije, ostajala povezana z in vezana 56 Didakta izključno na naravo. Od njihovega poznavanja vrsto let, marsikaj sem se kot profesorica zgodovi- naravnih zakonitosti je bil odvisen njihov obstoj. ne o estetiki likovnega izraza naučila prav od nje). Samo pomislimo, do kakšnih spoznanj so se do- Prazničnost trenutka poudarjajo pisane zvezde in kopali opazovalci neba v starem veku. Po postavi- zvezdni utrinki neba, ki so prikazani z mavričnimi tvi zvezd so staroegipčanski svečeniki znali napo- krogi. To mavrično likovno delo je rezultat priza- vedati poplave. Spoznali so, da zvezda Sirij, ki vzi- devanja prvošolcev v podaljšanem bivanju. de poleti v svetlobi jutranje zarje, pomeni začetek Nilovih poplav. Poplavljanje Nila je za seboj pušča- Zaključek lo rodovitno blato ter s tem pomagalo k uspešne- Hvala spoštovanim kolegicam in kolegom v po- mu kmetovanju in blaginji države. Takšen je bil na daljšanem bivanju. Prihajamo iz različnih stro- kratko vsebinski uvod v ustvarjanje prve silhuete kovnih okolij. Od leta 2006 sem imela priložnost z vsebino. Dopolnili smo ga še z nekaj astronom- spoznavati bogastvo znanja, ki ga sejete med skimi vložki (ogled ozvezdij, Rimske ali Mlečne ce- učence v popoldanskem delu pouka. Prav tako ste – galaksija, ki ji pripada tudi naše osončje in je sem pridobila uvid v odlično, nazorno prakso uči- vidna le v temnih in jasnih nočeh) ter z gibalnim teljic in učiteljev z drugih slovenskih in tujih šol momentom. Preko glasbe so nastale tri gibalne preko imenitnih predstavitev na mednarodnih ponazoritve dogajanja na nebesnem svodu. Poi- konferencah za področje podaljšanega bivanja. menovali smo jih Lokostrelec, Potovanje po Mleč- Ugotavljam, da skrajno nenavadni pojem podalj- ni cesti in Sončni vzhod. Ustvarjanje smo pričeli šano bivanje ne ustreza živosti organizma, s kate- tako, da se je eden izmed otrok ulegel na veliko rim se srečujemo učitelji popoldan, po končanem risalno površino na tleh v poziciji gibalnega izraza pouku. Za pozornost učencev je potrebno ubrati Lokostrelec. Deklico ali dečka smo v takšnem po- svojstven pristop, ki se motivacijsko razlikuje od ložaju obrisali s svinčnikom. Pri izdelavi silhuete v pristopa v učnem dopoldnevu. Bistveno več je naravni velikosti so sodelovali vsi otroci. Trgali so vzgojnega, socializacijskega momenta. Ustvarjal- koščke barvnega kolaža v različnih velikosti in jih na dela, ki nastajajo v času po dvanajsti, trinajsti lepili po likovni podlagi. Znotraj silhuete in izven, uri, in pridobljena znanja z raznovrstnih področij po nočnem nebu z izrisanimi zvezdami in planeti. zadobijo še posebno vrednost. Kar nekaj otrok je ob koncu šolskega leta imelo vsak svoj stenski okras, ki so ga nesli domov. Ni pa se časovno dalo izvesti, da bi takšno umetnino lahko izdelali za vsako učenko, vsakega učenca. Druga silhueta je vsebinsko povezana z našim planetom Zemljo. S procentualno razporeditvi- jo kopnega in vode. Z mladimi raziskovalci smo ugotovili, da naš planet predstavlja 70 procentov vode in 30 procentov kopnega. Podobno, smo primerjali, je z našim telesom. Voda v njem pred- stavlja 60 do 70 procentov naše telesne teže. Zato smo se pogovarjali tudi o pomenu pitja vode za naše zdravje. Po predhodni usvojitvi znanja je naša ustvarjalnost samoumevno zašla do ekolo- škega pristopa k delu. Nabrali smo odpadno bla- go raznoraznih barv. Blago smo razrezali v kroge (Zemlja je okrogla). Ponovno smo obrisali dekli- ško in deško telo. Znotraj smo nastalo ploskev po- lepili s krogi iz blaga, nekaj smo jih tudi izdelali s čopičem ter temperami, s flomastri. Enak posto- pek lepljenja in barvanja smo ponovili ob izdelavi Zemlje. Voda je barvno ponazorjena z modrimi barvnimi krogi, kopno pa z zeleno barvo. Zadnje silhuete so praznične. Izdelane so bile ob 55. obletnici naše šole. Gre za preplet dveh literar- nih junakov, ki se srečata v prostranosti vesolja. Viri in literatura Zvezdica Zaspanka in Mali Princ. Silhueti sta posli- Peklar, B. (2005): Fant z rdečo kapico. Ljubljana: Inštitut za likovno umetnost. kani s temperami. Ob tej priliki sem sodelovala z Božič, D., Pavlin, P. (1999): Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije akademsko slikarko, izjemno profesorico likovne od neandertalcev do Slovanov. Ljubljana: Modrijan. Mihelič, D., Janša-Zorn, O. (2003): Stari in srednji vek: zgodovina vzgoje na naši šoli (najino sodelovanje gojiva že za sedmi razred devetletke. Ljubljana: DZS. 57 Didakta