Politiški oddelek.
Spravljivost moravskih liberalcev.
Dosedaj nemški liberalci na Moravskem niso dosti hoteli slišati o kaki jednakopravnosti s Čehi. Za vse češke zahteve so inaeli le gluha ušesa. Prezirali so cehe v deželnem zboru ter v nobenem odseku nikdar niso volili kacega Čeha za predsednika.
Sedaj pred volitvami so se pa nemški liberalci nakrat spomnili Čehov. To pač prihaja od tod, ker čutijo, da se jim že maje stališče. Z nemško-narodno stranko so sicer sklenili kompromis, a vzlic temu se nič posebno varne ne čutijo. Le predobro vedo, da bi jih narodni Nemci rajši danes izpodrinili, kakor jutri. Pri tacih  razmerah ni čudo, če se nakrat  spominjajo Čehov.
V volilnem oklicu, katerega so izdali, govore tudi o tem, da hočejo biti pravični drugi narodnosti. Pripravljeni so celo ustreči želji Čehov, da se razširi volilna pravica za deželni zbor. Vohlna pravica je na Moravskem jako omejena. V kmetskih občinah na Moravskem volijo tudi petakarji, v mestih in trgih pa ne.
Sicer je pa tudi v kmetskih občinah volilna pravica še bolje utesnjena, kakor v drugih deželah. Drugod volijo vsi, ki volijo v drugem ali prvem razredu pri občinskih volitvah, potem pa tudi petakarji, ki morda še niso uvrščeni v ta dva razreda. V vsaki deželi je več občin, kjer v drugem razredu volijo mnogi, ki plačujejo manj kakor 5 gld. Volilni cenz je pa v resnici mnogo nižji kakor 5 gld. V Dalmaciji volijo v nekaterih občinah v drugem razredu pri občinskih in potem pri deželno-in državnozborskih volitvah ljudje, ki še goldinarja davka ne plačujejo.
Mnogo bolje krivičen je pa volilni red po mestih. Tu volijo še le tisti, ki plačujejo vsaj po 10 gld. davka; v Brnu se zahteva celo 20 gld. Ta volilni red je v škodo Čehom. Mali obrtniki po mestih so Čehi, in so vsled visokega  volilnega  cenza  izključeni  od volitve,    če bi se
dala volilna pravica petakarjem, pridobili bi Čehi marsi-ktero mesto, najbrž tudi večino v deželnem zboru. Čehi so dosedaj vedno v deželnem zboru zahtevali razširjenje volilne pravice, a Nemci so se ustavljali.
Nemški liberalci pa najbrž tudi sedaj niso za razširjenje volilne pravice posebno vneti, temveč jih k tem silijo razmere. Tudi mej Nemci se že sliši glas po širši volilni pravici. Narodni in protisemitski Nemci jo žele, ker sedaj v mestih v resnici ne odločujejo Nemci, temveč židje, katerih ne zmatrajo za Nemce, Z razširjenjem volilne pravice, bi se nekoliko omejil ta židovski vpliv. Liberalci se torej boje, da se dobi večina za razširjenje pravice tudi proti njim. Da si pa zagotove popularnost novih volilcev,  so se pa sami izrekli za volilno reformo.
Nadalje so pa liberalci se izrekli za delitev deželnega šolskega sveta, kakor se je to zgodilo na Češkem. Taka uredba bi tudi bila moravskim Čehom v korist. Po našem mnenju tudi tukaj liberalci niso se radovoljno premislili, temveč so jih prisilile razmere. Boje se že, da zgube kedaj večino v deželnem šolskem svetu in zato pa hočejo že naprej skrbeti, da cehi ne bodo odločevali o nemških šolah.
Poleg tega pa zahtevajo upeljavo narodnih kurij. Upeljala bi se nemška, češka in kurija veleposestniška. V češko kurijo bi stopili vsi češki, v nemško vsi nemški poslanci. Tem kurijam bi se dal velik vpliv. Sklepi deželnega zbora, kateri se tičejo narodnega vprašanja, bi dobili še le veljavo, ako jim pritrdijo vse kurije. Tako je bilo določeno tudi v znanih punktacijah za češki deželni zbor, a se niso bile izvele. Nemška večina ne bi potem več mogla kaj skleniti Čehom v škodo. Sicer so pa narodne kurije dvorezni nož in mi dvomimo, da bi jih Čehi s posebnim veseljem pozdravili. Na Moravskem je sedaj skoro vsa deželna uprava nemška, če cehi dobe večino, bodo to morali korenito premeniti, ker je dežela po veliki večini prebivalstva slovanska. To bi pa ne bilo lahko mogoče, da se poprej upeljejo narodne kurije. Nemška kurija bi vedno delala ovire. Poleg tega bi pa . tudi bilo  popolnoma  neopravičeno,  da bi se veleposest-
------    414    ------
nikom dovolile vse pravice jedne narodnosti. Veleposiestvo ima že sedaj prevelik vpliv, a potem naj bi pa veleposestniki imeli tolike pravice, kakor vsi Čehi ali pa vsi Nemci v deželi. Ker bi se deželni odbor in odseki volili po kurijah bi tudi bili Slovani prikrajšani, kadar bi imeli večino v deželnem zboru. Veleposestniki so tako bolje nemškega mišljenja in posledica vsemu temu bi bila, da bi Nemci imeli večino v deželnem odboru in odsekih.
Vidi se, da liberalni Nemci s svojo navidezno pri-jenljivostjo ne mislijo koristiti Čehom, temveč se hočejo samo zavarovati in še nadalje nemško gospodstvo na Moravskem. Zato pa dvomimo, da bi Čehi pospeševali njih namere, ko tako mora prej ali slej propasti umetno nemško gospodstvo v deželi.