List 32.
Kako s korunam ravnati, ki na njivah gnjije.
Bogu se usmili! tudi na nekterih njivah Ljubljanske okolice je koriin gnjiti začel, in clo tudi na mojim verti, kamur sim ga bil letaš nekoliko zovoljo semena zasadil. Včeraj sim zapazil sovražnika — gnjilobo na koriin i. Tretji del mojiga krompirja je od trohljivosti načetiga ali pa že napol gnjiliga.
To žalostno šibo 5 ki nam žuga, odverniti, so umni kmetovavci semtertje že mnogoverstne skušnje delali, tode vse je bilo zastonj. — Nar bolje je tedej, če se koriin, ko mu perje rumeneti in trohneti prične, urno izkoplje; tako zernje, kte-riga se gnjiloba še poprijela ni, se odloči, v merzli vodi omije, potem hitro in dobro obriše in na zračen kraj spravi, kjer se mora pa pridno paziti, de se, kar ga gnjiti začne, odbere in v jame pomeče, odločeni pa poparjen živini po-klada. Ravno tako gre tudi s tistim koriinam ravnati, kteri se pri kopanji že nagnjit dobi.
Če bi se pa na njivi veliko nagnjitiga koriina nakopalo, de bi se ne mogel ves za živino oberniti, bi vtegnilo morde prav biti, če bi se v drobne kerhličke razrezal in naglo posušil. Suh koriin je za živino dobra piča in se da tudi dolgo hraniti. Živina kuhane kerhličke rada je, in ji tudi dobro teknejo.
Gnjili koriin se more zakopati, ne pa na gnoj-niše metati, de bolezen v gnoj ne zaide in se po njivah ne zatrosi.
Ljubi kmetovavci! pri ti priliki vas prosim, pošlite mi, kolikor je moč, koriinoviga semena, ktero bo prihodnji mesec zrelo, in ktero se po ko-runjevki v grozdičkih zelenim jabelčkam enakih po
126
njivah najde. Ravno to svetjem tudi vsakimu prid-nimu kinetovavcu, de naj si nabera korunoviga semena, kolikor more, iz kteriga si bomo sčasama zopet zdrav in lep konin zarediti zamogli.
V Šiški 6. Velkiga serpana 1846.      v. šmidt.