List 29. Tečaj XXVII. v, fí ."I i * go dar ke 5 brtniške m ar î/i il Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskamicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den > Ljubljani v sredo 21. julija 1869. Gospodarske stvari. kmetijski obrtniji Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) . Izdelovanje prediva. strijska in Ogerska v največi meri, kjer letos jih pošlje Ogerska " ~ v Belgijo, 6 v Irlandijo. Brez natančnega stalnega znanja kaj početi, se vé, da je račun brez krčmarja; vendar se sme že naprej reči. da v škodo delati skoro ni mogoče, kajti ako po- 4. pismo To je pač vse lepo in dobro mislimo, da se je za obstoječe avstrijske predilnice leta 1867. vec kakor 329.777 centov na pol mikanega pre- diva vpeljati moralo; sme se soditi, da se bo to število 9 bo marsikdo rekel: za naprej le še pomnožilo zavoljo čedalje večega števila al kdo bo to vse izvršil? ali se bo splačalo ali ji v, uu ujai omuu Y. denar vzel? in Bog vedi ) 9 Kar se tiče prvega vprašanja, mislim, da pravo rečem 9 ako povdarim, da je to dolžnost kmetijskih d ružeb Po , — ---~ ~ - J ~--# — gledu druzih dežel in njih kmetijskih predilnic. To veljá za predivstvo sploh. Ako pa posebno pozornost obrnemo na Kranjsko, vidimo, da so celó tište prodajalnice, ki samo predivo prodajajo, polnevtujega blaga kaj pa druge s platnom itd.? Se celó društev bi tedaj tudi marljiva družba kmetijska v Ljub- vrvarji dobivajo konopnino od zunaj, in veliko potrebo en odsek izvoliti. platna za žaklje in talasi krije moravsko in šlezko morala za predivstvo p o s e b od kme Ťako izvoljenemu odseku naj bi bila naloga, tijskega ministerstva denarne pomočí si izprositi, za raz- sirjanje m smo v prvem, boljšanje lanú konopelj po načelih, ktere Ako drugem in tretjem pismu navedli platno. To so menda dosto lepi dokazi, da se dá v tem obziru še jako mnogo storiti in to z najboljšim vspehom. Razume se samo po sebi, da pri izdeialnicah ostati bi pa za družbo kmetijsko to pretežavno bilo, naj bi se pa posebna društva ustanovila z istim poslom, in to bi še najbolj ne more 9 bilo nožje vstrojeno prvim zidati. al o teh že zdaj govoriti, dokler še ni pod- 9 reklo se drugo nadstropje pred Od ministerstva dovoljeni denar bi se koristno po rabil po nasvetu si. ministerstva samega, ktero v knjigi „Ueber die Zustânde der Flachs- und Hanfprodukti in Máhren, Schlesien und Boh men" povdaria Ako pridemo tako daleč, da bode več izdelalnic z delom preskrbljenih, potem nam ni za predilnice ali pa tkalnice skrbeti »UH.U1VV o^^m, kajti smemo si biti v svesti, o^ bodo nehoté premožnaki najdli, kteri bodo na lastno roko deželni pridelek više izdelali, in dovršeno platno namesti prediva iz dežele pošiljali. Spomnimo se pri tej priliki samo na Angleže; ti zadnji zavodi se utegnejo na delnice sezidati, akoravno dosti novcev stanejo. (V Késmarku v špiski županiji na Ogerskem se je ustanovila leta 1866. prva ogerska predilnica na delnice s prvotnim premoženjem od 245.000 gold. ; goni jo sopar; stroški na leto znašaja 100.000 gold., izdela se 6000 centov prediva, ktero je večidel na Ruskem pri delano bilo. Dobiček mi ni znan; toliko pa vem hočejo predilnico razširiti, zraven pa da se 9 da Je treba skrbeti za nakup skeg semena 9 za po speŠitev pridelovanja boljšega domaćega semena dosego boljšega godenja in daljega izdelovanj pri uaoj , jalo dežele, kj 9 za r(tO bi kakor je že omenjeno bilo, izdelalnici prista-za pošiljanje sposobnih mladih kmetovalcev v se predivstvo izvrstno goji za Pelj posebnih sejmov za predivo ali prav za prav sejmov za lan 9 za razpisovanje premij Izdelalnice naj bi se dale z najvećim pridom s [jalno pomočj 9 to ie 9 na delnice (akcije) ustanoviti Stanj izdelalnic se ne dá na tanko že naprej izreci 9 še da eno tkalnico 9 kajti to je od dosti okoliščin odvisno, na primer, od velikosti, ktera se jej ima ponuditi, od njene delavnosti ali samo za lan ali tudi za konoplje; od gonilnih moči vode ali puha itd. Gotovo je ncjbolje, ako se pred ustanovljenjem, kakor je gori omenjeno, sposobni mladi kmetovalci v tuje dežele pošljejo, da se tam z vsem na tanko se- vstanoviti 9 zopet lep dokaz, da se izplača. Da bodo predilnice in tkalnice severnih dežel jele nekoliko hirati, ako bomo kadaj tako srečni do lastnih prispeti, to je oči vidno, ker poglavitno platneno tržtvo je z južnimi deželami, kamor pa sosedje gotovo lahko boljši kup robo dajejo nego daljni severnjani. Dalo bi se o predivstvu še dosti pisati, vendar . tako. znanijo. V ta namen so poslali iz Českega, Moravskega mislim, da sem poglavitno potrebne reči omenil in Šleskega že davno takih kmetovalcev v Belgijo. V da mi ne ostane druzega kakor prihodnjič še o ko-novejši dôbi postopajo enako: Štajarska, Spodnje-Av- noplji govoriti, in potem z veselo nado, da se bodo — *) Kakor se v obravnavah odbora družbe kmetijske ljubljanske bere, je ona predivstvo že v svojo skrb vzela, si. ministerstvo denarne podpore prosila in tudi 600 gold, za letos dobila, iz kterih bode dva mlada kmetovalca na Moravsko poslala, drugo leto pa Belgijo. ; Vred. možje našli, kterim je na blagostanju naše dežele res- nično ležeče, in kteri se bodo potrudili, to, česar si jaz in vsak pošten deželan želi — namreč slabotno delo peresa v resnična in krepka delà spremeniti — prvi del kmetijske obrtnije končati. (Kon. prih.) 23© Postava od 24. maja 1869. leta kako naj se uravná zemljiški (gruntni) davek * (Dalje.) , Oddelek IV. Vcenitev. Oddelek V. Mer Oj. . 35. Premembe v obdelovanj a in zemlji naj se pregledajo in po tem zdanje katastralne 34. Kako se posamesna zemljišča v tarifo vcenj uj ej o. Vcenitev je to, da se cene, ki so v vrstilni tarifi postavljene za razne obdelovanj ske rede ali načine, obr-nejo na vsako posamesno davčno (davku podvrženo) zemljišče v občini in v okraju ali vrstilnem odseku. Iz namena te vcenitve naj se okraj, ali oziroma vrstilni odsek razdelí na toliko posebnih vcenitvenih oddelkov ali skupin, kolikor jih je treba, ter bosta v jalci vse te podatk mape popravij o Merjalci, ki so okrajnim komisijam pridani .•xv.jMiv., ov uaiajunu awuiioijctixi pi iuaui, îmâJO nalogo, da premembe, ki so se po zadnji meri v obde-lovanju in v zemljiščih zgodile, če niso bile razvidnici oglašene, na samem mestu pregledajo in po njih zdanje mape popravijo. 36 Kak se k bdelovanjsk aj taj o in t in t a v i j Ko je precenitev in vcenitev dokončana tudi , naj mer v sedanje mape vrisajo in vmviv.uv . v... uuu^.u ^ uv....v. J J * J ' "" "" «wv41 » OVV4C»UJV Uia^/U y 1 J ) vsakem takem oddelku po dva uda okrajne komisije naj se po tem zrajtani prostori obdelovanjskih in vrst (cenilca) vcenjevala posamesne občine aii grajščine y ki nih odrezkov vpišejo v cenilni register, kteri se za niso v občinski zvezi, pod poročevalčevim prigledom in vsako občino posebej napravi z vednim ozirom na izbrane izglednice (§. 28.), in naj pri tem, ako sta vcenj evalca raznih misli, ob veljá tista misel,^kteri poročevalec pritrdi. Iz tega registra naj se prostori posamesnih dobrot tako da ta se- nih vrst vsakega obdelovanja sestavij^ stava pokaže ves prostor vseh k občini spadajočih v as 9 I^J. 1K1 VA1. w«"'« » VOVU1 V UVU XV \J UVjlUl OUuUCI jUVlU , V kadaj se začne vcenitev, naj se popřed v posamesne dobrotne vrste in obdelovanjske rede vce- vsaki občini ali samostojni grajščini očitno oznani. vcenitvi naj se pokličejo za zaupnike dotična obcinska starešinstva (županstva) ali dva od njih pove- ijenih emljišč gled dana moža, po tem zastopniki samovoljnih grajščin in stora zemlj Po le-ti vrstni sestavi naj se napravi okraj , iz kterega se mora videti, koliko 9 vsi tišti posestniki, ki vsaj šestino vsega zemljiŠkega pre je vsega pro jenih po dobrotnih vrstah in obdelo davka plačujejo. Taka zemljišča, ki so vanju postala rodnejša od svoje bližnje okolice, naj se jskih redih ali načinih, od vseh občin tistega okraj ) po nenavadnem obdelo- pa okraj skup znašaj oziroma od raznih vrstilnih odsekov, in koliko le-ti in vcenj ajo prav tako, kakor ta okolica. tem pregledu naj se prerajta po prostoru in po tarifnih cenah čisti prinos posamnih dobrotnih vrst in e je kje vrtnega ali vinograjskega obdelovanja obdelovanjskih načinov za občine, vrstilne odseke manj od 50 štirjaških (kvadratnih) sežnjev, ali kmetijskega sveta kterega drugega obdelovanja manj od 400 štirjaških sežnjev, naj se to vzame k obdelovanju, k ti- so 9 m za okraj 9 če po tem poprečni Čisti prinos od orala m stemu, kteremu je po lastnosti in prinosnosti najbližje. Od tega naj se odstopi le takrat, kadar bi bil razloček v prinosu teh dveh različnih obdelovanjskih načinov, ali oziroma dobrotnih vrsta tolikošen, da bi se po takem privzetju čisti prinos skupnega sveta za več kakor 10 akega obdelovanja za občine, vrstilne odseke okraj 9 ce so i Cisti prinos ali donesek vseh okrájev ene in iste dežele skupaj daje čisti prinos cele dežele (Dalje prihodnjič.) odstotkov povečal al pomanjšal. Tako naj se tudi odrezki dobrotnih vrstá enem obdelovanju istega zemljišča 9 ki SO V Čujte gospodarji * da vam vmes, če nimajo vsaj ne požró zelja! spet letos gosenice enega orala 9 privzamejo ali pritaknejo k dobrotni vrsti istega zemljišča, ako Čisti prinos, kteri bi se dobil 9 ko Iz Podrosta Veliko za kmeta dobrega in koristnega so že „No po tem ne bo za 9 kako so bi se tak odrezek posebej precenjal več kot 10 odstotkov povećan ali pomanjšan. Vsako posamesno gozdovje naj se potem njegova tla poprek nosna, in kako lesovje ima, po navadi vceni samo v eno dobrotno vrsto brez ozira na vrednost, ki jo ima ob cenitvi stojeći les. 9 m kako Je ko je čas se dobrega njihovega bilo priporočeno. Tudi lani so „Novice" vice" nasvetovale sveta poprijeti, se pa le malo kteri vé še spomniti povedale, kako se najbolj gotovo zelje požrešnih gosenic obvaruje; namreč, da se morajo vsa jajčica, po željnih metuljih zaležena, na znotranjo stran Ce so pa v njem kosovi, ki imajo zdržema vsaj 50 oralov, ter so po zemlji, lesovju in po drugih okoliščinah, po kterih se čisti prinos ravná, med seboj jako različni, naj se vcenijo v več dobrotnih vrst. zeljnatega perja, do časa obrati in pomečkati, iz kterih se pozneje izležejo požrešne gosenice te dni zapazil ne Ker sem v enem, ampak Ko je vcenitev po vseh občinah okraja ali vrstilnega odseka dogotovljena, naj se nje podatki predložé okrajni komisiji, da jih pregleda in sestavi; ta komi- če je kaj pomanjkljivega ali sumljivega, naj to v mnogoterih zelj-nikih veliko drobnih, pred ko ne od željnih metuljev zaleženih jajčic, zato nasvetujem, naj bi „Novice" opom- in pokonČali nile, da bi tudi drugod pregledali, obrali od zeljnega metulja v zeljnikih zaležena jajčica, da 9 sija poravná, če ni drugače, po ti poti, da izpošlje krajno (lokalno) komisijo, in naj dá po tem napraviti vcenilne registre ali vcenilnike (§. 36.). ne potem, ko bode že prepozno, popraševali: kaj jim bodo je storiti, da ne bi jim gosenice zelja požrle. M. Kalan. Prezrl se je v zadnji številki §. 32., kteri se glasi tako-le : Gospod Pajik — in pa odpis gruntnega 32. Kako se podaj ajo pritožbe ali vgovori zoper vrstilno tarifo. Pritožbe od obcin, večih posestnikov ali okrajnih cenilnih — «x. v^x«j^««m«. ljubljanske, ^««^i komisij naj se v šestih tednih neprestopnega roka (brišta) po- brika kmetom, da j davka Gospod Pajik okolici ljubljanski 9 C. kr okrajni predstojnik okolice kakor smo že od več strani slišali se do dajo pismene dotični okrajni komisiji, in ta naj jih s svojim mnenjem pošlje deželni komisiji. gold, memo Da je to za zadnj dp leto >dpisal kmetom 3T000 to val, to mu verja- odp pa jCk uajJio uaoTvwvTwiij «v tu ^ w ' ne dovrši on, ampak viša vlad 231 Al zakaj mi te vrstice danes pišemo, temu je vzrok drug, namreô ta, da gospodu Pajk u tisto glorijo vzamemo, s ktero ga tù in tam kak neveden kmet ob- daja, češ, da ta odpis je le dobrota in milost Pájková in da njemu gré zahvala za to, da se o dpi suj ej o ena leta sem gruntni davki. - ^ To ni res. Gosp. Pajik spolnuje le dolžnost okrajnega predstojnika, da se zgodi blaga volja pre-svitlega cesarja, ktero si je kranjski deželni zbor izprosil od Njih Veličanstva leta 1864. Prajšajte gosp. Pajk a le, naj Vam pové: ali mu je kterikrat na misel prišlo, da bi bil on prosil pre-svitlega cesarja, da bi se ubogemu kmetu zlajšal davek? Odpisaval je po starodavni postavi, kakor vsak drug predstojnik, kadar je kmetu toča ali kaka druga uima vzela pridelek. In če bi se bil on tudi za zlajšanje davka na višem mestu potegnil — kar nam ni znano — le glas vpijočega v pušČavi bila bi ostala njegova beseda, ktera, naj se mož še tako velicega delà, nima nič več veljave kakor vsacega druzega uradnika, ktero ,,ad acta" položí viša oblast. Odpis davka zunaj slabe letine ni tedaj gospod Pajkova zasluga; da ga odpiše, to je le njegova dolžnost po sklepu Njih Veličanstva cesarja od 31. decembra 1864. leta, kterega si je izprosil deželni zbor in noben drug, s podporo deželne vlade. Kdor „Novice" in druge naše časnike bere, dobro vé, kako je prišlo do tega, da se odpisuje gruntni davek; nevedni ljudjé poberó lahko kaj, kar ni resnica. Zato je treba, da možje, ki „Novice" beró, jim razjas-nijo stvar, da vsak vé, kako in kaj. " Že deželni zástop (takrat deželni stanovi) se je, in to prav krepko leta 1844. potegnil za to, da bi deželi kranjski, ktera v razmeri z drugimi deželami preveč davka plačuje, znižal davek. Al njegova prošnja ni bila vslišana, zato ker nekdanjih deželnih stanov absolutistična viša vlada ni porajtala več kakor toliko, kolikor je sama hotela. Ustavni deželni zbor kra nj ski (in to enoglasno brez razločka strank) si je v eno svojih prvih dolžnosti stel, da je povzdignil glas za znižanje gruntnega davka, in v 40. svoji seji leta 1863. (glej „stenografični zapisnik" str. 32 itd.) je sklenil prošnjo do Njih Veličanstva, ki je merila na to, naj bi se do onega časa, ko se bode predrugačil davek po vseh deželah našega cesarstva, navadni gruntni davek od 16 odstotkov znižal na 12, in se po tej meri tudi prenaredile doklade; zbor je ob enem tudi sklenil, da posebna deputacija gré na Dunaj prosit Njih Veličanstva te milosti. — Kaj pa je gosp. Pajik takrat délai? Dav-karijam svojega okraja je ukazoval, da pobirajo davek po ostrém předpisu, in po eksekuciji, kjer z lepo ne gré. Presvitli cesar je milostljivo sprejel deputacijo deželnega zbora in njeno prošnjo dal ministerstvu, naj poseben ozir na-njo jemlje. Al ministerstvo denar-stva takrat ni imelo srca za našo ubogo deželo; 14. svečana 1864. leta je došel deželnemu odboru odpis, da se ne dá vslišati prošnja deželnega zbora kranjskega, ker potem bi utegnile tudi druge dežele isto zahtevati. Ta ministerski odpis je deželni zbor bridko presunil (glej stenogr. zapisnik 1864. leta str. 5); al ni mu poguma vzel vnovic potrkati na vrata više vlade; po-novil je svoje pritožbe in svojo prošnjo (glej stenograf. zapisnik str. 9 itd.) v 40. seji 1864. leta. In 21. decembra 1864. se mu je posrećilo, da je bila prošnja deželnega zbora vslišana po milostljivem ukazu cesarjevem, po kterem c. k. ministerstvo denarstva kranjski deželi ukazuje, da se ima od leta 1865. začenši, vsako leto in tako dolgo, dokler ne bo gruntni davek po novih uredbah vpeljan, v vseh krajih, kteri so z grunt- nim davkom najbolj preobloženi, odpisovati ce loma ali deloma in to ne le samo posamesnim gruntnim gospodarjem, temuč tudi celim soseskam ali celim okrajem. Kakor zeló je bil deželni zbor vesel te cesarjeve milosti in hvaležen za to dobroto, tako nevoljen je bil zarad tega, da kranjska c. kr. finančna direkcija in c. kr. okrajne gosposke so kratile milostní cesarski ukaz, in imel je hud boj zarad tega s c. kr. deželnim glavarjem v 23. seji leta 1866. (glej stenogr. zapisnik str. 396). Misliti je bilo potem, da bojo gosposke ukaz cesarski odsihmal vestnejše spolno-vale; al sporočilo dotičnega odbora v deželnem zboru 2. oktobra 1868. leta (glej stenogr. zapisnik str. 535 itd.) kaže, da se žalibog! spet niso popoinoma spolnovali predpisi cesarskega ukaza. „Tako ne sme dalje trpeti. Dobrota, po Njih Veličanstvu deželi pode lj ena, ne sme odvisna biti od dobre volje posamesnih uradnikov, ampak naj pride popoinoma in enakomerno na dobro vsem, kterim je po Najvišem sklepu namenj ena" — tako so se glasile pritožbe deželnega zbora lanskega. To je na kratko povzeta zgodovina tega, kdo je deželi naši izprosil po ministerstvu pri Njih Veličanstvu milostljivi sklep, da si gruntni davek odpisuje. Gosp. Pajik bi še dandanes rubil in na kant deval kmete po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1864. leta, ako bi deželnega zbora ne bilo. In če odpisuje ubogim kmetom gruntni davek, ne stori druzega kakor da spolnuje svojo dolžnost. Zahvala gré le Njih Veličanstvu, da so milostno vslišali, za kar je deželni zbor kranjski (a ne Pajik) prosil, in čemur je ministerstvo saj drugi pot pritrdilo, da smo přejeli blagi sklep od 31. decembra 1864. leta. Da se resnica prav spozná, je slišať treba dva zvoná — pravi slovenski pregovor. V ta namen so spi-sane te vrstice, da resnico iz vedó, ki je dozdaj še niso vedeli ali so jo nalašč zakrivali. Narodne stvari. Glasi iz naroda. ' . (Konec.) Dalje naši nasprotniki strašijo ljudstvo, kake strašne zmešnjave da bodo, če se vresničijo zahteve Slovencev; da ne bo druzega potem kot punti, prekucije itd. Pra-Šamo vas, ki tako govorite : kaj tako strašnega neki mi zahtevamo? Mi ne vidimo v svojih zahtevah nič strašnega, nič nevarnega in nič novega, temuč le to, kar nam je že davno cesarjeva beseda zagotovila, kar drugi narodi že davno imajo, in kar nam gré po Božjih in naravnih postavah. Ravno Oni, ki je dal Nemcu dar govora in jezika, dal ga je tudi Slovanu, in enako pravico do brambe svoje narodnosti, ki jo imajo v Avstriji Nemci in Magjari, imajo jo tudi Slovenci. In če želimo zedinjene Slovenije, kaj neki je to tako groznega? Mi trdimo, da zedinjena Slovenija bo nova jaka podpora Avstrije, kakoršne (posebno potřebuje na južno-zapadni meji proti zmiraj dalje se šir-jajočemu italijanizmu. Mar ne slišite glasú: „Italija do Drave!" Mar ne veste, da so nam Lahi že požrli 30.000 Slovencev? Nikjer v Avstriji niso narodi tako zdrobljeni na majhne kose, kot ravno na jugu. V brambo proti sovražniku pa le „združena moč" veljá. Mi Slovenci * razdeljeni na osem dežel, ne moremo niti sebi ohraniti narodne samostojnosti proti tujemu življu, niti Avstriji biti krepka podpora proti vnanjim napadom. Nasprotniki nam sicer podtikajo panslavizem, izdajalstvo in enake vražje namene; al to so le njihove zvijače, 232 zavoljo kterih mi ne bomo odstopili od svojih pravic. Mi vemo, da nasprotniki obračajo plašč po vetru; kar so včeraj v blato teptali, danes v nebo povzdigajo, in narobe. Mi Slovenci še nismo do tega prišli, kot oni avstrijski Nemci, ki so javno izrekli, da nočejo biti v Avstriji, ako ne bojo gospodovali. Mi nočemo gospodo-vati, temuč le v ravnopravni državi mirno drug poleg druzega živeti. Skušena in potrjena je beseda slavnega našega pevca: „hrast se omaja in hrib, zve-stoba Slovencu ne gane", pa tudi slavnega českega prvaka: „da bi Avstrije ne bilo, naredili bi jo danes". Slovenci imamo zatrjen svoj obstoj v ravnopravni Avstriji, zunaj nje ne vemo, kaj nas čaka; al mi zahtevamo, da nam je pravična, kakor smo jej bili tudi mi vselej zvesti. Naši nasprotniki grdé in obrekujejo duhovščino našo in narodne voditelje, da zapeljujejo in vodijo narod v propad in pogubo, in zagriznjeni kričijo, da ne bo mirú, dokler živí Bleiweis, Toman, Costa itd. Slovenci, pa tudi vi, nasprotniki! odgovorite: kdo je 1848. leta stal za Avstrijo in za pravo, národni možje ali pa ščuvalci, podpihovalci in zapeljivci! — V viharnem času so vodili naš narod po poti pravice, postavnosti in zvestobe do Najvišega prestola ter mu ohranili slavo in dobro imé v zgodovini, pa tudi sebi pridobili zaupanje in udanost narodovo. In po ravno tej poti in v tistem smislu hodijo še danes; blagor in sreča naroda slovenskega v Avstriji jim je zvezda, ki jih vodi, zato stojimo za njimi, zato poslušamo njih, a ne so-vražnikov našega naroda. Koliko zaslug so si pridobili naši prvaki v poslednjih letih, z omiko slovenskega naroda, spoznava vsak tujec, kdor vé, kaj so že dovršili, in spoznava narod sam, če tudi morebiti še ne zadosti, kajti dostojno bojo znali ceniti to še le naši unuki in unukov unuki se Čudili, da govorim z besedami našega pesnika. Naši prvaki so pripravili narodu našemu častno mesto med narodi slovanskimi in avstrijskimi, ker on je danes, vkljub vsem oviram, tolike veljave, da se ne more prezirati več. Naj toraj svet sodi, kdo ima pravo? naši národni voditelji, ki se trudijo po naravni in postavni poti voditi narod k napredku v omiki in blagostanji, — ali pa nasprotniki naši, ki niso niti pošteni Nemci, Italijani ali Magjari, niti pošteni Slovani, temoč sovražniki naše narodnosti, od vseh vetrov skup naneseni. In ti za hočejo narode strahovati in ustavljati na njihovem postavnem napredovanji, ter nimajo druzega posla nego narode psovati, lagati, obrekovati in ščuvati. In s tem ne nameravajo nič druzega, kot čedalje bolj raz-dirati prijaznost med narodi in tako Avstrijo peljati v propad. Da bi bila sama desetina sloge in vzájemnosti v Avstriji, mimo tega, kar je nesloge, nasprotovanja in psovanja, oj, na koliki stopinji blagostanja in sreče bi bila danes ona! Zato Slovenci! bodimo pazni in čujmo noč in dan; ne poslušajmo sovražnikov in ne vdajmo se nasprot-nikom, naj se nam ližejo kot lisiČasti kužeki ali nam grozijo kot zgrabljivi volkovi! Bodimo složni in vza-jemni; z združeno močjo in na postavni podlagi de-lajmo, vsak po svoji zmožnosti in vsak po svojem pokliču, za srečo in blagostanje naroda in države. In Bog bode blagoslovil naše delo, saj nam je in bode sveto geslo povsod: „vera, dom in cesar!" —r. Dopisi. Iz Kopra v Istri. (Pridelek svile in cena semena. Šolsko nadzorstvo. Narodne zadeve.) Kokonov japaneškega semena se je pripeljalo letos v Koper 219 centov in 81 funtov, cent po 80 kr. do 1 gold. 40 kr. Kokonov domačega semena je bilo 114 centov in 20 funtov, cent po 1 gold. 50 kr. do 2 gold. 20 kr. Vsega skup je bilo tedaj 334 centov. Lani je bilo vsega skup samo 140 centov in 72 funtov, tedaj smo letos za 193 centov in 28 funtov na boljem. Crviči japaneškega iz-virnega semena, tudi oni prvega zaroda, bili so vsi zdravi, — črviči japaneškega druzega, tretjega zaroda in črviči domačega semena skor vsi bolni, le malo se jih je zapredlo. Nekaj nam je bilo letos krivo tudi neugodno vreme ; deževalo je zadnje dni majnika, prve dni junija pa je bilo prav mrzlo. Prodajo se kokoni v Kopru (Capodistria) prav lahko, ker imamo 3 lepe predilnice. *) Cena je bila nektere dni prenizka. Videl sem jokati se revne kmetiče, rekši, da ,,še perje mi ni plaćano"! Istrani, sadite murbe, da bote imeli svoje perje; priskrbite si pri skušenih svilorejcih zdravega semena, in gotovo si bote s svilorejo opomogli! Se nekaj. Ljudske in realne sole v Istri so dobile nadzornika in njegove pomoćnike. Nadzornik je g. Mihovil Kl aie, mož učen, značaj en, rodoljub z dušo in telesom, ki se že več let vojskuje za svoj narod v dalmatinskem deželnem zboru. Kakor nas je na-polnil z radostjo glas njegovega imenovanja, tako nas je zopet osupnil glas, da bo gosp. Klaic težko prevzel odločeno mu mesto v Istri. **) Od njega smo se na-dejali rešenja; ako nas zapusti, propali bomo, ker vri-nuli nam bodo kakega Lahona. Pomočniki Klaićevi so: g. Favento in Babuder, učitelja v Kopru, g. Nieder-korn, učitelj v Rovinju, in dr. Nazor iz Lušinja. Prvi trije so očiti slavofagi, četrti najbrže ni bolji od prvih, ker Lušinj je pravo gnjezdo odpadnikov. Al vse to nas ne straši, samo da nam Klaič ostane! Sploh gré v Istri vse rakovo pot. Tudi tega, kar imamo, ne znamo ceniti. P. R. je za letos sestavil in & pomočjo poreškega in tržaškega škofa na svitlo izdal národni koledarček. Res, da ni bilo mojstersko delo, al bil je tudi pohleven in ponižen, ter se je lepo pri-poročal rodoljubom rekoč: „Bratje, nepustíte me drugo leto na cedilu ; pero v roko in pišite, da tako podamo narodu dobro in podučno knjigo"! Vse zastonj; oglasila sta se do sedaj samo dva vrla bogoslovca iz Gorice in prečastiti poreški škof; vsi drugi — sladko spavajo, in zato bo tudi „Koledarček" zaspal. Lahko je pri policu vina jokati se po novinah: Slovenci, spomnite se nas, Hrvati ne zapustite nas, to je, duše v vicah pomagajte nam! Al vekanje po novinah nas ne bode spravilo naprej, ne bode nikdar probudilo našega naroda. Bratje, pustimo jok in stok, ter raji delajmo, da kaj storimo za narod! Iz Krope 17. julija. J. Z. (Nebne prikazni.) V četrtek 8. t. m. napotim se ob štirih zjutraj iz Homca proti Kropi, kamor sem potovai na počitnice. Jutro je lepo. Vendar pa je bilo nebo, zlasti proti vzhodu, z neko čudno črnkasto meglo prepreženo. Krásen je bil ta dan solnčni vzhod. Vedno oziral sem se proti vzhodu, kjer se je solnce iz une črnkaste megle vedno više in više dvigalo. Bilo pa je solnce videti krvavo in neke tako čudne megle so ga obdajale, da očesu prav nič ni težko délo, ako je človek tudi 5 minut neprestano va-nj gledal. Zdelo se mi je, da gledam luno, a ne solnca, tako zeló je bila svitloba solnčna po unih meglah zmanjšana. In res sem še tisti dan slišal, da sta se dva precej „civilizirana" gospoda o soleném vzhodu pre-pirala, ter prvi nju trdil, da vzhaja luna, a drugi dajal *) To nam je živa priča, da predilnica je tudi na Kranjskem nam prva potreba. Vred. **) Po razglasu rodoljubnoga g. Klaić-a v Kastvi nikakor ne vzame on te službe, ker tako imenovanje, ki njega jemlje domovini svoji pa ga tira v drugo deželo, žali narodno-politični čut njegovega naroda. Vred. 233 solncu prvo mesto!! Kteri izmed teh dveh gospodov je imel prav — to lahko sodi „Novični" čitatelj ! — Moje potovanje ta dan bilo je prav težavno, ker dan je bil nekako čudno soparen. Popoldne, bilo je okoli poli treh, počasi prisopiham od Naklega proti Bistrici. Tu se mahoma zasliši pri popolnoma jasnem nebu neko čudno bobnenje pod nebom in kmalu potem začne hitro po vrsti pokati kot da bi kdo s puško streljal. Bil je menda to meteor, kakor. vam je tudi gosp. Robič v zadnjem listu „Novic" iz Senčurja o enacem prigodku poročal. Zenjice, ki so na polju žito žele, so proti nebu boječe gledale, ne vedé, kaj da to pomeni. Živa potreba bi res bila, da bi se v ljudskih šolah prav po domače razlagal nauk o naravoznanstvu. Iz Kranja. — Na našo gimnazijo dobimo za učitelja naravopisja in računstva Goričana gosp. Fr. Krasan-a, ki je dozdaj bil namestni učitelj na gimnaziji goriški. v Iz Čateža. — „Danici" se piše, da je ponoči od 12. do 13. dne t. m. bila čisto vsa cerkev oropana; le do monstranice niso mogli tolovaji. Ljudstvo je revno, — še za sol nima, cerkev pa tudi nima nič premoženja. Gospod fajmošter prosi milodarov. Iz Zadloga 14. julija. —er. (Prikazni na solncu.) Več kot 10 dni , ko sem imel opravilo na vrhuncih kranjskih hribov v okraju Idrijskem, celi dan ni bilo videti solnca; zakrivala ga je dimnica. Le pri izhodu za malo časa se je videl kot v zagrinjalo zavita ognjena krogla, in 10. dan t. m., predno se je mračiti začelo, videl sem in tamošnji hribovci z menoj solnčno tarčo temno-rdečo, ki se je krog in krog vrtila in to čedalje hitreje; iz sebe pa je metala na vse strani ravnopotezne žarke, dokler ni obstala. Zdaj pa je iz solnčne krogle začelo kot blisk hitro vtrinjati se tisoč in tisoč temno-plavih krogelj tako velicih kakor solnčna tarČa; od zapada proti izhodu na Zadloško planino (skor eno uro daleč) so švigale gori in doli, dokler niso zginile. Kakih S minut smo gledali to čudno prikazen, ki je čedalje bolj pojemala, dokler ni popolnoma prestala, ko je solnce zatonilo za greben gorovja. Iz Iga 19. julija. / — Clovek, ki v istem kraji živi, od kodar „Tagblatt" svoje dopise prinaša, pač najlože spoznava, da je „Tagblattu" ravno tako lahko zlagati se kakor pajku kako muho zadaviti. Predno „Tagblattove" laži o njegovem spisu od 12. dne t. m. iz našega kraja prerešetam in ovržem, naj vam ljube „Novice" popred popišem na tanko, kaj in kako da se je pri nas godilo v nedeljo 11. julija. — Naši fantje so si omislili prav lepo národno zastavo, kakoršnih so na taboru v Vižmarjih vec videli. Imeli so sicer že tudi na taboru svojo zastavo, al bila je le majhna, kajti omislili si si jo še le zadnjo uro, ko so se že na tabor podali. Ker so pa tam videli krasne zastave, so spoznali, da njihova zastava ni dostojna, toraj so precej sklenili, napraviti si novo lepšo — in tako se je tudi zgodilo. To novo zastavo so ljubljanske Slovenke v veliko veselje našim rodoljubnim fantom obdarovale z lepim dragocenim trakom. Gosp. Pajik je kmalu izvedel, da so si naši fantje omislili národno zastavo, a to ga je jako vznemirilo; ga li barve tako bleščijo, da jih kar videti ne more? Kako da se taka bolezen imenuje, ne vem, ker nisem zdravnik. Ljudje pravijo, da je v Ljubljani pri vas še več takih gospodov, ki se bojijo, da ne bi v pogledu narodnih barv oslepili, kterih oko pa da z radostjo se ozira v barve zastave ljubljanskih turnarjev in v barve „schwarz-roth-golden". Našim ljudem pa kakor vsakemu domoljubu so belo-modro-rdece zastave še prav zato v srce priljubljene, ker presvetli cesar Ferdinand I. so te barve leta 1836. o reviziji deželnih grbov za naše deželne barve okli- cati blagovolili in take so še danes. Če gosp. Pajik morebiti tega ne vé, naj bere „Novice" od 1848. leta, in da mu prihranimo sitni trud, mu citiramo dekret c. k. dvorne kancelije od 31. oktobra 1836. 1. št. 21911 in 28581. Že v nedeljo 4. dan t. m. nam je gosp. Pajik poslal 10 žandarjev pod poveljstvom gosp. Slibarja in brica Flaka na Ig, — al ne zato, da bi nas varovali, kakor je nekdaj treba bilo, divjih Turkov, ki so po-hištva palili, žene in otroke v sužnost odpeljevali, ampak zato, ker je izvedel, da hočejo prijazne ljubljanske Slovenke lep trak naši zastavi prinesti, in jo s krasnim vencem ovenčati. Možje pripovedujejo, da sta se bila g. S. in biriČ v gostilnici na vzela take „židane volje", da so se Ižanci jima prav iz srca smejali. V taki ,,ži-dani volji" pa se clovek lahko kaj prehiti ali kaj stori, kar potem obžaluje. Toraj prosimo gosp. Pajka, kadar nam pošlje svoje ljudi, naj jim naročí, da se ne zgodi kaka nesreča. — Pripeljali so se 4. dne t. m. Slovenke iz Ljubljane in v hiši so privezale zastavi darovani trak, žandarji pa so se iz bližnjega griča ozirali proti hiši, kedaj da se bo zastava prikazala iz hiše, menda da bi jo zgrabili. Al fantje niso přinesli ven iz hiše zastave, tako, da so žandarji, ki so radovedni, kakor vsak drug človek, morali v hišo iti, da so videli zastavo in trak, ktero jim je fant, ki ima zastavo spravljeno, z veseljem razkazoval; všeč jim je bila tako, da so rekli, da je lepa, krasna. To se je tukaj godilo v nedeljo 4. dnet. m. — Med tednom spet nismo videli nobenega žandarja, in zastava je mirno ležala v hiši, v kteri je spravljena — le fantje so tu pa tam pripovedovali, kako lepa da je njihova zastava, kako lep je trak, ki so ga iz Ljubljane dobili. Zato so ljudjé prosili, naj jim fantje zastavo očitno pokažejo — a noben od njih ni vedel, da zastave brez potrebnega dovoljenja ne smejo očitno nositi. Vedeli so sicer, da je g. Pajik naročil srenj-skim možém, fantom zastavo vzeti, kakor hitro jo očitno pokažejo, in da je rekel, da fantje zastave ne smejo očitno nositi; al oni so mislili, da jim g. Pajik le zato to prepoveduje, ker mu je národna zastava trn v pêti; pa tega niso vedeli, da je po postavi prepovedano, brez dovoljenja zastavo očitno nositi. — Prišla je zopet nedelja 11. t. m. — 6 žandarjev je hodilo sem in tje po vasi; ljudje pa so se nevoljno popraševali, kako to, da toliko žandarjev po vasi postopa, ko jih čisto nič treba ni, — pozimi pa, ko so rokonači se nad Tomišljem na Krimu vgnjezdili, po kočah in žitnicah kradli, in celó živino iz hleva kradli, takrat pa ni bilo skor nobenega žandarja videti ! Ker so tisti, ki so za napravo zastave kaj podarili, faute le prosili, da bi jim vendar enkrat zastavo pokazali, in ker so fantje mislili, da ni prepovedano, jim jo pokazati, je vzel županov sin zastavo in jo brez vsega hrupa nesel iz enega konca vasi, ker v naj zadnji hiši proti Turjaku je zastava spravljena, skozi vas. Spremilo je nekaj fantov zastavo, kterim so se v vas gredé pridružili še drugi, posebno pa radovedni otroci in ženske. Tako so prišli do sredi vasi mirno do županove hiše, kar na enkrat jim pot zagradijo žandarji; stopili so na cesto, napěli peteline, naměřili svoje puške na prihajočo trumo in bliže stoječim bodala na prsi naslonili ter zaklicali: „Halt! ihr verfluehten Schweine, ihr krainischen Esel!" — Vsi so obstáli, in ker so mislili, da jim žandarji hočej o zastavo vzeti, so le rekli: „Zastava je fantovska, mi je ne damo" — bliže stoječi pa so svoje razgaljene prsi nastavili žandarjem ter jim rekli: „Prebodite nas, če imate pravico mirne ljudi prebadati!" Zastavonoša pa, na kterega so bile še posebno puške z napetimi petelini in z nataknjenimi bodali obrnjene, poklekne, položi klobuk zraven sebe na tla, se ozrè proti nebu ter reče mirno pa resnobno ; „Zastava je fantovska; jaz za-njo dam kri in življenje: 234 živ je ne izpustim, toraj ustrelite me!" Ka to je rekel izvrševanj neki doslužen vojak: „Jaz tudi poznam vaše postave, županij Službo stopinje stopite nazaj, nesti." Birič Kutzler, kterega naše ljudstvo ne sovraži tako ko biriča Flaka, je tolažil žandarje: „kaj hočete nj ske policije bode odbor poduči! kundarja v ljubljanski deželni i£t IUU1 J^VUUUIU VJ OWJ^HU.JV. ^.««MV KJ v Vt AJ v* Mlj c. y IJUUljaliOlVl UCZiC ili da se more zastava v stran bolnišnici je dobil dr. Ambrožič, službo sistem, prak tikanta pri deželnem odboru pa Ferd. O mej Po ia&u J&.U uinca i? la&a, je ivia&n z»»uu«ijc. «v/v/ow godbo, j/v «.ww * vvuiua uicuujc vasi jim? vsaj to so mirni ljudjé; jaz sem bii že ob vsaki kemu šlezkemu obrtniku prepušča pravico po kteri občina Srednje vasi v Bohinu ne da uri tukaj po dnevi in po noči, in noben mi še m ni- jskem zemljišču gl f , ua sme na (ilovico) kopati, je odbor koli nič žalega storil". In tudi eden žandarjev, ki ne- potrdil; ali pa prevzame v gospodarstvo svoje zaklad koliko slovensko razume, je tolažil svoje tovarše y ki malnih menda le (!) nemški znajo, da so potem nekoliko odstopili. deželnemu zboru ki ga mu vlada ponuja, to prepušča Na to je zopet zastavonoša vstal in na županove be- sede, da naj zastavo v stran nese, jo je mirno nesel v JtSobefc v .ujuDijani v střel bližnjo županovo, toraj domačo hišo. Žandarji so hišo Ravnikar na Vačah pole nr. »a nntoni/-n< nxaiolr: da naj zastavo v stran nese J° J® mirno nesel (Zdrave svilne crviće) ste izredile Ma rij Bobek v Ljubljani v streliščinah ulicah St. 81 in Jer cr O obstopili. Ljudje y kterih se je na cesti pred hišo ve- Litij štev. 30 To „Novi liko zbralo zato, ker počil je glas po vasi 9 tom zastavo strgali, pa hočemo ven imeti, da y da so fan- cam onim y so klicali: „zastava je naša, mi J° ločno: „kjer je zastava noter v po natanjčm preiskavi naznanja gosp. Šolmajer ki želijo zdravega semena. v -------- „--------—, — (Nas rojak gosp. Franc Povsè), našim bralcem se nese nazaj v tisto hišo, kjer dobroznani pisatelj kmetijskih reči, ki je z izvrstnim pehom na velikem c. kr. kmetijskem učilišču (akade- , je za uči- je sicer spravljena". Žandarji so hoteli, da bi jo skoz okno ven podali; al zastavonoša je rekel mirno pa do- miji) v ogerskem Altenburgu dovršil hišo prišla, tam bo tudi telj t u d i j kmetijstva v slovenskem jeziku na novo osno- ven šla", in po teh besedah jo je nesel po vasi doli vani goriški kmetijski šoli izvolj Deželni odbor zopet v tisto hišo, kjer jo je popred vzel. Spremili so goriški si je v g. Povše-tu pravega moža izbra! Sol ga nazaj večidel otroci — le še pri eni hiši, kjer je nekoliko mož stalo, je še malo postal, da jim jo je po- se y kakor „Domovina kazal. Ljudstvo se je mirno razšlo ob 9. uri zvečer imel 16 (Iz t. m pise, začne v jeseni yy Matice".) Odsek za izdavanje knjig je tehtne pomenke o J Vesel že ni bilo nobene žive duše na ulicah več — vseje Koseski-jevih pesmih, kterih je razun dodělaně bilo že tiho in mirno. — Vse to se je na tanko tako „Mesinske neveste" s prav ginljivim pismom poslal 60 godilo, kakor sem Vam popisal in vendar smo imeli se kj tisnjenih s pristavkom zavoljo te dogodbe, ko žandarjem nikdo ne ene žalbesede to in vse drugo, kar jej bode kmalu poslal jl g ^ i va m n I» 1 ^ m « ^ m *m ww q rk v\ a 1 v\ a ( í 1 «r* v fl a I í í 1^ liArr a v\ ama ttn l in /I o ř?ll VI 1 a n n I ^ 1 O __. da i yy m 9 ampak le oni so nas z „Schweine" m „Esel* brez honorara in da nje želi y I Matici' prepušča iztiske in blag pitali, skoz en teden 25 vojakov na Studencu. Pa bote spomin Slovenije, ktero prav prisrčno ljubi čas svojega morebiti rekli: Se je ze še kaj posebnega druzega go- dolzega življenja dilo, drugače pa bi vojakov ne bili dobili. Jaz pa pra- Jirsik Slava dogmatik ti o (verne) izdanj 99 popul li. UgCiUU KM JI V V/JC*E*VS V iiU MAli UUU1A1* V U£J 1/AlOlAUfV U ^ « » » ^ ^ V \j1 L1\J J y ktfîTO J 6 OCibO F Q^ zakaj da smo imeli vojake : tega sami ne vemo ; svetio dati sklenil že v IX. odborovi seji 19. decembra vim 9 to vé le ljubi Bog in pa g. Pajik. Za gotovo se pri- 1867 leta 9 in o Stank poveduje to-le: Ko se je ljudstvo že razšlo in ni bilo nobene nevarnosti več, je prvi naš srenjski svetovalec m Macunovem dop v zovizapusč Slov. Nar." št. 81 Ko ses kij čegar očetovska skrb bi nam rada darovala cel regiment zahvalo za velecenj u y J^UIV V» XI di t Ot« Uli - pošiljatvi je odsek sklenil prisrčno vojakov, poslal enega žandarja v Ljubljano po vojake. okop z Ta je svojim višim poročal, v kaki veliki nevarnosti pesmi natisnej gotovilom, da se mu spolnij poslati da so ostali žandarji na Studenci, da jih žugajo pobiti prav tako ^/wiuijy Zelje , uauiicvj u A * da se spalo J VtMI kfvs VV/JCAIAJ. VV1U11 UMI TIMIH) * JU J/l X WV V * m. \j l/J a IVUUi J V VtAV UW4VUJVAJV/ g» XTJ. » U U U Cl 1 UOltl) celó okinj vbili, da so spijoče ljudi izbudili. Kako da da blagovoli poslati St. Vrazove spise, ktere on hrani C A rr Al A A w a L i X n U i m a rJ aia r-r am v\ a Hi ď\ 1 n I f A r? * i v\ v\ A A K a Y« a aima /Î A r? A k f A t^p a ma a » a Z a m ^^ J ^ da so vojaki tolkli na vrata in pri eni hiši so tretj točki je bilo sklenj M prositi so vojake razdelili po hišah, in odgovor na „Tagblattov" in pové, koliko nagrade zahteva za svoj trud o vredo popis „Bauernexcesse" Vam povém drugi pot. Kdor bode vanji teh spisov ter da odsek javno razjasni spisek v ta skozi in skozi resnični popis bral, mora se pač „Slov. Nar." o Matičinem odboru in njegovem tajniku nehoté spominjati nemškega pregovora: „mit Kanonen in zavrne krivično očitanje njegovo. auf die Spatzen schiessen" vrabce". 99 s kanonami streljati (Dramatično društvo) v . . . .----J. J > ™ njič omenili, svoj drugi redni občni zbor 11. julij imelo, kakor smo zad a, kte Iz Ljubljane. (Iz deželnega odbora) poslednjih dveh rega se je vdeležilo okoli 40 ljubljanskih udov séj naznanjamo nektere važnejše reči. Ministrovo spo- njimi tudi več gospodičin in nekteri vnanji po poslanih ročilo, da se v Senožečah in Kostanjevici spet volilnih listkih. Prvosednika namestnik g. M urni k po- delavnosti ustanovite c. kr. sodniji, se je v vednost vzelo. zdravlja s kratkim ogovorom skupščino in razloži Zarad sten o graf o v za prihodnji deželni zbor se je ni bilo mogoče sklicati zbor potrebno odločilo. Na pritožbo iz okolice ljubljanske, društ prej y varnost dežele, bo poroča najprej tajnika namestnik g. Noll od odbora v seji 10. junija naprošen, da prevzame taj • V i T * # 1 • • »11 1 1 da že več Časa cigani nadleževajo deželni odbor opomnil županije, naj oštro pazijo na via- ništvo. Iz sporočila njegovega se je razvidelo, da dru čugarje, vjamejo jih in okrajnim gosposkam izročijo, štvo šteje udov 231 y O J y J " ,J ^ J J iai vuiju, oiivij oiçjc uuu y a , da jih iz dežele potirajo ; ob enem pa se odbor obrne do namreč 11 gospodičin med njimi predstavljajočih 31 y dež. vlade y 9 naj ukaže gosposkam, da gospá in 19 gospodo s žandarji itd. na pomoč županijam, kakor postava v tem poČetji so rastlo je število udov od zadnjega občnega zbora Na 33 imeniku veleva, in da naj se pozvedá 9 kako je to, da puščenih nekaj udov, ker jih prejš se cigani tajnik odboru ni naznanil o pravem času, da bi se bili ■■■^■■■■Ifli^HHBl^H^HHHI haj pritepó tako deleč čez meje naše dežele, kajti ogersko mogli tiskati v imeniku. Vkljub oviram odboru ministerstvo noče za potiranje svojih ciganov v naših jočim iz njegove lastne srede storilo se je kar bilo je deželah nobenih stroškov prevzeti, trpeti jih mora tedaj mogoče. Odbor je spravil v red knjige za prvo in naš deželni zaklad, to je, dežela naša. Tudi zarad drugo leto 1867. in 1868. in je izšel zaostali 1. zvezek 235 in pa 5. in zvezek Slovenske Talije u Udje za Pajik je zvestega svojega služabnika priporoča! 1867. leto vpisani so sprejeli vse zvezke, leta 1868. gemeinderathu, gemeinderath bi bil rad obdaroval SI pristopivši pa 4. 5. 6. in 7. zvezek. Vsi zvezki obse- zasluge v Vevčah, vendar je mestne očete opomnil 9 ki že gajo 37y2 pól. Igralo je društvo 9 večerov, skupaj 13 nekdo, naj se nikar ne zametujejo služabniki iger in sicer 3krat z vstopnino za društveno blagajnico, zdaj služijo magistratu , in obveljalo je to. Tako 3krat z vstopnino za druge namene (2 koncerta in 1 Slibar ostane še tudi za naprej „angelj-varh" okolici dobrodejna beseda) in 3krat pri čitalničnih besedah. ljubljanski. (Naznanilo.) Častiti p. n. družabniki dramatic Skrbel je odbor, da si pridobi denarne podpore iz deželnega zaklada in javno gledišče za zimske predstave, nega društva, ki so pristopili še le za leto 1868. in niso Po- dobili „Slovenske Talij in Znanstveni oddelek je odobril več iger za natis. tem o fin an čni h zadevah poroča blagajnik g. Z agar. biti te zvezke naravnost po pošti franko poslane vezek, mogó do ako VVLU V * t u M u v m t « «"«w w vv« b J O' " "O vv fv i.luui\u J7UOICVUO , ar Stroškov 1868. leta je bilo 924 gold. 85 kr., dohodkov pošljejo za-nje en goldinar gosp. blagajniku Žagarju. pa 975 gold. 52 kr. Stan premoženja v pohištvu itd. in pa v denarji je 883 gold. 49 kr. Proračun za tekoče leto kaže dohodkov 1261 gold, in stroškov 1260 or. gold. društveni knjižnici poroča knjižničar Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Guttman. Društvo ima 43 rokopisov dozdaj še nena- Delegaciji, kizborujete zdaj na Dunaji, je sprejel tisnjenih slovenskih igrokazov, 28 natisnjenih iger slo- uni teden presvitli cesar osebno. Državni kancelar jima rdeči knjigi" izročil najvažnejše spiske o vna- venskih, 60 čeških in hrvaško-srbskih, potem več nem- je v „mc^i «.ujtgi i^uui noj v»*uojeo opisne u v naških in nekaj francoskih. — Gosp. Graselli poroča v njih zadevah; dopis Beustov do avstrijskega poročnika imenu odbora o predstavah vjavnem gledišČu v Rimu v tej knjigi kaže, da avstrijska vlada o ver in osnovi dramatične učilnice. Odbor je naprosil skih zadevah ne bode strun odpela. Da je škof v si. deželni zbor za denarno podporo in za eno ne- Linču zarad pastirskega lista kot hudodelec v ječo Ker ima društvo letos stopiti na javni oder, treba je Schlandersu na Tirolskem je razodela, v*e% ui delalcev, marljivih delalcev, a ne figurantov. daje ces. komisar grof Manzano v nevarnosti za živ Dr. Poklukar je za število 20, pa naj se volijo mar- ljenje bil, kakor so kričali „liberalci". Zdaj pa ta ljivi delalni odborniki. Gosp. Žagarj e v predlog zmaga, drhal ki je poprej na pritrge vpila molči m ne pre- in se naroča odboru, da predloži do prihodnjega red- kliče nič!—Trasovalnikomisiji občnega nadgledstva av Xíega občnega zbora spremenjena pravila c. kr. vladi, strijskih železnic je naročeno, da mora najdalje do konca Dostavi se v _ se v 14. pravil, da odbor tudi tajnika septembra t. 1. načrt cele železnice od Beljaka na Gosp. Graselli predlaga, naj občni zbor iz- Trebiž čez Predel in na Gorico-Trst na drobno reče zahvalo gospodičinam, ki pomagajo društvu z toliko izdelati, da vlada lahko načrt postave za zagotov Igranjem. v si na&uui se v&uigucju iu z»č»t\uv>c/j v „f*" *JV"JV' ^ û^ioûuiv/c ui Ci m ííuuiu jji cšuiuui , tvarvui mtivr ots vile"! — Gosp. Kreča predlog, naj se izvoli časopis, bo v jeseni zopet pričel. — Deželno šolsko svetovalstvo Vsi nazoči se vzdignejo in zakličejo ži- ljenje te železnice drž. zboru predloži, kakor hitro se v kterem se razglašajo vse društvene stvari, se prepusti v Gorici je 1. t. m. imelo prvo sejo; v tej seji je navpra novemu odboru. — V novi odbor so bili voljeni: za sanje dež. odbornika dr. Tonkli-ja: kteri jezik ima agar, za biti uradni jezik deželnemu šolskemu světová 1st vu? bilo enoglasno sklenjeno: „Prava uradna prvosednika g. Graselli, za blagajnika odbornike pa gospodje: Jurcič (vnanji), Guttman, Murnik, Nolli, Valenta V., dr. Lavrič (vnanji), Stritar (vnanji), dr. Bleiweis Karol, Kandernal jezika sta enakopravno oba deželna jezika, italijanski wl)Ulai i vuauji;, m. i^.oi n oto v., v, * ^^„ in slovenski; z ozirom na sedanje djanske razmere Cegnar (vnanji), Ravnikar France, dr. Poklu- in iz oportunitatnih razlogov se bode rabil nemški jezik kar, dr. Hudec, Alešovec, Drahsler, Solar, kot neutralni, mednarodni ali diplomatični jezik tam iu Drenik France in Vilhar Ivan. (Na Grintovcu) je v nedeljo bila družbica takrat, kjer in kedar bi bilo težavno, zamudno ali celó nemogoče posluževati se italijanskega ali slovenskega, gospodov iz Ljubljane pod vodstvom g. Kad il nika, ali obéh deželnih jezikov ob enem. — Na Ogerskem bralcem našega lista dobroznanega hribolazca. Vreme žitna letina ni slaba, ampak precej dobra ; že vozijo bilo jim je ugodno; le malo snega so našli na tem ve- novo pšenico na trg; cena jej pada. — Na Franco- likanu naših snežnikov, — „špiceljna" pa celó nobenega. skem vleče druga sapa; zadnja seja državnega zbora da ne (Eden bi ga rad dal, drug bi ga rad vzel) gosp. je bila zeló viharna; cesar Napoleon, čutivši V \ KJ ^ 1/ V Slibar ja, vendar še ostane tam, kjer je bil. Jjanski gemeinderath namreč organizira službe ? Ljub- gosp gre > kakor on hoče, je oklical en kos svobodě več i m si ravnokar izbira nove ministre. 236 (*ospođom trgovcem i obrtnikom in gospoda G usta va _ T y tavbinega mojstra v rudari em na Kranjskem. boj Kakor je v zadnjem listu „Novic* t gla bilo 7 29. in 30. dne t. m lit za kupčijsko in obrtnijsko zbornico po vsej deželi Naj tedaj nikdo ne zanemari važne volitve in naj jo vsak po postavnih predpisih opravi, ki so bili v istem listu na drobno popisani; nevedne in manj izur-jene volilce naj podučijo domoljubi. Ponavljamo tedaj danes le še imena mož, ki naj jih volij Trgovci (kupci, kramar ji) za trgovski oddelek volite gospoda Jožefa Debevca, trgovca v Ljubljani j? yy yy yy y> y Janeza Jamšeka Vazilija Petr i čiča Janeza Fabiana Janeza Hartmana Franceta Fortuna y y yy y yy yy y yy yy y» yy yy yy yy Obrtniki (rokodelcï) za obrtnijski oddelek volite: gospoda Jožefa Sventnerja, čevljarskega mojstra v Ljubljani y Ljublj yy yy Matevža Sreinerja, pasarskega mojstra v Ljubljani, Pavla Skaleta, kovaškega mojstra v Ljub- 77 yy yy |aiii , Blaža Vrh ovca, zlatarj v Ljublj a y Henrika Ni čm a na, bukvoveza v Ljublj Antona Cep 7 krojaškega mojstra v Ljub 77 Antona Prmet y peka v Ljublj Rudarji za rudarski oddelek volite: gospoda barona Mihaela Z ois-a, fužinarja v Ljubljani. Zitna cena v Kranji 19. julija 1869. Vagán paenice 4 fl. 80. rží 3 fl. ječmena ovsa 2 fl. 10. sorsice 3 fl. 56. ajde 2 fl. 60. fl. prosa 3 fl. krompirja 1 fl. 60. fižola 3 fl. 84 Kursi na Dunaji 20. julij 5% metaliki 63 fl. 40 kr Narodno posojilo 72 fl. 40 kr Ažijo srebra 122 fl Cekini 5 fl. 92 kr. kr Volilci okolice Ijubljansko-vrhniške! se je gosp. Fid. Trpinec poslanstvu zavoljo starosti odpovedal, je nova volitev de-želnega poslanca za kmetiško okolico ljublj ansko-vrhniško razpisana na 31. dan tega meseca, to je, v soboto teden. Ker loga ? Spet je tedaj društvu „Slovenija44, ki ima do tega po svojih štatutih pravico da nasvetuje volilcem možá, kterega naj volijo. 7 došla na na-se vzame; Odbor imenovanega društva si je svest odgovornosti, ki jo s takim nasvetom proti deželi ker vidi, da mu narod naš zaupa in da je v poslednjem času povsod tišti bil in skor enoglasno izvoljen, ki ga je društvo nasvetovalo, zato tudi zdaj pogumno stopi s svojim na svetom pred Vas, in to temveč, ker Vam nasvetuje možá, kterega so si izbrali veljavni volilci iz mnozih strani ljubljansko-vrhniške okolice, ko so bili za svoje mnenje poprašani. In ta mož je: gospod France Kotnik, posestnik lz Vrda blizo Vrhnike. Gospod France Kotnik, dobro poznan po deželi naši, je kmetijsk gospodar,^ ki veliko davka plačuje; al ne samo v kmetijstvu je izveden, v kterem tudi družbi kmetijski kranjski opravlja opravila predstojnika poddružnice vrhniške, temuč izveden je tudi v tehniki in stavbě ni h znanostih, po kterih bode dobra moč deželnemu zboru; izobraženi mož pozná potrebe ^ ^ " * " VV x^ v/ m u x JÍ ^ X^ X1.LVXXJLI UVUV UV^lUi JULIUV UV^V/lllVJLUU iJMV/XU ^ XLíVMit^vxa* JT------ I dežele naše in Avstrije vse, in ker je samostojen pô svojem posestvu in se nima nikomur vklanjati, hnilp nofiínnííl \r track-m ti o rvvirl tyt liloncAv -novnrl o olnTrnncl/nrvo QV Y^nfttPTl •m vívren «m ie m bode postopal v vsem le na prid in blagor naroda slovenskega, čegar pošten in veren sm je isti program ima kakor večina deželnega našega zbora. Odbor Slovenije44 pa misli mnozih volilcev, ki so si izbrali kmetovalca gosp Kotnika V^vtMV/A ^MiVJ VCillJC J^a Ailloli 111 JUL U/j 111 V UllIUC V 5 JV1 OU Ol iléuxcbíx v uivw v/k^. ~ -------- za svojega poslanca, še posebno za tega del pritrjuje, ker se ta volitev dotikuje kmetiške oko- lice 7 m ker je prav, ako tudi okolica vrhniška ima enega poslanca v deželnem zboru y kakor okolica ljubljanska ima že svojega Tak je tedaj mož, ki ga Vam živo priporočamo Zato pa tudi trdno zaupanje stavimo v Vas, da enoglasno volite njega 7 m se ne daste motiti po nikomur našim pravilom nasprotne stranke, ki Vas morebiti pregovarja za druzega m se Vam hlini in slini da bi Vas na limanice vjel. gosp Pridite tedaj 31. dan t. m. dopoldne vsi v Ljubljano k volitvi in enoglasno si volite Franceta Kotnika za svojega poslanca. Opominjamo Vas le še tega, da vsak volilec seboj prinese povérilni list (Legitimations-ki ga je dobil od okrajne gosposke, in da ga oddá volilni komisiji; drugače bi ne karte), smel glasovati in zgubljen je glas. Odbor narodnega društva „Slovenije" v Ljubljani 19. julija 1869. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Bl&ZOik v Ljubljani.