V\
LOB'BOH. V angleški gornji zbornici ko včeraj pretresali i3roblem evropskih beguncev in razseljenih oseb. Glavni govornik, neki angleški lord, je dejal, da je treba vprašanje'beguncev čimprej rešiti. Odločno je nastopil proti prisilni repatriaciji. Velika Britanija ne more sama rešiti tega vprašanja, ker je begunski problem svetovni problem. Samo v britanski zoni Nemčije in Avstrije živi danes ned 4-00,000 beguncev. V begunskih taboriščih so osnovani uradi, ki dajejo prizadetim objektivne informacije o razmerah v njihovi domovini. Velika Britanija bo sprejela 2.000 Sena in deklet iz baltskih držav, ki bodo dobile zaposlitev v angleških bolnicah. Govornik je izrazil upanje, da bo enak.o storila tudi Kanada, ki pa bo poleg Baltijk sprejela tudi Ukrajinke. Znani angleški sociolog lord W:Llliam Severidge je nato spregovoril v zaščito nesrečnih beguncev, ki se ne morejo vrniti domov. Izjavil je,
Ida bo 25.000 jugoslovanskih beguncevki žive sedaj v aveznišicih j
j	TABORIŠČIH	.V	ITALIJI	BAU.ULJEUIF	V	ERITREJI	,	I
■.........................................................................   i
•rvcaŠanju bo V gornjem do-
mi Ameriki predvsem
Cb priliki včerajšnje deb-te o begunr'1'" mu razpravljali Uidi . o mo.:.,-.ostih neceli u v Braziliji, Paraguayu In Urugua./u.
WASHI1JGT01T. Predsednik Združenih Držav Truman je včeraj sporočil, da dela n h tem, d,- se pospeši prevoz beguncev in razseljenih oseb iz. Evrope v Ameriko„ Na prevoz lahko računajo sedaj vsi oni begunci, ki imajo še potrebne list: :e za naselitev v Ameriki. V kratkem bodo oiiplrJ iz T.-.7 Torka 5 ledje., namenjene izključno za prevez beguncev. Vijaka bo lahko vzela na krov 900 oseb. Te ladje bodo v stalni službi za prevoz beguncev.
pw Y0RK. Na seji Varnostnega sveta so včeraj nadaljevali.razpravo o grški pritožbi, Jugoslovanski poslanik v Washv nguoriu S >• v a Košano vi <5 je zavrnil ameriški predlog, da naj komisija VS prouči in preišče sitnacijo tudi na jugoslovanskem ozemlju. Govorili so še zastopniki Albanije, Rusije, Egipta in Bolgarije. Grov)l'v' je predlagal, da se pr<*-i s1;,*/a na jugoslovanskem teritoriju omeji samo na najožji obmejni pas. Končno je oil z 9:0 v celoti spre-j et at,k"v' ski predlog. Komi si -jo bo se st h ^ ialo 11 stalnih čla noT VS. Kot zv •’ oficirji ji bodo dodeljeni sat'
detih držav Grčije, Jugoslavije, Bolgari j e in Albani j e.
BEOGRAD. Ameriški veleposlanik" v Beogradu Patterson je po-dal izjavo, da se bivši poglavnik HDH Ante Pavelič ne nahaja ✓ na teritoriju britanske zasedbena zone v Avstriji. Natančna tozadevna preiskava ha vsem tem '<• ';ju jo ostala brezuspešna.
VATx/AN. Porobna misija bo te
dni
ra.
begunskim otrokom
• ’ Vi
ris
v taboriščih v Italiji papeževa božična darila', Istočasno bo prečit ana posebna poslanica, v kateri sv.oče želi vsem beguncem,da bi v miru uživali praznike in jim podeljuje apostolski blagoslov.
JU GO 5 LAVI JA ZOPEB AV5T12JJO.....................'
Avstrijski listi prinašajo iz Belgrada naslednje Reuterjevo poročilo:
Členek jugoslovanskega komunističnega lista "Borba" dolži avstrijsko vlado,češ da dovoljuje in celo podpira nacistično propagando .Članek pravi:
"Jugoslavija niti za las ne bo popustila v svojih zahtevah, da se mora en del Avstrije,Hlovenska Koroška,priključiti jugoslovanski državi.S tem eo bo k Sloveniji spet povrnilo 130.000 Slovencev, med teni ko bo drugih 70.000 še vodno ostalo v Avstriji."
"Borba" dalje naglaša,da je avstrijska univerza "središče naci stične propagando",
Avstrijski listi,Id. prinašajo to poročilo,v evojih komen -tarjih ugovarjajo jugoslovanskemu stališču ter se zlesti branijo o-čj.tka,da bi avstrijsko stališče bilo nacistj.čno,
»PREMOG-MEDNARODNO VpMANJE <
Ameriški demokratski list "New York Times" od 8.decembra z ozirom na premegarsko stavko, ki jo je bil započel delavski voditelj Levvis in jo rnod tem tudi končal,prinaša naslednji članek.Prinašamo ga,ker mu ne gre odrekati bistrega spoznavanja bistvenih vprašanj, ki pretresajo trdo sedanjost „ Čl;, n c k so glasi $
"Večina Amerikancev misli,da je vprašanj o,ki ga jim je zastavil John L, Levvis s svojim že osmim štrajkom od let;: 1941,zgolj notranja ameriška zadeva«. To pa je velika zmot a, zakaj- gospod Levvis v tem trenutku ni le odločujočo osebnost ameriškega "ivi j enja.Njegovo počenjanje co tudi v Franciji, -v Itali ji in na Holandskem zaskrbljeno zasledovali» Zlasti zadnji, d'- • deželi sta nujno potrebovali kuriva,ki pa o njem odloča amerišo delavski diktator.
V	času, ko je Evropa postala bojišč o v bo j. v. mod dvema ideologijama: totalitarizmom in demokraoj jo,j e tudi premog,kakor givež, več kakor le gospodarski eini.telj.Je tudi politično vprašanje. Ravno tako gledanje nam na primer lahko razloži, zakaj si je Anglija toliko prizadela za rešitev francoskega premogovnega vprašanja, ko Anglija niti sam ■ za s - 'e more pridelati dovolj premoga♦ Treba ni imeti preveč bujne domišljij e,da si narišemo„kaj komu dstična propaganda zna ustvariti,ko bi bili Francijr in Italija primorani brez potrebe prenaša bi trdote Lrde zime,ker Združeno dr/evo v rv \joiu hva-lisanem sistemu svobodnega podjetništva,ob neizčrpnih zalogah premoga z dovolj.no delavci in najboljšimi stroji na svetu niso :;iogle pridelati dovolj potrebnega premoga,razen pod pogoji.,katere pa je postavljal en delavski voditelj! Ta pp je lahko pod varstvom svojega slavnega demokratičnega procesa polastiti se tako veliko politične in gospodarsko oblasti,da je z njo mo:-:el dolgo časa kljubovati a-meriški vladi in ameriškemu narodu."
TltUi/Liii! 'W .03), .;0ST.,Aj.*;i;5C. PRI P/uMlŽlT > »at.i.kan, 20. de c. -0 sobni za st. predv se.-inika $pv .'a n e j o, bil včeraj sprejet pri papežu v poslovilni avd.
BRAZILIJA j. -Ti Wj6x. 'T. - ICor jo M^kva i.7.f,r •>! a braz.il.diplomata, so bi le"'vč e ra j v ..■■To"de” ■* --n vel1"' ;	c O kom. demonstracij c. Vladna
komisija bo pregledala s ta. tu o narti jo Brazilijo, ali ni v njem kaj takega,kar bi škodovali intorosoiu brazilskega ljudstva.
AjJPiyIC0 AT&OLktiKI Vlfl jOI predlaga Churchill. V svojem govoru jo delavski vladi očital,da jo tiranska,samoljubna in nosnosobna.
tolo-ABiitt' roeovoč"?  ~ 1,
Kako mlada Francij a presoja sedanji mednarodni položaj,nam nazorno pojasnjuje členek francoskega lista "Forces Nouvelles1«, ki je glasilo republikanskega ljudskega gibanja, v svojem članku dne 13* decembra takole govori:
"Med Rusi in Amerikanci kak pakt gotovo še ni podpisan.Kakega tako natančnega dogovora morebiti sploh nikoli ne bo,Vendarle pa iz skrivnostnih dogovarjanj človek lahko ugane,da se politika preobrača. Včeraj spori,danes želja po sporazumu.kar je pravzaprav ze sporazum. Če Človek govori o ameriški politiki in o. odnosih med Združenimi državami in Rusijo,mora vedno gledati, na Kitajsko.Kitajske komuniste, ki so tam posredovalci Sovjetske zveze,je Čang-Kaj šel: temeljito' porazil« To je imelo nekaj posledic.
Rusko politiko zednjih dveh stoletij bi lehko primerjali z nihalom,Stalno j e nihala med Evropo in Azijo,Kadar jo.Rusija diplomata- . ko ali z orožjem v Aziji tepena,se obrne v Evropo.Poraz kitajslcih komunistov je vzrok,da se tudi zdaj nagiba na Evropo,Vseono pa ta ruski odmik v Kitajski,ki jo kolonizira Amerika,pomeni glavni pogoj za sporazum mod Ameriko in Sovjetsko zvezo.To se je zgodilo istočasno kakor republikanska zmaga pri zadnj i)i volitvah. Seveda so nam ponavljali,da. ta sprememba nikakor ne bo spremenila ameriške zunanje politike.Mi pa o tem niamo prepričani.Pod republikanskim vplivom bo Amerika še bolj iskala take politike,ki se splača.Njena intervencijska politika na Balkanu se 1i ni splačala*
Katera politika v Evropi bi se splačala?Ta stari polotok ima ■ le dva velika odjemalcatNemčijo in Sovjetsko zvezo.Eden izmed washing-ti,vnskih ciljev bo,da si odpre’ sovjetski trg s tem.da Sovjetski zvezi dovoli posodilo,Ta operacija pa bo zaradi notranjih vzrokov težavna.Ne-kat-eri krogi bodo temu novemu ameriškemu stališču sovražni:katoličani in pa skupina slovanskega rodu.Ti bodo vsako neposredno potnoo Sovjetski zvezi ovirali*
Ali. he bo Nemčija tisti pripravljeni kanal na sovjetski ttg?Do~ bavljali bodo Nemč i j i, Sovj ot ska zveza pa se bo posluževala reparacij Združene države morejo to politiko uresničiti le,če bodo Nemčijo kon«-" trolirale.Njeno zasedbeno področje je brez- vrednosti,Anglija ima v Po-' renju in Vestfaliji življenjsko važen vozel.Zato zdaj Združene države predlagaj o,naj bi se zahodna cone spojile*
Kalco naj zdaj presojamo rusko-amoriški dogovor?Nočemo preveč glasno trditi,da bi si morali k vsakemu miru čestitati.Kolikokrat smd zš druge zveze slišali hvaliti s prav takimi dokaziliiHoČemo ugotoviti eno dej stvotSovj etska zveza pridobiva na vseh področjih.Na Kitajskem opušča le tisto,kar jo že izgubile,Pridobiva pa na balkanski šahovnici,"
V	nasprotju z vsem,kar si domišljajo Združene držovo,pridobiva tudi v Nemčiji,- Najprej bo pobrala reparacij e, ki bo.do postavile na nogo njeno razdejano gospodarstvo.Nato pa računa,da bo v Nemčiji dobila politično in gospodarsko nadvlado,Politično,ker vkljub izidu občinskih•volitev v Berlinu vo,da se Nemci dajo rajši prepojiti od komunizma kakor od za -	,
hodnih demokracij.Gospodarsko,kor ji bodo reparacijo in sindikalizem stalna pretveza za vmešavanj ae - &opor prepoj evenjo Sovjetsko zvezo i-majo Združene državo le eno prožjorposejila.Ceprov bi republikanska večina v Ameriki sama uporabo toga orožja utegnila otežiti,so moremo vendarle vprašati,ali Združeno države morebiti ne precenjujejo njegovo u~ činkovitosti!Žo med sovražnih tekmovanjem so Amerikanoi precenjevali silo atotoske bombe, Kaj neki naj posodila pomenijo zoper revolucijonarni dinamizem? - Amorikanci mislijo,da bodo zmagali.ne sicer s tem,da bi vojsko odstranili,marveč s tem,da njenega imena niti ne izreko,Njihov namen je resnično vso hvale vreden,Politika,ki jo vodijo,bi utegnila biti celo dobra,ko bi dobro poznali ovire na njenem potu. Žal pa je teh ovir le vse preveč in preveč trajne so.'*
KAJ SE JE DOGAJALO V NACISTIČNIH' TABORIŠČIH?
V Nurnbergu se pred zavezniškim sodiščem zagovarja zdaj
23 obtoženih nemških zdravnikov, ki so z jetniki- taborišča v Da - .. chau delali najstrašnejše poskuse. Obtoženi zdravnik dr, Hess j2 : priznal, da so dachauskim kaznjoiicem dali 60 do' 80 strupenih pilul, da bi na njih preskušali,kako umirajo tisti, ,ki jih.uživajo*Stru-• pene pilule so bile namreč. posebna iznajdba, ki naj bi. v primeru poraza nemškim nacističnim vodjem omogočila lijirnp smrt. Dachauske' žrtve naj bi dokazale, ali je to res, Dr» Nesa prbavi , da so ljudje umirali v velikih-mukah. Dalje -je 'ta zdravnik izpovedal-, da je;-pri živih-ljudeh- v Dachau poukušal, kako' bi se j im,-kri nenadno-v žilah strdila. To je storil le zato, da se je izognil drugega ukazanega poskusa z živimi ljudmi, ki naj bi jim v ledeno-mrzli vodi rezal ude. Ker bi bilo ob tem poskusu umrlo mnogo veš ljudi, se je lotil .• onega- poskusa, da se jo -temu izognil.
V Hamburgu se istočasno zagovarjajo krivci, ki so obt.ožOni, da so z ženskimi kaznjenkami v taborišču Ravensbruck nečloveško ravnali. Tulcaj so ljudi tudi žive sežigali. Angležinja'Oddette Šan-som, ki jo loto dni presedela, v tem taborišču, je kot priča, izpovedala, da je njeno okno bilo blizu krematorija, kjer so ljudi sežigali. Videla je, kako so ljudi nosili v krematorij, od koder je u-darjal smrad po ožganem mesu prav v njeno sobo. Oelo pepel iz peči, kjer so ljudje goreli, je padal v sobo. IT a vprašanje je priča odgovorila, da so v Ravensbrucku ljudi tudi žive sežigali. Ko jo jo predsednik vprašal, ali je kaj takega .tudi. videla, je odgovorila z "Zadnje dni vojske sem videla ljudi, 'ki so kričali in.se branili, ko so jih vlekli v krematorij. Nato sem videla, kako so se- vrata krematorija odprla in se .za ljudmi spei zaprla."
•(AS KAZNOVANJA NEMČIJE JE MINIL !<
Ameriško vojno ministrstvo je izdalo izjavo, da Združene državo Severne Amerike sodijo,da je zdaj že minil tisti čas., v katerem je bilo kaznovano nemško ljudstvo paradi pregreškov v pretekli vojski. Zato so zdaj vse zasedbene oblasti dobile navodila,naj vplivajo na ameriške vojake,da ne j zdaj pozabijo vsa sovražna čustva zoper nemški narod in naj premaganemu včerajšnjemu sovražniku pomagajo graditi demokratično jutrišnjo Nemčijo. /UP/. •	'	•
NOVI AMERlfol POVELJNIKI. :	■
Iz Washingtona poroča agencija-SN. 17»decembra: Ameriške . vojne sile vojske in vojne mornarice na 7 strateških točkah bodo v prihodnje podrejeno le enemu poveljniku. General Me Nearney postano vrhovni poveljnik za veo Evropo, general Mac Arthur pa je vrhovni poveljnik za ves Daljnji Vzhod.
Ista agencija poroča iz ameriškega velikega vojnega oporišča Poarl Harbour v Tihem oceanu,, ki so ga ob začetku vojske Japonci tako nenadno napadli: Danes zgodan zjutraj je v pomorskih napravah v Pearl Habourju nastal velikanski požar,lci je njegov vzrok neznan,
Ff; EDPRODAJA VSTOPNIC ZA TELOVADNO AKADEMIJO 20« XII. b o o d 12.30 - 14 ure-in pol ure pred predstavo. - V a t opnic orne j eno in sicer 4 sedeže na osebo.