ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IV - št. 9 - September ’95 cena 150 SIT viatic pha družba d.d. S NEŽ N I 'k| ‘Očka je padla: svetniki so izvolili funkcionarje in sprejeli statut ^ržni položaj Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, v katerem se je znašel | *ega, ker svetniki tudi po devetih mesecih niso sprejeli statuta in izvolili ''Vinarjev, je na prvi pogled mimo, čeprav zamujenega časa ne bodo mogli Vsaditi v dobrih treh letih, kolikor jim je ostalo do izteka mandata. Deset Uk °v, na katerih so nosilci strankarskih in neodvisnih list usklajevali mnenja, | e(te in zahteve, je bilo potrebnih, da so svetniki na tajnem glasovanju v četrtek, *ePtembra, izvolili vse predlagane kandidate za najpomembnejše funkcije * ga sveta, sprejeli statut in začeli obravnavati osnutek letošnjega proračuna. Prav tako so bili izvoljeni tudi vsi predlagani člani delovnih teles občinskega sveta: odbor za okolje in prostor bo vodil Janko Poklar (Zeleni), odbor za komunalo in promet Jože Šircelj (ZZP), odbor za družbene dejavnosti Karmen Šepec (ZLSD), odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodar- ^ glasovanjem so nekatere stran-jP (.ast' Liberalna demokracija Slove-^Zveza za Primorsko, izrazile ve-nsiiirf* domislekov glede strokovne uspo--obelfen, 'osti obeh kandidatov za profe-Pi tenkciji (tajnik in sekretar svečke slovenske pomladi pa so bi- . e*ne očitka, da hočejo za vsako ioZr ‘so aPosliti "odslužene kadre", o če-Pred časom vedele marsikaj po-j.l'P° izvolitvi funkcionarjev so od-^adržki svetnikov Slovenske ljudmi f an^e' Socialdemokratske stranke jn'ie in Zelenih Slovenije, tako da ij teglasno sprejet še statut, za kate-. Mili Ji ^da potrebna dvotretjinska ve-(Jjasov vseh prisotnih. 'P | aimka Občine Ilirska Bistrica je v°ljen Ivan Barba (SLS), ki je od ie!r! 14 glasov, za podžu- nl^amija™ Logar (LDS) je gla-okPj |L01S svetnikov, podžupan Robert I) vi. , l-SD) je dobil 16 glasov, pod-(f* *edn" stnOU-nik sveta Vojko Mihelj (Lista ne-1 občanov krajevnih skupnosti) . -ejef ------............... ^obii %r\Lv. , u (fi aoinskega sveta Občine Ilirska k0PlICa. stvo in turizem Vladimir Čeligoj (SDSS), odbor za davčno politiko, proračun in finance Vitomir Dekleva (ZZP), odbor za lokalno samoupravo Jože Štember-gar (ZLSD), nadzorni odbor Ljubo Cvi-tanič (SKD), komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Stje-pan Miše (SDSS), statutarno-pravno komisijo verjetno Peter Reberc (SKD) ali drug član iste stranke, komisijo za vloge in pritožbe Ivan Žibert (SDSS), komisijo za mednarodno, medobčinsko in obmejno sodelovanje Aleksander Terno-vec (ZZP), sklad stavbnih zemljišč Milan Volk (Zeleni), stanovanjski sklad pa Ivan Boštjančič (SLS). Svetniki so glasovali Osnovna šola Antona |nideiiiča je dograjena i^hlih letih je Osnovna šola Antona Žnideršiča dobila svoj dokončni izgled. Da je L, P°trebno veliko dela mnogih, ki so tako ali drugače sodelovali pri njeni graditvi, . *U DOCPnni nti cr»» cr\ c n Utr* n clr\i/ncnr»c f i ('JO c o r\ I n m n r n 1 ■»tsnt/n- posebej poudarjati, saj so se jim na petkovi slovesnosti (29. septembra) zahva-anislav Prosen, ravnateljica Karmen Šepec in državni sekretar v ministrstvu za I P°rt Janko Strel. V športni dvorani, kjer je potekal kulturni program z glasbo, ,, n Ptesom, se je zbralo veliko število obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogle-v° pridobitev, eno izmed največjih ilirskobistriških naložb v zadnjem desetletju. tteja premajhna za več kot 1000 učencev. Prva zgradba v Rozmanovi ulici je z osmimi učilnicami vsaj delno odpravila dvo- Vj Afriško šolo so začeli graditi s občanov leta 1980 zato, k stela Osnovna šola Dragotina Ke- e,1e8a izmed številnih nastopov mladih šolarjev izmenski pouk. Ker so gradnjo nove šole pogojevala omejena finančna sredstva, jo je bila občina prisiljena graditi postopoma. Druga faza z učilnicami za predmetni pouk je bila predana namenu pet let kasneje in šele leta 1989 je bila z znatnim prispevkom ilirskobistriških delovnih organizacij dograjena še športna dvorana. Fazna gradnja je učencem in učiteljem povzročala velike težave, saj so bile tri stavbe brez povezav. Po letu 1992, ko je OŠ Antona Žnideršiča postala samostojna osemletka, so se pričele intenzivnejše priprave na njeno dokončno dograditev, zlasti v lanskem letu, ko je ministrstvo za šolstvo in šport obljubilo, da bo prispevalo polovico potrebnega denarja, dograditev pa seveda ne bi bila možna brez sredstev iz letošnjega občinskega proračuna, ki jih je šoli namenil občinski svet. Od 1. avgusta lani, ko so delavci Primorja Ajdovščina začeli z gradbenimi deli, je šola pridobila 1400 m2 novih površin: najpomembnejši so povezovalni hodniki med vsemi tremi stavbami, jedilnica, garderobe, štiri učilnice in dve manjši učilnici osnovne šole s prilagojenim programom, sodobno urejena knjižnica računalniška učilnica. Predračunska vrednost naložbe, ki je bila pripravljena na podlagi normativov ministrstva za šolstvo in šport, znaša okroglih 160 milijonov tolarjev in ravnateljica Karmen Šepec je zatrdila, da ni bila presežena. Nova šola bo učencem in učiteljem omogočala primerne pogoje za delo, saj ji manjkajo le manjši posegi v telovadnici, ureditev dostopov, parkirišč in športnega igrišča. Kako naprej? Z izvolitvijo funkcionarjev, članov odborov, komisij in skladov Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica z zadovoljstvom ugotavljam, da so stranke le našle tisto pot, po kateri bomo začeli reševati odprte probleme. Tako kot vsi ostali, ki so bili izvoljeni, tudi sam želim v največji možni meri prispevati k temu, da bomo jutri živeli bolje, čeprav se zavedam težke situacije v kateri se nahajamo in pričakovanj volivcev po hitrih spremembah, toda kljub temu sem prepričan, da bomo s trdim delom do konca mandata lahko veliko storili. Uspeh seveda ni odvisen samo od posameznega funkcionarja, ampak od sodelovanja in pomoči vseh članov občinskega sveta ter učinkovitega dela občinske uprave. Trdno sem prepričan, da bodo rezultati dobri samo v primeru, če bo občinska uprava uspešno izvajala sklepe občinskega sveta, zato sta naši prvi nalogi sprejem manjkajočih aktov in iskanje ustreznih ljudi, ki bodo izdelali premoženjsko bilanco občine ter določili njene osnovne razvojne usmeritve. Ker smo obmejna in demografsko ogrožena občina, bomo morali vsi skupaj vložiti še več energije, volje in časa tudi za pridobivanje sredstev iz virov, ki jih za taka območja namenja država. Ob izvolitvi se vsem, ki so me podprli, zahvaljujem za zaupanje, pričakujem pa tudi nasvete in sodelovanje s tistimi, ki lahko na kakršenkoli način pripomorejo k razvoju občine. Ivan Barba Transport proti Muri na prenovljenem igrišču Sreda, 20. septembra, bo ostala še dolgo v spominu vsem ljubiteljem nogometa in številnim navijačem Nogometnega kluba Transport, saj se redko zgodi, da v Ilirski Bistrici gostuje prvoligaško moštvo. Na igrišču v Športnem centru Trnovo se je zbralo več kol 1000 gledalcev, ki so si želeli ogledati nastop domačinov proti Nogometnemu klubu Mura, takrat vodilnemu moštvu najmočnejše slovenske lige. Uvrstitev v osmino tekmovanja za slovenski pokal je največji uspeh v zgodovini bistriškega nogometa. Razlog več za tako veliko število gledalcev je bilo tudi dejstvo, da so domači nogometaši prvič igrali na razširjenem in ograjenem igrišču z novimi slačilnicami, kar vsekakor predstavlja izjemen dosežek, ki jim omogoča nastopanje v III. ligi. Za to priložnost so pred začetkom srečanja pripravili tudi svečano otvoritev objekta. Prisotne je nagovoril predsednik Nogometnega kluba Transport Miro Urbančič. Poudaril je pomen objekta za nogometni klub in dejstvo, da je bil preurejen s pomočjo številnih sponzorjev in prostovoljnega dela v zelo kratkem roku, Stanetu Prosenu-Žilju, najzaslužnejšemu za dograditev slačilnic, pa je pripadla čast, da je izvedel začetni udarec na tekmi. Vrednost opravljenih del po izračunih presega 13 milijinov tolarjev! Rezultatsko je NK Mura slavila z izidom 3 : 1 (1 : D- Domači igralci so moštvo prvoligaša presenetili, ko so povedli z 1 : 0, vendar so gostje uspeli izenačiti še pred odmorom. NK Mura je v 2. polčasu kronala premoč na igrišču s še dvema zadetkoma po napakah domačih obrambnih igralcev. Zanimivo je, da so gostje vse tri zadetke dosegli z glavo, z nekoliko bolj zanesljivim vratarjem domačih pa bi imeli gostujoči napadalci verjetno precej več dela. NK Transport kljub porazu ni razočaral, saj se je dostojno upiral premoči nasprotnega moštva. Gledalci so zapustili prizorišče tekme z občutkom, da NK Mura s prikazano igro ni upravičila svojega prvoligaškega renomeja. Zdravko Debevc • , • ” J 'L* * . * " r ' % - ■v Ena izmed številnih akcij pred vrati domačinov M Zorko Šajn, predsednik občinskega sveta tem raci ('z prej; !edno in temo nn Korak za korakom in pot bo opravljena telili sre teske up 'tamo n »im pa v «i koli Zrelost demokracije po nekaterih socioloških teorijah ni odvisna samo od volitev, strank, zakonodaje itd., ampak predvsem od razvitih demokratičnih odnosov v družinah. V Sloveniji se je pojavila nenadoma in brez tradicije, s seboj pa je prinesla nekakšen "vrednostni vakuum", ki v prehodnem obdobju povzroča izgubo veljave nekaterih vrednot prejšnjega sistema. Med preteklostjo in sedanjostjo je zrasel visok zid, razlike med stališči, vedenjem in nastopi pa so bistveno večje. O vsem tem govori diplomirani inženir elektrotehnike Zorko Šajn, predsednik Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, član stranke Zveza za Primorsko in direktor Flaminga d.o.o., podjetja za načrtovanje in izvajanje tehnološke opreme z zasebnim kapitalom, ki skupaj z Galvansko opremo - Plamo d.o.o. širi in razvija proizvodni program dela nekdanje DO Piama. Prvi med enakimi v "najvišjem organu odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine" pojasnjuje, zakaj je ilirskobistriški občinski svet potreboval devet mesecev, da je sprejel statut in izvolil tajnika, dva podžupana, podpredsednika in sekretarja sveta ter člane odborov, skladov in komisij. Gospodarstvo in politika bi si morala podajati roke, vendar se pogosto dogaja, da iščeta skupne interese na različne načine. Zakaj ste se začeli ukvarjati tudi s politiko in kakšna politična stališča zagovarjate? Že v prejšnji državi sem bil družbeno aktiven. Čeprav nisem bil član edine stranke, sem veliko svojega časa posvetil delu v različnih društvih, odločilna za moj vstop med politike pa je bila želja, da bi tudi sam prispeval k večji kvaliteti celotnega življenja v ilirskobistriški občini, seveda ne brez povezav s širšim okoljem. Po naključju sem srečal starega prijatelja iz časa študija, ki mi je s svojimi pogledi in stališči o tem, da bi se dalo s skupnimi močmi storiti za Primorsko veliko več, povzročil nemalo razmišljanja. To spoznanje me je z veliko volje do dela pripeljalo v odbor za ustanovitev "Gibanja za Primorsko", vendar smo kmalu ugotovili, da bi gibanje zelo bledo vplivalo na razvoj dogodkov. Ker vemo, kdo ima lahko predstavnike v parlamentu, smo iz gibanja prešli v pravo stranko. V stranki Zveza za Primorsko so ljudje različnih pogledov in nazorov, vendar nas vse skupaj veže izredno nasprotovanje centralizmu in še bolj obupnemu centralizmu v državi Sloveniji. Zavzemamo se za skladen razvoj pokrajin ali regij (Štajerci raje govorijo o deželah) v primerjavi s centrom. Pokrajine bi morale same sebi urejati določen del življenja in bi se morale do občin, krajevnih in vaških skupnosti obnašati enako. Ničesar novega ne bom povedal če rečem, da ljudje sami najbolje rešujemo svoje probleme. Prav zaradi politike centra taka prizadevanja lahko prej ali slej zvodenijo. Če bi predstavniki Zveze za Primorsko prišli v slovenski parlament, bi najbrž zastopali sredinska stališča z naprednimi idejami. Poleg socialdemokratov ima Zveza za Primorsko največ sedežev v občinskem svetu. Ste bili presenečeni z rezultati lokalnih volitev? Zveza za Primorsko je bila z rezultati lanskih lokalnih volitev prijetno presenečena gleda na to, da smo imeli za predvolilno kampanjo omejene možnosti in malo časa. Smo ena izmed tistih strank, ki nima centrale v Ljubljani, zato ocenjujemo, da takega volilnega izida nismo dosegli zaradi medijske razvpitosti, saj ga naša stranka v primerjavi z večino "centralnih" strank ni mogla imeti, ampak predvsem zaradi primorske in občinske naravnanosti na- šega programa in delovanja. Tudi mediji nam v predvolilnem času niso bili najbolj naklonjeni, sedaj, ko so znani naši rezultati in uspehi po vsej Primorski, pa je drugače. Kako je potekalo strankarsko usklajevanje za razdelitev funkcij v občinskem svetu? Že na začetku delovanja občinskega sveta se je zataknilo pri sprejemu začasnega poslovnika, saj je za njegov sprejem potrebna dvotretjinska večina. Razlog je bil predvsem bojazen nekaterih strank, da ne bi dobile mandatov za določene in željene funkcije v občinskem svetu oziroma v občinski upravi, zato so se stranke in obe neodvisni listi dogovorile, da si na usklajevalnem sestanku razdelijo posamezne funkcije občinskega sveta (predsednik, podpredsednik in sekretar sveta, predsedniki odborov, komisij in skladov) ter članstvo v delovnih telesih sveta. V usklajevalnem postopku so bile tudi razdelitve funkcij tajnika občinske uprave ter dveh podžupanov. Ker na enem sestanku ni bilo mogoče doseči uskladitve za razdelitev teh mandatov, je bilo sestankov več, sklicevali pa so jih nosilci posameznih list po dogovorjenem vrstnem redu. Na začetku je bilo izrečenih tudi veliko besed o izvolitvi predsednika sveta. Ker je to funkcija, ki je bistvena za njegovo osnovno delovanje, ga je občinski svet le izvolil na osnovi zakonskega določila (prej so seje sveta sklicevali in vodili člani posameznih strank in list po vrstnem redu mandatov). Na usklajevanjih je postopoma prišlo do dogovora, da se ostale funkcije sveta in njegovih delovnih teles enakomerno porazdelijo po posameznih strankah v skladu z volilnimi izidi. Tudi sam sem že od vsega začetka zagovarjal stališče, da glede na pestro sestavo sveta vsaka stranka dobi sorazmeren delež ali število funkcij v organih sveta. Osnovni problem pri razdelitvi najpomembnejših funkcij je bil ta, da so stranke slovenske pomladi pogojevale sprejem statuta in ostalih aktov z zahtevo po zasedbi obeh profesionalnih funkcij (tajnika in sekretarja sveta), za druge delitve pa je bilo problemov bistveno manj. Zveza za Primorsko ni nasprotovala pravici strank do izbire kandidatov, še najmanj socialdemokratom, ki imajo enako število sedežev o občinskem svetu, vendar smo bili že od samega začetka prepričani, da bi morali te funkcije opravljati strokovno primerni ljudje. Po številnih usklajevanjih in prepričevanjih nam ni uspelo pridobiti kandidatov z ustrezno strokovno izobrazbo za zasedbo teh funkcij, stranki predlagateljici (SDSS in SLS) pa nista ponudili drugih kandidatov. Žal tudi zunanje iskanje primernih kandidatov ni bilo uspešno. Ker smo svetniki ZZP želeli razrešiti težko situacijo v delu in konstituiranju občinskega sveta smo sklenili, da podpremo predlagane kandidate za profesionalne funkcije, čeprav z njimi nismo bili zadovoljni zaradi njihove neustrezne strokovnosti. Zato pa bo odgovornost za njihovo delo v prihodnosti prepuščena strankam, ki so jih predlagale. Če bo to delo (glede na zahteve posamezne funkcije) prizadevno in kvalitetno sem prepričan, da bodo posamezniki imeli podporo sveta. Kje so po vašem osnovni razlogi za to, da ste za uskladitev potrebovali tako veliko časa? Očitki občanov o tem, da je prišlo do blokade v občinskem svetu in tako poznega konstituiranja po mojem mnenju niso v celoti upravičeni, čeprav jih razumem. Pred drugim krogom volitev za župana se je okoli Stanislava Prosena ustvarila koalicija. Ostali smo tvorili drugo, nedogovorjeno skupino političnih strank in neodvisnih list v občinskem svetu. V drugem delu preteklega obdobja, še posebno tedaj, ko tajnik na prvem glasovanju ni bil izvoljen, je prišlo na eni strani do nove koalicije, sestavljene iz stranke Zelenih, Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije, na drugi strani pa smo ostale stranke spet tvorile nedogovorjeno in neusklajeno skupino. Znano je, da je za sprejem statuta potrebna dvotretjinska večina, ki je nismo mogli doseči zaradi neomajne zahteve strank slovenske pomladi po nekaterih kadrovskih zasedbah v občinskem svetu in občinski upravi. Pri tem je potrebno vedeti, da je občinski svet (23 svetnikov) sestavljen iz sedmih strank in dveh neodvisnih list ter da so zato prisotni tudi zelo različni pogledi, interesi in stališča. To pa je (z že navedenim pogojevanjem zasedbe določenih funkcij) praktično povzročilo blokado sprejetja statuta in celovito konstituiranje sveta. Zato občani, ki ne upoštevajo navedenega dejstva (strankarska razmerja), tako situacijo ne ocenjujejo celovito in s tem v zvezi naše odgovorno oziroma neodgovorno obnašanje. Kot sem že povedal, je veliko različnih pogledov in tudi enostranskih stališč povzročilo daljše usklajevanje, ki je bilo zaradi poletnega časa in dopustov še Veliko je dela, ki nas še čaka pri urejanju okolja. Naše želje in prizadevanja morajo biti taka, da v prehodnem času opravimo čimveč, zato želim vzpodbuditi vse ustvarjalce in izvajalce programov, da v okviru svojih pristojnosti aktivno posežejo v eno izmed zelo važnih življenjskih področij, ki ga vsi skupaj preveč zanemarjamo. Prepričan sem, da se večina občanov zaveda tega problema in marsikje je že videti rezultate večjih ali manjših posegov na posameznih objektih in njihovi okolici. V tem smislu je nujno, da vsi občani po svojih najboljših močeh pristopimo k urejanju svojega kraja, občina pa mora s svojim delovanjem ta prizadevanja vzpodbuditi, vzpodbujati in financirati. Žalostno je, da imamo precej neugledno občinsko središče, za katerega si upam trditi, da je med najslabše urejenimi v Sloveniji. Vsak drobec pomeni majhen korak naprej: le poglejte, kako je majhen poseg na dveh parkiriščih, ki sta bili asfaltirani pred junijsko proslavo na Hribu svobode, pripomogel k nekoliko lepšemu izgledu mesta. Tudi majhni koraki vodijo k cilju. daljše, pri tem pa so bili in so še prisotni tudi splošno znani problemi - pomanjkanje strokovnih kadrov, žal tudi zaradi velikega odliva mladih iz občine. Po določenem času sem se tudi sam vključil v razreševanje te problematike (prej je usklajevanje potekalo le med nosilci list oziroma predstavniki posameznih strank), ki smo jo končno lahko razrešili le na opisani način. Kakšna je bila pri tem vloga župana? Nekateri posamezniki in nekatere stranke smo dajali pobude, da bi poiskali ustrezne kandidate za profesionalne funkcije (predvsem za tajnika) z razpisom. Župan kot predlagatelj kandidata za tajnika ni prisluhnil tej pobudi - verjetno se je moral držati predvolilnega dogovora s posameznimi strankami. Ko predlagani kandidat ni bil izvoljen, je župan pozval stranke naj predlagajo kandidate za to funkcijo, vendar je bil po mojem mnenju pri tem premalo energičen in odločen, saj se potem, ko ni dobil primernih predlogov, ni odločil za razpis, pač pa je predlagal dva kandidata dveh strank, za katera pa v svetu ni prevladalo pozitivno večinsko mnenje. Menim, da bi župan s predlogom predvsem strokovno primernega kandidata lahko postavil vse stranke in listi v svetu pred odgovorno odločitev, saj bi predlog kljub ozkim strankarskim interesom težko zavrnili oziroma bi stranka, ki bi zavrnila tak predlog oziroma sprejem statuta (po uskladitvi stranke in listi do statuta niso imele pripomb) morala prevzeti popolno javno in moralno odgovornost za svoje odločitve. Gospod predsednik, poznate rek "otrok je oče človeka"? Bo otroštvo Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki naj bi ga z zadnjimi dogodki preživel, oblikovalo njegovo osebnost v odrasli dobi? Kakšen bo občinski svet, če po analogiji sklepam, da bodo dosedanji zapleti vplivali na njegovo delo v naslednjih treh letih? Reka ne poznam, vendar moram povedati, da je imel občinski svet težave tudi zaradi tega, ker je moral po uvedbi seU 'te; nove lokalne samouprave prvič ^ » rati svoje akte, predvsem statut, ni mogel delovati klasično, to je* jemanjem splošnih odločitev z naV' oziroma nekaterih z dvotretjinska čino, in je prišlo do blokade. P°sj jetju statuta in izvolitvi tajnika, tarja, članov posameznih odborom misij in skladov pa je po mojem Pr' do vzpostavitve vseh pogojev Z3 govo normalno delo. Če bo obd' uprava (sedaj je strokovno in zelo skromno zasedena) post; strani župana v skladu z dogovort bo vsekakor prišlo do hitrejšega in litetnejšega reševanja zadev. PmP' i, da bo svet takšne in drugače vseh k Z4bo tudi sp1 'k razvo ■ii Področj v tenala; c Pj; šport, k ')• Splo I 'tejno sk 'i| hunski! »Posami i števil !te nsteusklaje e 3 direl obdel '»fšekons kT “težke adje^e 'ti*ll) temu sem. žave sčasoma odpravil ob upošte^ pravil parlamentarne demokracij6 bo kot najvišji občinski organ sp' rejen cilj* ti) ti ema'*1," uliti te si* 'itienj odločitve, ki bodo imele za > kvalitete življenja na vseh segmen Če bomo hitrejši in bolj aktivniv jem delu, bomo že letos v okvirU žnosti prispevali svoje k urejanj činskih zadev - občinske proble1 S konkretnimi zadevami smo se jali tudi v dosedanjem delu, sprejemali in sprejeli konkretne čitve(sklepe, pravilnike, odloke)'2 jih pristojnosti in se od januad3 nismo ukvarjali le sami s sebol-nutno obdelujemo občinski pr°r‘ Razlogi za zamudo pri obdelavi p ^ čuna so v občinski upravi (PoZ°^ j. ^ pravljen osnutek), v problema111^ t( činskega sveta (znani problemi j ^t s ten n spi , jeti 'bili spre teta dele bistvei za to «f % če saj p inves obdot te11 te saj Tf tene .."im na< ^ 'Pstituci Tbn°)ot Očrtov I stituiranjem in nedelovanjem odb0^^ komisij in skladov) in v še vedno 'fli teter, nih parametrih za pripravo pr0' ki jih država še ni opredelila. Idealno bi bilo pričakovati, dai0 $ ^ vsi problemi razrešeni, saj je Preav(|o ik obsežno, zahtevno, odgovornotef jjl ločeni meri tudi problematič'10^ (veliko potreb - problemov, z^°0. na sredstva), ki zahteva preci-i-gažiranje. Ob tem moramo ve61 imamo vsi občinski svetniki tuu zahtevne vsakodnevne obvez6 nam delo v občinskem svetu P še dodaten napor, ki je lahko ^ manjši, odvisno od vsakega \ Vsa*' ka oziroma njegove stranke, vo pa bodo s primerno zasedb0 nih mestvobčinski upravi inZv • ih,f vitvijo delovanja vseh delovn ^ sveta rezultati tega dela neizb y ije nedvomni, s tem pa bo omenjena ka bolezen precej za nami- V obravnavi osnutka Ictošnje^A/ 'j), čuna je bilo izrečenih veliko '' Kakšen naj bi bil za prihodnj6 kaj lahko stori občinski svet za vitev dela množici nezaposl6n' Po sedanjem vzdušju lahko , so interesi sveta glede tega VP ridč identični, klasična politika prl' majhni skupnosti zelo malo d° vi ■ čeprav so mnenja posameZ0 MČfP' n strank o proračunski porabi raz"“ ^ pogledamo osnutek proračun3 sjf., vidikov prav gotovo ni tak ko’ želeli, saj sta predviden obseg5 na eni in potrebe oziroma želj6 S strani v velikem razkoraku. so imeli predlagatelji velike tež3 /%, stavljanjem osnutka letošnjeg3 te čuna. Objektivna težava jetu ima občinska uprava kadrovsk6 kovne težave, vendar osnutek P ^ upošteva spremenjene razm6’6 J žni porabi in premalo usmeri3 T nike k racionalnejši organizira110 m, svet r no oi ne ' evanji da '“ja n ciah '8l11 Podi 'S6£ ?e 'n sp Posle 'Du \ '"Ski sv 'Hži same na 5 Ždi s ii! Nan p11 hoi tel’ fe; lem >ki PO ,e zel, , razpra >• Pr iePja( / H C: Sllm K 'n e^CUpa rnej Av SrPo n te, 10 dela ICatan sve san evsve Mr eti. --'t'— 3" PO OBČINI J tem racionalnejši porabi. Tudi ob-(iz prejšnjih obdobij niso povsem felno in celovito upoštevane. Zato 'Orno morali odločiti kako bomo ,elili sredstva za posamezne praske uporabnike, katerim področ-tamo namenili prednost v enem, ^ pa v drugem obdobju, da bi za-lv'li kolikor toliko usklajeno delo- I ievseh koristnikov proračuna. Va-Z! Ijotudi odločitev, kako bomo us-io spfšl rov, npft za bči' )V0l lin ep' ačnd teva' ije reje' :ilj men' liV irn nje ma'* 'j1 e ) iz*' i3 oj' ora^ ip' rpn tiki isk jbo" nezl ra^1 ^ 'kino le11 ^ saj, T 'ene ii°f 'isti tu f '‘bnc o! naen 'ešev '"'ie, n' bbu m' ',ter'c j*. Področij v okviru realno mo-jii ‘j^^sega. Poiskati je potrebno tudi i j,6 'n spodbude za pritegnitev zu-j£! j., Poslovnih partnerjev in podjetij ernu vlaganju. ^ski svet bi moral biti demokra-Ožina. Njegov predsednik bi J s®nio regulirati odnose pri od- ,i^?l ž*i " na podlagi sporazuma in soji’ Posta? Optf, se mi, da občinski svet vča-s, ne permisivna skupnost, v ka-Vsakdo vzame besedo kadar h" ;e|ffc0,ern obstaja nekaj oteževalnih ^ ln'ki vplivajo na delo sveta. Na-e st Posameznikov na komunici-tv*e Zelo različna. Včasih se poja-t Opravi tudi določene oblike raz-^ ^ Premalo je tudi spoštovanja \rj |J|(enia drugih. Po mojem bi vzroke iPuiiS^^bnašanj6 svetnikov lahko iskali ^dušju, ki je v določenih tre- ^ .'Padalo glede na to, da smo sa-t(ij 1' nied našimi pogledi, zahte-ijtit! Pričakovanji velik razkorak. i^i uPaj nam manjka lekcija iz par-‘P[,)i sarri(3ga dela in obnašanja, mogo-7^ ^0° nekaf povzeli tudi iz **"! 5 f0 *nja vedenja večjih parlamen-lit, ,eni je pomembno poudariti, |,t k,, delali brez statuta in poslovnika, 1^. atančneje opredelil pravila ob-11 SVetn'kov na sejah. Tudi zato !y inis Sam včasih znašel v težavah, I vedel kako naj vodim raz- f Ssev kakšen način komuniciranja JIL Svetu odločim. Prepričan sem, V ^kroalu sprejeli tudi poslovnik jt3' 's«b0 [,ri -'Orno vsi skupaj začeli navajati '0Če eren način podajanja stališč, / St do8ajania v slovenskem par-/ !1e ^a oaj nam bodo zgled, kako uSemo obnašati in česa ne sme-ee'i. B. Zidarič ZDRAVSTVO Nov laboratorij kot izziv času omejenih možnosti Laboratorijske preiskave bodo od sobote, 2. septembra, tudi uradno opravljali v prenovljenih prostorih nekdanje zobozdravstvene ambulante v prvem nadstropju ilirsko-bistriškega zdravstvenega doma. Skrajno neprimerni pogoji za delavce in paciente v nekdanjem laboratoriju, ki so ga inšpekcijske službe hotele že večkrat zapreti, premajhna čakalnica, neustrezni toaletni prostori itd. so torej le še spomin, čeprav novemu laboratoriju manjkajo še ustrezne aparature (centrifuge, mikroskopi, hladilniki, biokemični analizator) in računalniška podpora. Prenovljeni prostori za higiensko-epidemiološko službo, odvzem krvi za otroke in odrasle, dovolj velika čakalnica in nove sanitarije so dobili sodobnim standardom ustrezno in lično preobleko. Izvedba gradbenih in obrtniških del je skupaj s pohištveno opremo veljala 12 milijonov tolarjev: 3 milijone je prispevalo ministrstvo za zdravstvo, ostalo občina in zdravstveni dom. Približno toliko denarja, ki bi se hitro povrnil, bi zdravstveni dom potreboval še za nakup manjkajočih aparatur, saj bodo zahtevnejše analize še vedno naročali v postojnskem, koprskem in ljubljanskih laboratorijih. Želja po prenovitvi laboratorija izvira iz časa, ko je v prvem nadstropju ilirskobistriškega zdravstvenega doma delovala še zobna ambulanta, konkretno obliko pa je dobila po preselitvi omenjene ambulante v prostore bistriške vojašnice leta 1993. Nekdanji laboratorij je bil načrtovan in zgrajen po drugačnih standardih. Prav v zadnjih letih so se začele težave, saj se je pokazalo, da ne ustreza zahtevnim higienskim predpisom in povečanemu številu opravljenih analiz. Dr. Ivica Smajla, direktorica zdravstvenega doma, je na simbolični slovesnosti ob odprtju povedala, da je bilo za nov laboratorij porabljenega ogromno časa in prizadevanj vseh, ki so pri izvedbi tako zahtevnega projekta sodelovali (predstavniki ministrstva za zdravstvo, občina, nakdanji direktor zdravstvenega doma Marko Dujc, gradbeni odbor in podjetji Final ter Sanolabor). Želje kolektiva in občanov so se kljub raznovrstnim težavam naposled le uresničile, čeprav laboratorij brez dobre in ustrezne opreme še dolgo ne bo mogel služiti svojemu pravemu namenu, pogoji za njegovo delovanje pa so ustvarjeni. Stroški za biokemične analize, ki jih za ilirskobistriške paciente opravlja Zdravstveni dom Postojna, znašajo 400.000 tolarjev, stroški za ostale specifične preiskave v ljubljanskih laboratorijih pa 300.000 tolarjev. Tovrstnih preiskav laboratoriji v zdravstvenih domovih ne opravljajo. Po županovih besedah sta izgled in oprema novega laboratorija odraz omejenih okoliščin. Ker je denarja za zdravstvo vedno premalo, se kaj več ni dalo storiti. Dr. Ivica Smajla upa, da se bo s pomočjo ministrstva za zdravstvo, župana, občinskega sveta, podjetij in posameznikov, ki se na njeno prošnjo po dodatnem zbiranju sredstev za naložbe v ilirskobistriško zdravstvo niso kdove kako izkazali, obnova nadaljevala tudi v ostalem delu hiše in da ne bo prišlo do prekinitve gradnje zdravstvene postaje v Podgradu. v . , ' j Novemu laboratoriju manjkajo še ustrezne aparature NALOŽBE Razširitev pokopališča v Ilirski Bistrici Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica je pripravilo predlog preureditve in razširitve ilirskobistriškega pokopališča, po katerem bi vsaj za prihodnjih trideset let rešili ta pereč problem. Med različnimi predlogi se je za širitev starega pokopališča in ne za gradnjo novega odločil že prejšnji izvršni svet. Po izračunu bi bilo za prihodnjih trideset let potrebno 2244 grobov na nekaj manj kot 10.000 m2 zemljišča. Približno toliko grobov je tudi na sedanjem pokopališču v bližini cerkve sv. Petra v Trnovem. Brez stroškov za odkup zemljišč in izvedbo projektne dokumentacije je vrednost celotne investicije ocenjena na dobrih 321 milijonov tolarjev, zato je upravljalcc predlagal občinskemu svetu gradnjo po fazah. Na bistriško pokopališče pokopava mrtve več kot polovica prebivalcev ilirskobistriške občine. Svetniki so na prvi septembrski seji za razširitev in ureditev pokopališča namenili le 23,5 milijona tolarjev, kar bo zadoščalo samo za izvedbo druge variante I. A faze. Iz občinskega proračuna je zagotovljeno 17 milijonov tolarjev, sorodniki umrlih bodo za vsak grob na sedanjem pokopališču prispevali 1000 tolarjev (skupaj 2,5 milijona tolarjev), prebivalci krajevnih skupnosti, ki pokopavajo umrle na ilirskobistriškem pokopališču, pa bodo prispevali še vsak po 500 tolarjev (skupaj 4 milijone tolarjev). Na razpis za izvajalca gradbenih del se je prijavilo več interesentov, posebna komisija pa je izbrala podjetje Primorje, ki bo do konca letošnjega leta uredilo prostor za 88 klasičnih enojnih grobov na vzhodu in severovzhodu, zgradilo povezavo med starim in novim delom pokopališča, uredilo drenažo in kanalizacijo ter saniralo 50 metrov obstoječega zidu. PREJELI SMO Združena lista občanom Svetniki Združene liste (ZL) smo s strani občanov velikokrat poslušali očitke zaradi neučinkovitosti dela občinskega sveta in za onemogočanje župana ter njegovega zavzemanja za konstituiranje občinske uprave. Občani ste vse svetnike pometali v en koš in nam dodelili enako krivico. ZL je k volitvam pristopila odgovorno in preudarno s kandidati za občinski svet, ki bi s svojim ugledom in strokovnostjo zagotavljali dobro in uspešno delo. Večina izmed njih niso bili člani stranke. Mnoge druge stranke in liste so nam zavidale takšne kandidate. Volivci ste odločili drugače in nam dodelili le dva mandata. To je bila vaša odločitev, ki jo hočeš nočeš moramo spoštovati! Pri volitvah za župana smo nastopili samostojno in brez javne podpore drugih strank. Na nasprotni strani je uspelo zdajšnjemu županu zagotoviti podporo (na začudenje vseh) tudi svojih velikih nasprotnikov. Pa ne samo zaradi lepega, ampak je moral to drago plačati. V pogodbi, ki so jo sklenile stranke slovenske pomladi z L iberalno demokracijo Slovenije je bilo obljubljeno mesto tajnika Slovenski ljudski stranki (pozneje mesto načelnika za gospodarstvo), krščanskim demokratom mesto načelnika za družbene dejavnosti in Zelenim mesto podžupana (pozneje mesto predsednika odbora). Tem zahtevam so svoj lonček primaknili tudi socialdemokrati z ambicijo po stolčku sekretarja občinskega sveta. Po volitvah so se v stranki LDS premislili in skušali slovensko pomlad prekrstiti v "jesensko listje". Donedavni partnerji so se čutili opeharjeni in so izkoristili svojo možnost da ne glasujejo za sprejem občinskega statuta. Tako so blokirali delo občinskega sveta, odborov, komisij in skladov ter pričeli z neskončnim usklajevanjem apetitov po funkcionarskih mestih. Tudi županu se ni nikamor mudilo. Lahko bi marsikaj postoril, saj je imeLvsa zakonska pooblastila. Da bo absurd še večji, smo prejeli nov predlog za tajnika iz županove stranke. Župan ga ni podprl kot predlagatelj kljub temu, da ima dotični največjo zaslugo za njegovo župansko izvolitev! Verjeli ali ne-v tem letu sta vodila našo občino neprofesionalno dva "penzionista". Da se to maščuje naši občini že močno občutimo na vseh področjih dela in življenja. Ta je imela v začetku idealno izhodišče za uspešno delo in razvoj v primerjavi z drugimi občinami, ki so se ukvarjale predvsem z delitvijo premoženja. ZL je na samem začetku županu večkrat predlagala naj sestavi občinsko upravo na podlagi javnega razpisa iz najboljših ljudi, neglede na njihovo strankarsko pripad- nost. Potrebujemo strokovno usposobljene ljudi. Na tak način in z dobrim ter odgovornim delom, bi najbolje upravičil zaupanje volivcev. Enak predlog je veljal za sestavo odborov, komisij in skladov. Menimo, da strokovna mnenja lahko dajejo (občinskemu svetu v potrditev) le tisti bodoči odborniki, ki se na dotična področja najbolje spoznajo. Tu ne sme priti do nikakršnega kupčkanja med strankami, temveč za strokovno in pošteno delo v prid vsem občanom. ZL ne prevzema odgovornosti za sedanjo zasedbo funkcionarskih mest niti za delo bodoče občinske uprave. Stojimo le za delom ljudi, ki smo jih sami predlagali. ZL se tudi ne strinja z utemeljitvijo Zveze za Primorsko in nekaterih svetnikov da smo morali nekaj storiti, četudi je to popuščanje izsiljevanju strank slovenske pomladi ob nesprejetju občinskega statuta (ta je bil že zdavnaj usklajen). Prav gotovo bi bilo bolje razpisati nove volitve, ne pa soglašati s tem, da zasedejo najodgovornejša mesta na občini (po strankarskih zahtevah) neprimerni ljudje po načelu - ni važno, kaj znaš in veljaš, pomembno je, da si naš! Prepričani smo, da so poslali v dirko "hromega konja"! In ko se občani zaskrbljeno sprašujete -le kaj se dogaja na sejah občinskega sveta, se istočasno vprašajte, komu ste na volitvah dali svoj glas! Za Združeno listo: Zlatko Jenko Filmske predstave v Domu na Vidmu Kinodvorana na Prešernovi ulici, ki bo z denacionalizacijskim postopkom vrnjena družini Ličan iz Ilirske Bistrice, je že dolga leta v slabem stanju, Globus film Koper pa ni pokazal zanimanja za njeno preureditev, ker bi bili stroški preveliki. Od druge polovice oktobra bo ilirskobistriški kino v veliki dvorani Doma na Vidmu, ki je končno le obnovljena, v njej pa se bo poslej dogajalo še marsikaj zanimivega (gledališče, lutkovne predstave itd.). V dvorani je bil pred kratkim obnovljen tlak, električne napeljave, prezračevanje in garderobe za nastopajoče, montirana sta dva projektorja, novo stereofonsko ozvočenje in kar je najpomembnejše - 258 novih sedežev. OKOLJE Komunalne pristojbine najprej za ureditev mejnih prehodov Občinski svet je na septembrski seji sprejel odlok o obveznem plačevanju komunalne pristojbine na mejnih prehodih v Občini Ilirska Bistrica. S tem se je priključila celi vrsti občin, ki mejijo na Hrvaško in so podobne odloke sprejele že zdavnaj. Komunalno pristojbino v višini 800 tolarjev bodo od 1. oktobra morale plačevati vse fizične in pravne osebe oziroma vozniki tovornjakov pri vstopu in izstopu, ki bodo na mejnih prehodih opravljali izvozno uvozne posle. Takse ne bo treba plačevati vozilom v tranzitu. Svetniki so na seji sprejeli sklep, da bodo z denarjem iz tega naslova najprej poskrbeli za ureditev javnih sanitarij na mednarodnih mejnih prehodih v Jelšanah in Starodu. Denar bodo po podpisani pogodbi, ki jim za usluge omogoča prejem 5-odstotne provizije, zbirali špediterji. Sredstva, zbrana na ta način, se bodo kot prihodek občinskega proračuna uporabljala strogo namensko, predvsem za urejanje, vzdrževanje in gradnjo gospodarskih objektov ter za sanacijo poškodovanega okolja. O porabi tega denarja bo odločal občinski svet, za nadzor pa bo skrbela komunalna inšpekcija. Lani je mejo ilirskobistriške občine prestopilo 164.674 tovornjakov, od tega jih samo četrtina ni uporabljala mejnih storitev. Hiter izračun pokaže, da bi občina s pobiranjem komunalne pristojbine leta 1994 dobila skoraj 99 milijonov tolarjev, v zadnjih treh mesecih letošnjega leta pa lahko računa le na 23,5 milijona tolarjev. Za vse kršilce je v odloku predvidena kazen v višini 20.000 tolarjev. Snežnik • .Im. « PO OBČINI OSNOVNOŠOLCI V PROMETU II ZA VEČJO VARNOST Na kolo z varnostno čelado Na predlog Republiškega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu je župan Stanislav Prosen v četrtek, 28. septembra, na občino povabil učence in učitelje vseh sedmih osnovnih šol v ilirskobistriški občini, predstavnika policije in načelnika Upravne enote Ilirska Bistrica, da bi izmenjali mnenja in pripravili izhodišča za reševanje problemov ter s skupnimi močmi povečali varnost otrok na poti v šolo in iz nje. Od 2. do 8. oktobra 1995 bo potekal vsakoletni teden varnosti otrok v cestnem prometu. Akcija "Bistro glavo varuje čelada" naj bi seznanila otroke s pomembnostjo uporabe varnostne čelade pri vožnji s kolesi, saj bi morala tudi v Sloveniji postati nekaj samoumevnega. V ilirskobistriški občini seje zadnja leta zgodilo zelo malo prometnih nesreč v katerih so bili udeleženi otroci, vendar to ne pomeni, da do njih ne more priti, saj pol icija sama najbrž ne bo mogla storiti vsega za varnost otrok v prometu, čeprav je in bo še nadzirala promet v bližini šol in vrtcev. Osnovnošolci so najbolj ogroženi v II. Bistrici, druge šole v občini pa so v manjših krajih, kjer ni toliko prometa. Vsi učenci pogrešajo pločnike ali kolesarske steze in si želijo, da bi vozniki v bližini šol nekoliko manj pritiskali na plin. OŠ A. Žnideršiča nima urejenih parkirišč, zato je vsako jutro in popoldne pred šolo prava gneča, ker starši s svojimi vozili silijo prav pred vhode. Učence moti tudi neurejen in slabo označen prehod na odcepu proti Dolnjemu Zemnu. Podobne težave pestijo tudi OŠ D. Ketteja, saj stoji v bližini nekaterih zgradb, okoli katerih se vsak dan giblje veliko število ljudi in vozil. Učenci bi radi tudi semafor na prehodu čez Brinškov klanec in pri Iliriji, želijo pa si tudi to, da bi vozači izstopali na avtobusni postaji. V Jelšanah na cesti pred šolo ni vidnih oznak, v Podgradu so letos razširili parkirišča, vendar urejenih pločnikov ob zelo prometni cesti Reka-Trst cesti še ni, v Knežaku je zaradi tovornjakov nevarna predvsem cesta od šole proti Baču, na Pregarjah nimajo kakšnih večjih težav, v Kuteževem pa učence motijo velike hitrosti vozil na ravni cesti. Udeleženci sestanka so se na koncu strinjali, da bo za rešitev vseh naštetih težav potrebno sodelovanje s starši in policijo, ki bo poskrbela za zavarovanje skupin otrok, vendar ji je treba prireditve pravočasno napovedati. Na cestah in križiščih v II. Bistrici bi varnost otrok zelo povečali stalni ali opozorilni semaforji, red na parkiriščih pred obema šolama, "ležeči policisti" na nekaterih nevarnih odsekih ter opozorilni znaki na obeh straneh ceste, v bližini ostalih šol pa bi zadostovale talne oznake. ZAHVALA Na prošnjo NK Transport objavljamo spisek vseh tistih, ki so pripomogli k temu, da lahko domači nogometaši od nedelje, 24. septembra, gostijo tekmece v III. slovenski ligi na prenovljenem igrišču v Trnovem. Delo, material ali denarna sredstva so prispevali: Zidarstvo Stane Prosen, usluge z rovokopačem Franko Štem-berger, Club Danilo II. Bistrica, Euro MB, Izdelava aluminijastih oken in vrat Vojko Mikuletič, gradbene skupine Beriša, Petko Mišo in Mom-čilo, avtoprevoznika Joško Janežič in Vinko Primc, fasader Zdravko Srbokovski, Kovino-strugarstvo Franc Štembcrger, Trgovina Veriga, Zidarstvo Boris Murovec in Aldo Madoto, Mizarstvo Anton Pecman, Primorje II. Bistrica, Trgovina Ffelso, Trgovina Bess II. Bistrica, Zidarstvo Čamil, Steklarstvo Smrdelj, Splošna Banka Koper Poslovna enota Ilirska Bistrica, Poliuretani-Plama, Ilirija, Agrina, Gostilna Rdeča vrtnica, Market Novi svet, Vodovodar-stvo Isip Postojna, Keramika Boris Prem, Keramika Murovec, Keramika Josip Trakoštanec, Anton Šenkinc, Pizzerija Maestro, Gostilna Potok Dolenje, Krajevna skupnost II. Bistrica, Lesonit, Mizarstvo Robert Kovačič, Cestno podjetje II. Bistrica, GA Commerce, Tokis, TIB Terminal, Javor Bač, Vladimir Škrabolje, Japodi, Franko Tomšič, Suma inženiring, Termoplasti-Plama, avtoprevoznik Branko Mikuletič, Pekarna Slava II. Bistrica, Okrepčevalnica Koča-nija - Robert Grlj, Bife Gršče, Franc Martinčič, Irbis d.o.o., Anton Jaksetič, Strojno ključavničarstvo Frank II. Bistrica, Prins d.o.o. Harije, Igor Prosen, Kmetijsko gozdarska zadruga Pivka, avtoprevoznik Franc Iskra iz Zabič, Avto-shop, Anton Kastelic in Gostilna Romi. Oktober, mesec varstva pred požari Tudi letos je Gasilska zveza Ilirska Bistrica ob mesecu varstva pred požari pripravila vrsto aktivnosti, ki so manj manifestativnega in predvsem delovnega značaja, po vsej Sloveniji pa bo v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije potekala preventivna akcija "Gasilni aparati v vozilih." Pionirji gasilci se bodo udeležili 15. srečanja mladih slovenskih gasilcev v Škofji Loki. Iz naše občine se bo srečanja udeležilo 5 štiričlanskih ekip iz osnovnih šol Dragotina Ketteja, Kuteže-vega, Jelšan, Knežaka in Podgrada. Mladi gasilci se bodo pomerili v praktičnem tekmovanju, pisanju testov, ustvarjanju likovnih izdelkov na temo "Ohranimo naše okolje" itd. Pri pripravi ekip bo potrebno skupno delo pedagogov, mentorjev in gasilcev. Srečanje bo potekalo 29. in 30. septembra. Gasilska zveza bo 14. oktobra organizirala tudi občinsko gasilsko tekmovanje za pionirske in mladinske ekipe, članske ekipe pa se bodo po- merile dan kasneje. Tekmovanje bo potekalo v delovni organizaciji Lesonit. Na tekmovanje se je prijavilo 7 pionirskih, 7 mladinskih, 9 članskih, 3 ekipe starejših članov ter po več letih tudi 1 ekipa članic iz Knežaka ter 1 članska ekipa iz IGD Lesonit. Občinski prvaki bodo zastopali bistriško občino na južnoprimorskem območnem tekmovanju konec oktobra. Poleg navedenega bodo gasilska društva izvajala vsakoletne aktivnosti kot so dnevi odprtih vrat v gasilskih domovih, prikazne vaje, usposabljanje operativnih članov, preventivni pregledi, predavanja za občane in drugo. Boža Rozman RIBOLOV Največja slovenska ščuka v letu 1995 Viktor Hrabar, ki se je dobro odrezal tudi na dveh nedavnih tekmovanjih Ribiške družine Bistrica v lovu rib s plovcem in na tradicionalnem tekmovanju za najtežjo ribo, je 21. septembra iz jezera Mola kmalu po 13. uri izvlekel 118 centimetrov dolgo in 13.000 gramov težko ščuko, ki presega njegovo in vse druge lanskoletne velikanke. Tako velike ščuke letos ni ujel še nihče v Sloveniji, Viktor pa je prepričan, da v Moli živijo še večje in upa, da se bo ena izmed njih ujela prav na njegov trnek. S , '• ."' V1' :■ 1 — 1 1 •; ’• - "-N. Cvetke iz občinskega parlamenta J-- ___ •Nek svetnik je predlagal, da bi morala parcela na pokopališču vsakogar "koštati" nekaj tisoč mark. Ob zdajšnjem premoženjskem stanju, bi bilo največ občanov pokopanih za pokopališkim zidom. •Na predlog, da bi "naš" časopis Snežnik zapolnili z resnimi informacijami o delu občinskega sveta, je padel "kontrapredlog" v prid humoristični strani. •Predsednik občinskega sveta in župan še vedno nista "razčistila" čigav je sekretar F. Gombač. Ta se bo verjetno branil zamere z izjavo -od ateta in mame. •Informacija javnim medijem, da ga svetniki "serjejo" je zaupne narave in ne sme zapustiti sejne sobe. Sklep je bil sprejet soglasno. •Zahteva svetnikov po celoviti informaciji o najemu, najemnikih in najemninah za bivše kasarne, je bila gladko zavrnjena s tehtno obrazložitvijo: to lahko zahteva le lastnik - bivša JNA iz Beograda. •Ob nezavarovanem železniškem prehodu na Mali bukovici bomo postavili "ležeče policaje". Občani pričakujemo nenaden beg kadrov iz policijske postaje. •Župan zahteva odgovornost za nedelo občinske uprave. Le kdo se bo opogumil in mu pojasnil, da sodi le-ta izključno v njegovo pristojnost. Grajati je lahko, dobro delati pa težko. •Nemške agencije usmerjajo vse turistične avtobuse na cesto Pivka-llirska Bistrica. Krajani se ob tem hudujejo nad veliko prometno gnečo in se sprašujejo kdo je kriv. Odgovor je nedvoumen - krive so "lepe Šembije". •Po vseh občinskih kadrovskih peripetijah si nismo več na jasnem čigav neki je župan. Svetniki nestrpno pričakujemo rezultat usklajevalnega sestanka med strankami slovenske pomladi in LDS-om. •Prometna cesti Podgrad-llirska Bistrica je nemogoč zaradi “Transportovih cistern". Tam živeči svetniki zahtevajo od pristojnih primeren razmak med kamioni, da bi lažje prehitevali. Živela prometna varnost. •Zaradi slabe ceste Podgrad-llirska Bistrica so svetniki z domicilom zagrozili z blokado ceste. Predsednik sveta se je ob tem kar zgrozil, saj bi bila vprašljiva sklepčnost in vodenje sej občinskega sveta. •Močno si želimo, da bi nas obiskal "Klub primorskih poslancev", a ne vemo kam naj jih peljemo in s čim pogostimo. Predlagamo ogled Plame, TOK-a, Hmezada, Vezenine, Cicibana in vdihavanja osvežilnega zraka v Globovniku. •Nekdanje pogosto druženje in sožitje s hrvaškimi mejnimi občinami je usahnilo. Tradicijo vzdržujejo le fuzbalerji in balinarji. Če ne gre drugače jih pa kupijo. •Zahteva po reviziji zaključnega računa občine pomeni neusahljiv politični kapital - zajca pojedli, iščemo dlako. •Zaradi odministrativno tehničnih težav ob sprejemu in izdaji občinskega odloka bomo komunalno pristojbino na meji pobirali od božiča dalje. Živela ažurnost občinske uprave - adijo 98 milijonov tolarjev občinskega proračunskega priliva. •Še vedno ne vemo vsega o poreklu mejnih prehodov niti čigava sta. Verjetno so carine in dajatve državne, obveznosti pa občinske. •Občina bo dodelila neki firmi novo delo kljub temu, da jo toži za dosedaj neopravljeno delo. Le kdo bi vedel za kaj gre? • Končno smo se dogovorili za popravilo strehe na občinski stavbi. Nismo pa se še odločili čigave bo pol nakladalke trave, ki raste na strehi. Komu bi prišla najbolj prav? • Razpisali smo izvedbo izgradnje ceste za katero sploh ni denarja, cesta pa je že narejena. Čudeži se ne dogajajo samo v Lurdu. •Za izgradnjo neke druge ceste smo izbrali izvajalca, ki zahteva 2,4 milijona SIT. Občina mu bo dala le 0,9 milijona SIT. Svetniki razumemo, izvajalec pa se bo močno začudil! •Nek svetnik je na predlog, da bi naobčinski upravi zaposlili diplomirane ljudi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, burno reagiral z utemeljitvijo - to pa že ne, ti še sami sebi ne znajo pomagati, kaj šele občini. Temu se reče zdravo razmišljanje in umno sklepanje. •Vsi brihtni oblastniki poskrbijo, da dobi "raja" kruha in iger. Kruha jim nismo sposobni zagotoviti, iger pa jim nočemo dati. Za nov "fuzbal plač" odločni NE! •Mnogi svetniki se sprašujejo, če ni bila razširitev nogometnega igrišča stran vržen denar. Posebno po ogledu prvih tekem NK Transport. Nobeden izmed nogometašev ni stopil niti na en sam rrPnovopridobljenih površin igrišča z obrazložitvijo, da ne pozna terena. Vsak se najbolje počuti na svojem borjaču. •Svetnik 1 je predlagala finančno podporo obnovi cerkve sv. Jurija, ki predstavlja pomembno kulturno dediščino. Sklep, da moramo pomagati, je bil soglasno sprejet. Takoj za tem je svetnik 2 dal nov predlog - ker v proračunu nimamo dovolj denarja je predlagal, da svetniki v znak dobre volje prispevajo po dve sejnini. Sklep - vsi proti!, tudi svetnik 1. Tujega nočemo, svojega ne damo! •Le redki svetniki se lahko pohvalijo, da so bili med povabljenimi na otvoritvi novih prostorov zdravstvenega doma... Ostali užaloščeni bomo čakali na naslednjo priložnost. •Ugotavljamo, da je župan zaupal rešitev Vezenine znanemu sanatorju z bogatimi izkušnjami pri podobnih uspešnih primerih v Hmezadu in neuspešnih v Lesonitu ter Komunali. Rezultati so že vidni - delavke so poslali domov, stroje pa odpeljali. "Nije žvaka za seljaka". •Nekaj svetnikov se močno trudi, da bi poslalo vsaj nekaj zaposlenih v družbenih dejavnostih (šole, vrtci...) na "sončno upravo". Le kje so volilne obljube o odpiranju novih delovnih mest? •Tam živeči poslanec se je močno prestrašil, ko mu je bilo rečeno, da je za šembijsko cesto predvideno gramoziranje. On ve, da so vse šem-bijske ceste asfaltirane. •Osupljiva je trditev neke stranke (njen prvi mož je kmečki sin), da se v kmetijstvo ne splača vložiti niti tolarja proračunskega denarja. Oni že vedo, saj so vlagali in sejali, sedaj pa nimajo kaj žeti ob zasedbi funkcionarskih stolčkov. •Iz vseh nam dosegljivih medijev smo izvedeli, da je "občinsko krizo" samo in izključno rešila Zveza za Primorsko. Kura, ki zvečer v gnezdu poje, zjutraj nima jajca! Nasvidenje do prihodnjič! Svetnik Z. Jenko OBVESTILA [RAZSTAVA sobota, 14. oktobra, ob 19. uri Galerija na Vidmu ^ maja 'slopnje | Odprtje razstave umetniških del Ivedev-Sf akademskega slikarja Stojana Razmovskega iz Postojne. Razstava bo odprta do sobote, 28. oktobra, od 10. do 12. in od 15. do 18. ure-Ob nedeuah zaprto! 'toati epi I|(M pon lestvi: 1!Nin 14 'ima je s 'talci ||ir! URE PRAVLJIC t« Predšolski otroci! ^jeiiir Če ne obiskujete vrtca, vas vabimo v 1!,e|avnei knjižnico vsak četrtek ob 10. uri na It ,Cln'P01 PRAVLJIC. Tu boste poslušali zgo*[l . Slršem c gledali risanke, ustvarjali s plastelino"1' ^alov še in še ... Prvič se dobimo v četrte*1 ePresej oktobra. w najve< Čutili sc SREČAM) ri ^rvaški Dom starejših občan0' etudlf Vtri Vse svojce in prijatelje stanovalce^01111 prisrčno vabimo na srečanje, ki ^ v soboto, 7. oktobra ob 15. uti- Nacije o K r_7> kart, .....HZ >>s Ponedeljek, 9. oktobra: VV AR D AN j, a ^ ZKO Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel-c 250, sprejema tudi prijave za neabonma^j voletni koncert, ki bo v petek, 29. deceitibi3'* a. kajti ki (cena še ni znana), v gledališko-glasbeni^ Ne snn pa se lahko vpišete do 5. oktobra 1995- GLASBA r0)^ prisl I50 avtobi *>oddaf “Bnju za Sravlj "dan. Glasbena šola Ilirska Bistrica bo tudi letos nadaljevala s prirejanjem koncertov in poskušala v dv',r‘f ^ ^ene ji Jurčičevi 1 privabiti čimveč uveljavljenih glasbenikov. Kljub temu, da koncerti komorne ^abj. jv Majhna zasedba velikih možnol il>!Stim( llirskobistriškem nimajo ustreznega odziva, sta violinist Volodja Balžalorsky in pianist Christopi1 ‘ . ,en ♦ rnl/ A cnrvfn»nKt>'» t/pJiimcl//v inrn l/S in n! rvvrsnln -?mntili nifi /Jnirttrn Kitala Griega (Sonata za violino in klavir v c-molu št. 3) in johannesa Brahmsa (Sonata v d-molu op.? torek, 6. septembra, prikazala vrhunsko igro, ki je ni moglo zmotiti niti dejstvo, da sta igrala pr^ . številnim občinstvom. Na programu so bila dela Leoša Janačka (Sonata za violino in klavir)/ , . Pač. Mi .#3 dan Volodjo Balžalorskega strokovna kritika uvršča med vodilne slovenske violiniste. Po lanskem koncertu s pianistom Hinkom Haasom je v Ilirski Bistrici nastopil že drugič. Učenec slavnega Igorja Ozima seje tokrat predstavil z nemškim pianistom Christophom Theilerjem, s katerim sodeluje že deset let. Na Dunaju živeči glasbenik pogosto igra sam ali v različnih komornih skupinah in je dobitnik številnih mednarodnih nagrad za klavirsko igro, poznavalci pa ga cenijo tudi kot uspešnega komponista. Poslušalci so se hitro prepričali, ste skega koncerta in pianista v Ilirski Bis,rlCl.. ,/Mkot. bKegd Kuriceiid m piiirmid v iiiumj bilo. Z drugimi besedami: torkov konce ausodn, koncert samih superlativov, ki ga nitiv 8,^ ' Sai so bolj razvitih krajih niso imeli možnosti p° 'sva bik Tako znani pianisti prihajajo v II. 8is,rlC0,1Ii j zil1^ 'c ci iz Slovenije še možnost, da bodo izžreba11' ji ^ rodno nagrado - en reševalec iz Slovenije se 'Siji0 ma s prijateljem udeležil mednarodnega b^JjLi v tujini. Vse prejete rešitve smo poslali v U0 [»j |)|,_ bo potekalo še finalno žrebanje. ^ jMudj Z; Dragi mladi bralci - upam, da se zope( 5r '^Opo mladi z novim knjižnim kvizom, novim1 ,e udarni! ^ ^^p asem ^ajbj ijl, "°P *a' tem Semi j 'Hh. ,bi °bvi Sah, .Sše.f Bnn Tako so zaplesale učenke iz OŠ Dragotina Ketteja svoj ples čarovnic "'T'--------------- > I september 199S OBRAZI V NALOMLJENEM ZRCALU Snežnik • stran 7 S PREMSKE RAZGLEDNICE it rvi šolski dan in preoblečene resnice tetiber se zares prične šele z angelsko ne-je hkrati tudi šuštarska in seveda zadnja ledaliii1 folska nedelja, in to vse na isti dan. Ponekod cairelif ^kakšen shod in človek res ne ve, kam bi KOM!# “senebi komu zameril. Najlepše je seveda Rim* l,sai si tam na varnem, seveda le, če te ne lisa O1 kakšna zoprna žlahta, ki ti zagotovo ajclti|t* 'prijetno razpoloženje. Pričnejo se obvezni : jimi*1 Ogovori o večno slabih časih in še slab-lvrtomenu, vmes pa še (obvezno) pojamrajo ca od1* jr" slabem zdravju, nesrečah, umorih in i, Pod!5 ^prazničnih slaščicah. Na koncu ne veš, srijavil1' dtali lačen, ali pa so vse to samo moraste izifflj ‘lnse boš vsak hip prebudil v lepo sončno ( doda bila je še vedno nedelja in dan se je el.: Od J’kakor da ne bo nikoli več noči. Ko pa je tri'1 'WKor da ne bo nikoli vec noči. Ko pa je iinajsk1! '^prišla, je tostran Timava zavladala resni- irnap” ‘"Prišla, je tostran I imava zavladala resnica, ^ kajti zmanjkalo je elektrike. Prestrašeno :?,aje smo spraševali drug drugega, ali nam ^orda izklopili, saj gotovo vedo za naše ^^P|stične namere. Imeli smo vsaj še telefon. Pr°ie prišlo jutro, vzšlo je celo sonce. Zahru-Pavtobusi, zasvetile žarnice in vsi smo si Jj ' Vdahnili, misleč, da je šlo samo za vajo flS|No zakona o hrupu. Kaj več nismo ute-V Opravljati o tem, ker se je začenjal prvi "dan. ('^one je seveda odneslo v Bistre. Sam ne 1,^kaj. Mogoče v vsakem človeku tli nek ^ j ^odmerit, (kot) skrit spomin na svoj prvi I 'n to mora Potem vsa'<0 'e,° Ponav*ia,i-r)/ ‘ j, Pač. Mimogrede naj povem, da se je moj u ski dan pričel kar vzpodbudno; takoj sem ak^ stepel in učiteljica je oba pretepača i^i, /'"kot- Ta neupravičena prva kazen je bila nce ^ ^ Usodna. Zasovražila sva šolo in vzgojo. v^|ji so za oba rekli, da sva perspektivna. PV !SVa bila: on je začel svojo kariero v pobo-*r;> ^ah, jo nadaljeval v zaporu ter zaključil Tri*0 P*3 5ern ^ ma'° P0 sv0*e' ^er Mo ^ J8'1 V S'avni kovačnici M narediti iz mene to*11 t| Ca ne ierncža (človeka), so me oddali v 'el1 1^° °k,delavo (prevzgojo). Kot občasno tera-i/ai Predpisali t. i. vojaške vaje, takorekoč 0nnia. Vmes sem seveda pridno pisal do-^ Pesmi iz čistega razočaranja nad svo-^gojitelji. Medtem je crknila tudi država. mano pa so ostali. Spet nisem za nobe-; ’ razen, da pišem ta čudni humor za Sne-. i, la, seveda se je tudi nova oblast pozani-:ka Sem se kaj poboljšal in mi je že hotela ijei^!j se*' svoj abonma, jaz pa po svoji stari na-V>'A | |le,nič. Nehvaležnež.Takosomi potihoma one',8re v lr8ovino ali pa skoči k zdravniku. '*■ M56 m' *e ondan popolnoma poneha sem imel samo slab dan, ko gre Pivko z glavnim mestom San Pietro del Karso. Dolgočasna prestolnica, saj se njihovi občinski svetniki na sejah skoraj nič oziroma premalo kregajo, kar seveda slabo vpliva na splošno razpoloženje. Ljudi vidim samo delati, namesto da bi po gostilnah med delovnim časom oblasti pomagali reševati usodna vprašanja. Denar samo kvari človeka, zato je bolje, da ga ima čim manj. Naši sosedje tega žal ne vedo, ker so pač nova občina. Imajo tajnika, ki je fejst možakar. Zavida nam naše intrige, ker nam dvigajo ugled v medijih, oni pa so zato vedno v senci in skoraj neopaženi. Dokler bodo samo delali, se nihče ne bo brigal zanje, razen dacarjev. Oni pa se spet brigajo samo za denar. In tako se tek v zaprtem krogu nadaljuje; od ljudi k dacarjem, od tu nazaj na občinski svet ter spet nazaj k ljudem. Vmes ni ničesar, razen nesmiselne dirke s časom. Čas si je vendar treba enostavno vzeti in početi karkoli, magari kaj nenavadnega. Recimo iskanje svojega dvojnika, saj človeka pomiri če čuti, da ni sam na svetu. Mene so že opozorili nanj, na dvojnika namreč, in to prav v Šenpetru. Nič nimam proti, nasprotno, po njegovi zaslugi sem deležen marsikatere drobne pozornosti. Posebno pri trgovkah, saj naj bi bil celo direktor neke trgovske firme, kar je seveda vredno spoštovanja. Marsikatera prodajalka me je v naglici že zamenjala z njim in kako je bilo potem, si lahko predstavljate. Direktorji navadno niso kaj preveč vneti za humor, v poslovnih zadevah pa sploh ne, zato dobrohotno opozarjam bralce Snežnika, da ga ne bi slučajno kdo pomotoma nadlegoval glede mojega pisanja, ker ne odgovarjam za posledice. Lahko ga povabite na bičerin ali kamorkoli, samo o pisanju raje dostojanstveno molčite. Žalostno je, da se nisva še srečala; morda pa je bolje tako, ga zgradili tujci. Grad sploh nima nekega oprijemljivega zgodovinskega obdobja, v katero bi ga uvrstili, da smo sploh bili tu, ko so ga gradili. Pomagali smo ga le rušiti, pomalem seveda. Cerkev je samo napol naša, vsaj sodeč po kroniki njenega zidanja in tudi sedaj se poskušamo odreči svoji farni zavetnici sv. Heleni verjetno samo zato, ker je bila ženska. Ženskam pač ni zaupati v tako važnih zadevah, kot je varstvo naše vasi. Tudi svetni(kom)cam ne. Imamo... nad vasjo kapelico sv. Katarine, ali natančneje, smo jo imeli, dokler niso prišle v naše kraje slavne omladinske delovne brigade, ki sov njej prirejale svoje obredne orgije. Za njimi so ostale vidne posledice, predvsem v notranjosti. Njihovi (napredni) grafiti so sicer že odpadli z ometom vred, za njimi pa so se domači mulci potrudili uničiti še tisto, kar je ostalo. Zdaj sameva napol porušena, je pa vsaj zares naša. Se vidi, da je, sicer bi bila že obnovljena. Pravijo, da se bo vse naredilo. Prav. Povsem naša je tudi pokopališka kapela, kar se tudi vidi, ali bolje čuti, če pomotoma ležiš v njej v vlogi kakšnega pokojnika, saj bi v primeru dežja še mrtev ne trpel žeje ... To bi bilo za zdaj vse. Ko človek odpira svojo prodajalno, ne more vsega pokazati kupcem v enem dnevu, kaj šele prodati, ravno tako je z mojim butikom. V njem dobite skoraj vse, danes na primer preoblečene resnice vseh barv po želji kupcev. Humor ni nič drugega, kot oblačenje resnice v prijetnejšo obleko. Golota deluje na človeka preveč odbijajoče predvsem ko gre za resnico. Tako je pač s temi stvarmi, drugače ne bi preživeli... Na koncu vse bralce lepo pozdravljam iz dežele poševnih smehljajev onstran Timava. |ože Stegu When the saints go Zbrana množica rahlo valovi v pričakovanju. Napetost se stopnjuje. Ljudje se vse bolj ozirajo proti oknom sejne dvorane občinske uprave in potrpežljivo ter nemo, a odločno zahtevajo rešitev enega ključnih problemov, usodnih za obstoj naše občine. Pričakujejo odločitev desetletja. Končno se izza nekega okna za trenutek prikaže človeška postava. Jasno je videti, kako pomaha z roko. Ljudska masa oživi, prične navdušeno vpiti in rajanje se prične. Tako nekako bi lahko opisali zaključno sliko ospredja in ozadja seje občinskega sveta, ko so končno izbrali, izglasovali, določili, potrdili ... občinskega tajnika. Miniti je moralo kakih deset krutih sej, za sejnine je moralo biti izplačano skromnih nekaj nad milijon in pol tolarjev, svetniki so na sejah morali preživeti številne neprespane dopoldneve in popoldneve, da o škodi, ki so jih zaradi odsotnosti utrpela njihova podjetja ali ustanove niti ne govorimo. A vendar je bil ves trud bogato poplačan. V zelo fer boju niso bili za tajnika izbrani tisti kandidati, ki so bili v pravem trenutku člani neprave stranke. Pravi čudež je, kako se skrivnosti, kot so podatki o imenovanjih, hitro razširijo med ljudi. Seje sveta so namreč pravi top secret. Poleg svetnikov z njih poročajo le novinarji, ki jim lahko verjamemo ali pa ne. Čeprav so odprte za javnost, ostane za morebitne firbce prostora za 1 do 1, S ne predebele osebe. Zato predlagam, da bi seje prenašala naša kabelska televizija, ko bo pričela z oddajanjem. Do takrat pa bi lahko koncesijo ponudili Radiu 94, Studio Ilirska Bistrica. Bistriška občinska junta je dejavnik, katerega vpliv sega v vse pore in gube, male in velike, našega življenja. Tudi športnega. NK Transport je tako svetnike zaprosil za denarno pomoč pri nadaljevanju izgradnjeStadionaTrnovo. Iz razumljivih in opravičljivih razlogov je bila prošnja odrinjena na kup podobnih moledovanj, ki čakajo na boljše čase. So pa žogobrci dobili pisni odgovor, zapisan zelo pokroviteljsko, milozvočno ali milopisno, skorajda očetovsko. To pa zaradi značilnosti nogometašev, da je pri njih ves potencial skoncentriran v nogah in ne v glavah. Odgovor kaže tudi na vpijočo resnico, da je vse, kar je sedaj na voljo fuzbalerjem, Japodom in drugim ljubiteljem nogometa, padlo z neba. Svetniki to že vedo, zato se glasi del odgovora takole - citiram:"... Svetniki so v razpravi opozorili na to, da se finančna sredstva lahko pridobi tudi preko sponzorjev in vstopnine. K izgradnji nogometnega igrišča pa lahko pripomore tudi odrekanje drugih klubov in sicer naj Športna zveza odloči, da se na primer letos zgradi športno igrišče, naslednje leto naj se pobira vstopnino in se jo nameni nekemu drugemu klubu..." pričetek tekme kmalu po času za kosilo in smo vsi še leno prebavljali na hiro pogoltnjeno hrano. Vzrok za medlo predstavo navijačev je pripisati tudi nezmožnosti, da bi strnili svoje vrste zaradi neprimerne konfiguracije terena, na katerem so stali, in neobstoječih tribun. Igrišče sem si temeljito ogledal z enim od redkih prijateljev, ki so mi ostali iz moje rajnke mladosti. Prizorišče je ograjeno s prozornimi kvadratki, omejenimi z rjastimi železnimi palicami, ki se jih nismo dotikali, boječ se, da so vanje spustili električni tok. Na Stadionu Trnovo je zares lepo. Še bom šel tja, seveda takrat, ko ne bo padal rjav sneg iz oblakov, ki jih povzroča bližnja tovarna. Tam je tudi prostor, kjer pride do izraza vsa lepota in svežina arome, ki smo jo vtisnili v današnjo številko našega priljubljenega časopisa. Če želite občutiti prijeten vonj zraka z vrha Snežnika, pritisnite vrh vašega nosu na spodaj narisani krog. Pričnite dihati počasi in globoko. Po kakšnih petih minutah vas bo prežel prekrasen občutek. Če boste z vdihavanjem nadaljevali, se vas bo po natančno 27 minutah lotila omotica, med katero se vam bo zdelo, da vidite zasneženo goro, kar predstavlja vrhunec sladostrastja za vse fante izpod Snežnika, pa punce tudi. Če boste namesto planine naenkrat zagledali vse zvezde, vedite, da tiči vzrok za nenadno grobo spremembo stanja čisto nekje drugje in ne v vašem časopisu. Pozor! Prekinitev dihanja je škodljiva za vaše zdravje. Ne eksperimentirajte v vaši kuhinji, na stopnišču vaše stolpnice, v bližini Globovnika in poleg drugih objektov s podobno karakteristično aromo! Z akcijo odišavljenja našega časopisa zaključujemo, saj smo prav zaradi Globovnika prejeli nekaj pisem z neprijetno vsebi no i n smo zelo užaljeni, ker ljudje nočejo razumeti naše plemenite pobude. V prejšnji številki se mi je zapisalo, da se lahko učitelj oženi z učiteljico, če slednja izpolnjuje nekatere pogoje. Napačno. Kombinacija zaradi bodoče ekonomske disharmonije v nobenem primeru ni priporočljiva. S polno odgovornostjo pa priporočam poroko med učiteljico in mladeničem z višjo šolo (VI. stopnja), 182 cm/75 kg, ki ne kadi, ne pije, je dobrega srca in ljubi šport. Posebno naj mu leži na srcu endurance, na kate- Brez mažoretk in plehbande je potekala druga prireditev na rang lestvici desetletja - otvoritev Stadiona Trnovo in nepozabna nogometna tekma med NK Muro in NK Transportom. Naši fantje so se hrabro zoperstavili 3x3 = 9-krat močnejšemu nasprotniku zvenečega imena. Svoje tehnične in kondicijske pomanjkljivosti so nadomestili s pogumom. K tekmi so pristopili z vso dušo in z vsem srcem. Srce pa je čisto navadna črpalka. To vemo iz antropomehanike. Končnega rezultata 1 :3 za Muraliste nisem pričakal, saj sem prizorišče zapustil že pri 1 :1, ker mi je zmanjkalo nohtov, ki sem si jih od razburjenja zgrizel do konca. Lepotna obdelava, imanovana manicure, bo čakala 3 mesece. Kaj pa gledalci? )apodi se do prvega gola niso oglasili, saj je sudija zažvižgal rem jaha belega konja. Najbolje bi bilo, če bi se pisal Primc. Priporočljivo bi tudi bilo, da bi bil lastnik solidnega manjšega podjetja in avtomobila - ne Clia, ampak Volva. V upanju, da bo letošnji občinski proračun sprejet še v tem tisočletju, vas vse lepo pozdravljam - posebno tiste, ki moralno podpirate naš in vaš časopis. P. S.: Avtomobilistu, ki je drvel proti meni kot da je drogiran, se zahvaljujem da me je pustil še živeti. Če je bil pijan, mu vse muke, ki sem jih pretrpel zaradi preslanega strahu, odpuščam. Posebno še, če je bil mojih let in se je držal stare navade iz časov, ko še nismo poznali hašiša, nirvane, marihuane, LDS, lepila na znamkah ... Dimitrij Bonano Snežnik » stran 8 STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO september 1995 Saluti dal confine - pozdrav z meje Stara razglednica, ki jo je sredi tridesetih let založil papirničar Carlo Marozzi iz Ilirske Bistrice, nas opozarja na zanimivo dejstvo - na mejni značaj naših krajev. Pozdrav z meje, poslan iz Bistrice pred več kot šestdesetimi leti, bi pravzaprav lahko veljal tudi še sedaj. Politične in državne spremembe, ki jih naši kraji doživljajo, postavljajo nove in nove meje ter delijo kraje in ljudi na to in ono stran; včasih so te meje mehkejše, drugič trde in neprehodne. V vsakem primeru pa meje po svoje zarežejo med ljudi globoke rane: razdvajajo rodbine in prijatelje, delijo zemljo, gozdove in polja, pa tudi dobrine, ki so jih ljudje s skupnimi močmi ustvarjali dolga stoletja. Meje v trenutku porežejo tisočere vezi, spletene v sožitju ljudi in njihovih številnih dejavnosti, tako gospodarskih kot kulturnih. In koliko naporov, časa in vztrajnosti je potrebno, da se z mejami pretrgane vezi znova obnovijo! Meje pa niso le posebnost današnjega časa. Na Bistriškem imamo z mejami bogato tradicijo, staro kar nekaj tisočletij. Za gospostvo nad zemljo in polji so se v prazgodovini borili že staroselci, ki so jim ograjena gradišča na številnih vzpetinah nudila skromno, pa vendar utrjeno domovanje. Kasneje je čez naše kraje potekala stoletna meja rimskega imperija. Prav v ta čas sodijo prve utrjene meje, limes; kamniti zaporni zidovi, grajeni na prehodih v dveh obrambnih črtah od morja do vzhodnega roba alpskih vrhov, ki naj bi branili "sveti rimski imperij" pred divjimi barbarskimi ljudstvi z vzhoda. Tudi osem stoletij habsburške vladavine je postavljalo številne nove deželne, okrajne in sodnijske meje. Večji del oddaljena in za marsikaj tudi nedostopna. O tem, kako so se meje "sprehajale" po naših krajih, zanimivo priča tudi naša današnja razglednica, italijanski "Pozdrav z meje", ki prinaša tri sličice: Zavetišče na Sviščakih (Rifugio G. D'An-nunzio), Snežnik (Monte Nevoso) in Čabransko polico (Ciabransca - /Ve/ pressi del confine Italo - Jugoslavo). Ča-branska polica, nekoč prijeten gozdarski center, je danes čvrsto na drugi strani državne meje. Nič ni torej večno, še naprej pa ostaja "Pozdrav z meje". Objavljeno razglednico nam je odstopila naša naročnica Katja Kregar Has-dorf, Danska. Vojko Čeligoj občine je bil znotraj Kranjske, vasi Zabiče, Podgraje, Novokračine, Jelšane z Dolenjami, Podgrad in Pregarje pa so sodile pod Istro in so imele svojo upravo na Voloskem. Starejši domačini še pomnijo mejni deželni kamen med Kranjsko in Istro v Dolenjskem potoku pred sedanjo gostilno Potok. Ob kamnu je promet občasno nadziral orožnik, še posebej skrbno pa je nadzoroval prehod živine v času katere od živinskih bolezni. Pred Klansko polico nad Go-manci lahko še danes vidimo triogelni mejni kamen na stiku Kranjske, Istre in Hrvaške, ki je bil postavljen po zadnji katastrski izmeri v letu 1912. Po prvi svetovni vojni so nove meje še globlje zarezale v narodno telo. Z državno mejo med Italijo in Jugoslavijo onkraj Snežnika in Postojne so bili naši kraji skupaj s Primorsko odrezani tudi od slovenske prestolnice, prost dostop do Trsta pa je presekala nova državna meja po drugi svetovni vojni. Mehke meje s Hrvaško v Titovi Jugoslaviji so po zadnji osamosvojitveni vojni v letu 1991 postale kar pretrde in se jim najbrž še dolgo ne bomo mogli privaditi. Tudi Reka nam je zaenkrat zelo NAGRADNO VPRAŠANJE Italijanske oblasti so bile pri potujčevanju naših krajev zelo temeljite. Italijanska imena so dobili celo ljudje, vse vasi, zaselki, pa tudi vrhovi, doline in gozdne jase. Mnoga italijanska imena so bila kar izmišljena, saj jih velikokrat ni bilo mogoče prevesti. Prijazni gozdni jasi na vzhodnem robu naše občine, ki leži na nadmorski višini 1145 metrov, so dali ime PIAN DELLA SECCHIA. Prvi bralec, ki nam bo sporočil njeno slovensko ime, bo eno leto brezplačno prejemal naš mesečnik. ODGOVOR Aljažev stolp stoji na Triglavu že od 7. avgusta 1895. To je vedela tudi JANA BENIGAR iz Ilirske Bistrice, Tomšičeva 3. OBLETNICA 130 let Pošte 66254 Jelšam V petek, 1. septembra 1995, je poteklo natančno 130 let odkar deluje v jelšanah, vasi ob samem zahodnem robu slovenskega ozemlja, pošta v sodobnem pomenu besede. Praznični dan je Pošta 66254 Jelšane obeležila tudi z uporabo priložnostnega poštnega žiga, ki sta ga v ta namen pripravila Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica in koprska poslovna enota Pošte Slovenije. Osrednji likovni motiv priložnostnega poštnega žiga predstavlja vejica jelše z značilnimi listi, ki spominja na izvor imena vasi Jelšane, listi pa tudi na pisemske liste - pošto. Likovna predloga tokratnega poštnega žiga je delo domače oblikovalke, likovnice Milojke Primc. ko je umrl in ga je za tri leta nadomestil njegov Pošta ima na tem področju častitljivo tradicijo, saj je že v davni preteklosti pomenila pomemben člen pri prenosu pošiljk iz notranjosti slovenskega prostora proti morju in obratno. Povezovala je Ljubljano in Reko ter preko njiju širša zaledja in svet. S preusmerjanjem cestnih povezav, gradnjo novih cest in železnice, so se spreminjale tudi poštne poti. Cesarska cesta od Postojne skozi Trnovo in Ilirsko Bistrico, zgrajena v prvi polovici prejšnjega stoletja, je prav v Jelšanah ubrala novo pot proti Reki in morju. Do tedaj je namreč cesta vodila skozi Lipo, kjer je bila stoletja dolgo pomembna poštna postaja, in dalje skozi Klano do Kastva in na Reko. Gotovo je tudi to razlog, da je pošta v Jelšanah mlajša in je ni zaslediti v seznamu pošt v Napoleonovem času. Enainosemdesetletni Vinko Udovič iz jelšanske poštarske družine se živo spominja številnih zanimivosti v zvezi z jelšansko pošto. Iz pripovedi ve, da je bil najstarejši poštni urad v Jelšanah pri Baratelovih, hiši, ki je stala neposredno ob cesti. V hiši je bila tudi gostilna, Baratelovi fantje, ki so bili tudi odlični harmonika-ši, pa so imeli poštne konje pri sosedovih, na domu učitelja Makaroviča. Žal je od Baratelove domačije sedaj viden le še kup ruševin, spomin na najstarejšega pismonošo v Jelšanah pa ni zamrl. To je bil Saftič Katinin, resen možak v temni uniformi z veliko kapo in velikim kovinskim poštnim znakom na njej. Svoj prihod v vas je najavljal s poštnim rogom, ki mu je stalno visel prek rame. Okrog leta 1911 so blizu jelšanske farne cerkve zgradili sodobno stavbo za krajevno posojilnico. V pritličju je dobila nove prostore tudi pošta, ki je imela telegraf. Tega leta je nastopil službo pismonoše Anton Udovič (Kolešov) in to delo je uspešno opravljal polnih 25 let, vse do leta 1936, sim 5 JELSCHANE - JELŠANE, 3.3 (19)01, avstrijski dvojezični poštni žig, ki je bil v uporabi na prelomu stoletja. ELSANE - ISTRIA, 17.7. (19)24, enojezični italijanski poštni žig. Sedež uprave je bil v Pulju. Poštna žiga sta iz zbirke Brede Martinčič, Ilirska Bistrica. sin, naš pripovedovalec Vinko. S prihodom Italijanov v naše kraje se je mnogo spremenilo. Direkcijo v Ljubljani je zamenjala direkcija na Reki. Uradni jezik je kmalu postal italijanski jezik. Jelšane so postale Elsane. Službo na pošti pa ni bilo lahko dobiti, saj je šlo za zahtevno in odgovorno delo, vezano tudi z denarnim poslovanjem. Pošta se je prav zaradi tega zavarovala na ta način, da je moral vsak na novo sprejeti poštni uslužbenec pred prihodom na delo vplačati 400 lir kavcije, za vsak slučaj. V stavbi posojilnice, kjer je bila v pritličju pošta, so imeli v prvem nadstropju svoje prostore tudi italijanski orožniki. Po poštno vrečo, ki je prihajala v Šapjane z jutranjim vlakom, je jelšanski pismonoša hodil vsak dan peš. Ko je bil s pošto najavljen tudi prihod denarja, je poštarja v Šapjane in nazaj pospremil oro- štna direkcija na Reki, kamor je spadala P Jelšanah, je poštne uslužbence strogo nadz0® ^ 0 la. Poročila o denarnem poslovanju so I S ^ pošiljati vsak peti dan (“činkvina1), petn# ("kvindičina') in ob koncu meseca [“kont$ isLiLiub Ij Po letu 1930 so Italijani uvedli avtobusi*' )t0j 2. se[ med Reko in Postojno, tako da je pošto # K(ii|ov vozil avtobus in je odpadlo pešačenje v Kasneje so v Šapjanah odprli nekakšno Pk pWorn[ podružnico in šapjanski poštar je hodil v)e" lodi,^ po poštno vrečo. Tudi v Lipi so ohranili po11® »j lj0|)jva poštni urad, poštno službo pa je tam op,J' ( poštar Puharič. "Tudi on je hodil po Ssacen, B\ v jelšane," je zaključil pripovedovanjev" ^ Tako je jelšanska pošta delovalado oS'![ »iiaSr ditve v letu 1945, ko je bila poštna np,a, L^.. Meri Danijelič. Po osvoboditvi je bila j,s ^, uv upravnica jelšanske pošte Mici Schobova^ ^ je čez leto dni nadomestila Ivanka Surin3' ^ j tova iz Rupe, dokler ni odšla na Reko. D',s f,0 na Reki je ostala še v Ietu1947, ko jeza^ lov|<|jU£n( upravo nad Slovenskim Primorjem in lstr0^,j ^ Vojaška uprava jugoslovanske armade ^ Šele z odlokom pristojnega ministrstva je11 < (j w šanska pošta, skupaj z 49 drugimi postaj ^ venskem Primorju in Istri, P° r mism, r- . tembru 1947 odvzeta reški in . ^ na novi poštni upravi v Ljonl^ uvedbo poštnih številk v leW , dobila jelšanska pošta sedam' naziv Pošta 66254 jelšane. m1®1, mo, da prva šestica v poštn' označu|e Slovenijo v sesBvU nje Jugoslavije, je Pr'da^ova!jJ samusto|ni državi .Slovenijirj gih tudi jelšanska pošta OOBJ številko. "Občina" imenujejo domačini stavbo, v kateri je danes jelšanska pošta. Pred dobrim letom je bila temeljito obnovljena. Zadnja selitev jelšanske p« danje poslopje, ki je bilo vojnama kot stavba jelšansfl |e bila opravljena kmalu P00^ vi, zadnja prenovitev poštnih pa je bila uspešno izvedenae Danes je jelšanska pošta s0“ ,| funkcionalno urejena. Opre^(| z vsem, kar sodi v moden10 P slovanje. V prostoru za ^ ^ telefonske govorilnice (enaz de), ima telefaks in opravlia_v5« na poslovanja. Poštni pošte obsega vasi Jelšane, ^i1 liko Brdo, Novokračine, -’uS^d) vas in Fabce. Glede na dej5 y Cestah r po osamosvojitvi Slovenije !*’ ^ ^ ... prva obmejna pošta, ima do jiJ ^ 'la sv „—», etnni slovenji Evr< večan promet s strani sl°v®n.S j k ! f’Vrc mejnih organov in hrvaških nov. Po obsegu poslovan raz red, organ izac ijsko pa r' fc j 0 - '"iiiF„l'npren; no enoto Koper Pošte 5l°ve|n Jt’ j o enoto Noper rosic , poj»||W Sedanja upravnica jelšan^ ^ 1opj|aS”n' gospa Lorka Surina, ki zaposlena že 17 let. Dolg0^^ ^ a^lro' noša jelšanske pošte je g' ^ $ s dela že da, saj s prekinitvijo 1967, pred njim pa je todelojV . n2l njegov oče Milan polnih 2® Upravnica pošte Lorka Surina in pismonoša Franc Čekada sta zelo zadovoljna s sodobno urejenimi delovnimi prostori. Na dan jubileja sta ves dan prejemala številne čestitke od poštnih kolegov, domačinov in prijateljev. žnik, za zneske nad S00 lir pa sta ga spremljala kar dva orožnika. Poštni okoliš je vključeval dvanajst vasi: Jelšane, Dolenje, Novokračine, Sušak, Fabce, Novo vas, Veliko Brdo in vasi, ki so danes na Hrvaškem (Brce, Pasjak, Rupa, Lipa in Šapjane). Poštarjeva plača je bila kljub obsežnemu delu in napornemu pešačenju zelo skromna, komaj 9 lir na dan. Pa tudi ljudje niso imeli denarja. Za uradno pismo z občine ali sodnije, za katero je moral poštar prejeti plačilo takse, je včasih odhajal kar nekajkrat na pot, kajti naslovnik velikokrat ni imel niti centezima. V času pred drugo svetovno vojno so bili poštni upravniki Košuta, Beta Danijelič, Giuseppe Go-ppa in do kapitulacije Italije Ernesto Scrabin. Po- v Jelšanah sta pred leti vod m, ca Gruden iz Kosez in do013 ricaBrentin. .je c V slavje jelšanske P°5te ^ izvirno vključili tudi šolati^ osnovne šole. Svoj prvi šolski dan s° svetili pošti in njenim dejavnostim. 0^^ in učiteljev tega dne je predstavilar3 ^ ga. Marica Gaberšnik. Učenci ni^. e/ ~ oblikovali pisemske ovitke, d°P15 |/ predloge za poštne znamke z dom3 in oblikovali poštni nabiralnik. Osrn°^(|0i'ff kovali velik plakat s predstavitvijo mejnikov jelšanske pošte in prisluh111 ^ j.jjij1 niku domačega filatelističnega drU^j3|/j seznanil z zanimivim področjem zl znamk. |W S čestitkami poštnima delavcema ’8ust jC^ni D •J ICMIlISdlIII pUMI Hillu UCIu bileju želimo jelšanski pošti še mn°£ ^ uspehov! Vol* AVTOMOBILIZEM Veterani •ba preizkušnji klub ljubiteljev starih motornih vozil “Baliila" iz Sežane, v katerem se druži preko 100 članov, je usno1 "o, 2. septembra, priredil “Rauv Brkini 95". 83 motociklov, prikoličarjev, popularnih jeepov in »bilov častitljive starosti je ob 10. uri iz Divače prvič krenilo na 76 kilometrov dolgo pot preko V kli ^l(aravana veteranov je v primerjavi s sodobnimi in tehnično zelo izpopolnjenimi vozili vzbujala iflOr B D07ftrnrtcti STmnrl cHrničIh CO np cnnmlni^ HfVP VOZniP S Fiatom f>00 žili TnnftlinOm. : .ji-Pozornosti. Kdo izmed starejših se ne spominja svoje prve vožnje s Fiatom 600 ali Topolinom. ilvr^oj ‘ .................................... ................................ 'a d Ho f _________________________r________f............. _ ^ - ,,J *»C!N, BMW, Mercedes, Puch, NSU, Opee), angleških (Triumph) in ameriških (Wiilvs, Ford) tovarn, nje'" J nekdaj močne italijanske avtomobilske industrije in zaobljene rešitve starih mojstrov oblikovanja, ' P0^ dobivajo veljavo, se je odražala na največjem številu vozil sobotnega rallyja (Fiat, Mono Guzzi, j Dorini, Giiera, Alfa Romeo, Ducati, Autobianchi ..), čeprav je bilo videti tudi izdelke nemških iCfTV/rP tUl. _ ■ W ■ k « * V| •! /m A « r- V a f,avilih tekmovanja so morala vsa vozila za-0 '^Sojem za vključitev v redni cestni promet uprt'11 !'"J registracija oziroma preizkusna tablica), ^poi1,0bila uvrščena v šest tekmovalnih kategorij jova.b 'la kolesa in avtomobili izdelani do vključno ina, 1» : ^niotorna kolesa in avtomobili izdelani do pjreP j110 te 1965, športni avtomobili izdelani do , zač) leta 1970 in vojaška terenska vozila izde-itro^ j.^ittčno leta 1970). Za pot od starta preko \e (VU p°felj, Barke, Artviž, Tater, Pregarja in Harij jebiH .^strice so veterani potrebovali približno afiii^ ' Vznike iz vse Slovenije in Italije je motilo 121 deževno vreme, posebno tiste na motorjih, ki so bili oblečeni starosti svojih konjičkov primerno. Kljub temu se je na bistriškem Plaču zbrala množica ljubiteljev avtomobilizma. In imeli so kaj videti. Občudovali so nadvse solidno ohranjene in restavrirane lepotce, med katerimi jih je bilo kar nekaj še iz dvajsetih in tridesetih let (Terrot 200- 1924, BSA500-1927, Moto Guzzi-Sport -1931, Fiat 508 3M -1932, Ariel 350 - 1933, Baliila - 1934 Janeza Fajdige iz Ilirske Bistrice, Benelu 500 - 1934, Fiat 508-Balilla-1934, Jeep CJ4 -1934, Fiat 500-A -1936, Fiat Topou-no-A- 1937, Guzzi Militare-Alce- 1939...) ter gasil- ^ej(|C0lri na postanku v Ilirski Bistrici tudi dež ni mogel odvzeti njihove lepote in šarma iz časov, ko je POTOVANJE skrajnem severu Evrope 5tv0,i j ' i -^ la sva se z motorji odpravila na skrajni \ .^VroPe al' Nordkap, kot ga imenujejo 1 j d u ^(-'r sva navdušena motorista, se na-1 a^° ‘'"'S3 P01 (za dobrih 9000 kilo- k', Sor|čnih in treh deževnih dneh vožnje 3 j 'L3 na oto^ MuSer°j/ od koder je samo še ^ ttr0V naisevernejše točke Evrope. , / 1KA 4a 66250 IL. BISTRICA (za GG) tel. 067/42-123 NOVO ■ NOVO - NOVO ujt POLICE, STOJNICE, TLAKE, PULTE, SANKE ... IZ MARMORJA IN GRANITA m keramika ■ eleganca - kvaliteta Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 X: TOUUS Vojkov drevored 14, 66250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 66256 KOŠANA 30% NIŽJE CENE! Ugodna prodaja konzumnih-jedilnih jajc vseh kategorij in velikosti. Dobite jih v naši AGRO TRGOVINI na Kalu od 22. 6. 1995 dalje. Cene glede na velikost: od 4 ■ 13 SIT GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA ■pj primorje ppj Mh ajdovščina ibI ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. X; PUR^TEX Gradišče 51, 66243 Obrov, tel: 066/88-016, fax 066/88-033 CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 4.500 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 ■ ' __________ SPOŠTOVANI LASTNIKI GOZDOV! V času vseh mogočih sprememb in preoblikovanj, stečajev, nelikvidnosti in finančne nediscipline je zanesljivost plačil tisto, ki določa najboljšega kupca. Vaše zaupanje se bo obrestovalo z veliko mero naše poslovne zanesljivosti in diskretnosti. Dokaz za to, da bo Vaša odločitev pravilna, je zadovoljstvo mnogih, ki sodelujejo z nami. Hlodi smreke F ............... 24.000,00 SIT/m3 Hlodi jelke F ............... 18.000,00 SIT/m3 Hlodi smreke I. nad 40 ............... 12.500,00 SIT/m3 Hlodi jel., srn. 1............. 9.800,00 SIT/m3 Hlodi jel., sm. II............... 7.200,00 SIT/m3 Hlodi jel., sm. III.............. 5.600,00 SIT/m3 Drogovi ............... 6.000,00 SIT/m3 Celul. les bora................ 2.000,00 SIT/m3 Celul. les jel./sm. I. ki.............. 3.500,00 SIT/m3 Celul. les jel./sm. III. ki............. 2.500,00 SIT/m3 Hlodi bukve f.................21.500,00 siT/m3 amm b u kve |_............. Hlodi bukve 1................ 10.700,00 SIT/m3 Hlodi bukve II................. 7.600,00 SIT/m3 Hlodi bukve lil................ 5.000,00 SIT/m3 Drva bukev, javor................ 3.700,00 SIT/m3 Drva mehkih listavcev................. 3.100,00 SIT/m3 Cene veljajo fco kamionska cesta. Za prevoz na skladišče Gozdnega gospodarstva Postojna se prizna prevoz 400 SITI m3. Rok plačila je 15 dni po nastanku plačilne obveznosti. P p ipVV#-: ' l PPl Ponovno na trgu odkupa lesa. j*-3'‘ ’ :• $ V* GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA 66230 Postojna Vojkova ul. 9 tel.: 067/25-541 fax: 067/23-250 Snežnik • stran 12 ŠPORT september 1995 LOKOSTRELSTVO Naimlajši bistriški tekmovalci v vrhu slovenskega lokostrelstva Tekmovalci Lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica so v avgustu in septembru nastopili na tekmah za slovenski pokal in na državnem prvenstvu v disciplinah ARROVVHEAD in 900 krogov. Na tekmah za slovenski pokal so dosegli več vidnejših uvrstitev v svojih tekmovalnih kategorijah. 19. avgusta so se na tekmi 900 krogov v organizaciji LK Polzela v Matkah najbolje odrezali Dunja Štemberger s 1. mestom, Jan Šuštar, Urška Hrvatin in Nejc Belušič z 2. mestom ter Luka Valenčič in Nejc Štemberger s 3. mestom. Nastopilo je deset bistriških lokostrelcev. V članski kategoriji za slovenski pokal je v disciplini ARROVVHEAD 3. septembra v Kranju nastopil Andraž Čeligoj in se uvrstil na 6. mesto. V Novem mestu je bila 9. septembra tekma za slovenski pokal 900 krogov. Mladi lokostrelci so po- novno uspešno nastopili, saj so se od trinajsterice sodelujočih v sam vrh uvrstili Dunja Štemberger, Urška Hrvatin, Aljaž Simonič (1. mesto), jan Šuštar, Nejc Belušič, Igor Rudež, Luka Iskra in med člani Andraž Čeligoj (2. mesto) ter Luka Valenčič (3. mesto). KARATE Karate klub Teles je postal član Evropskega shoto-kan instituta Že letos spomladi smo na državnem prvenstvu Slovenije dobili povabilo za sodelovanje v Evropskem shoto-kan institutu, ponovno pa so nas povabili kolegi iz italijanske karate federacije na strokovnem seminarju na Rogli. Evropski shoto-kan institut je organizacija, ki povezuje karateiste iz vse Evrope. Klubi, ki jim institut izkaže čast in jih povabi medse, morajo izpolnjevati določene pogoje, najvažnejši pa je strokovna in tekmovalna kvaliteta, posebej podmladka in trenerskega kadra. Sedež za Evropo je v Milanu, glavni tajnik pa je priznani italijanski mojster O. Michellan, ki mu stojita ob strani znana učitelja in mojstra Taidi Kaze in Hirosbi Shirai. Poleg Karate kluba Teles je povabilo prejel samo še Karate klub iz Raven na Koroškem. Program Evropskega shoto-kan instituta obsega športna tekmovanja skozi vse leto in sicer pod zelo strogimi pogoji (pravila sojenja), od pokrajinskega (na primer Furlanija-Julijska krajina) do svetovnega nivoja. Poleg tega institut redno organizira mesečne seminarje za inštruktorje, trenerje in sodnike s konstantnim preverjanjem znanja in podelitvijo licenc ter enotnim programom izpitov za pasove. Včlanitev v Evropski shoto-kan institut prinaša s seboj nove dolžnosti in izzive, vendar smo v Karate klubu Teles prepričani, da se bomo tudi v tej izredno kvalitetni organizaciji dobro izkazali ter ponesli ime Ilirske Bistrice preko njenih mej. Če nam bo občina sama ali pa preko Športne zveze II. Bistrica pomagala uresničiti naše cilje, da bi tudi na ta način poskrbela za svojo promocio, je vprašanje, na katero bo treba šele odgovoriti. Prepričani smo, da Karate klub Teles kot športna družina s šestimi plaketami Janka Kovačiča za najboljše tekmovalne uspehe to vsekakor zasluži. Stojan Šestan Mojster O. Michellan na seminarju na Rogli Mladi upi Karate kluba Teles llirskobistriškcga Karate kluba Teles bralcem Snežnika prav gotovi ni treba posebej predstavljati. O uspehih na državnih prvenstvih, evropskih tekmovanjih ter sodelovanju na svetovnem prvenstvu je bilo napisanega že dovolj. Prav tako pa je bila že večkrat poudarjena problematika pri delu kluba, žal z nič kaj obetavnimi razultati. Osnova vseh uspehov Karate kluba Teles je bilo strokovno in kvalitetno delo z mladimi. Pod tem razumemo skrb za najmlajše pri njihovem fizičnem in psihičnem razvoju od prvega dne, ko otrok prestopi prag kluba. O načinu dela in prizadevnosti pa vedo največ povedati starši otrok, ki so osvajali in osvajajo priznanja na domačih in tujih tekmovanjih. Izredno obetavna bodoča športnika v Karate klubu Teles sta osnovnošolca Špela Muha in Andrej Primc. Poleg tega, da sta odličnjaka, se ukvarjata tudi z atletiko, saj sta na šolskih tekmovanjih dosegla vidne rezultate. Špela Muha obiskuje OŠ A. Žnideršiča in se s karatejem ukvarja že dve leti. Špela je opravila izpite do oranžnega pasu, dosegla pa je lepe uspehe na naslednjih tekmovanjih: v Ravnah na Koroškem in na mednarodnem turnirju v Črnučah je bila tretja, na pokalni tekmi za državno prvenstvo je bila četrta, v Sevnici pa peta. Andrej Primc je učenec 7. razreda OŠ A. Žnideršiča in je svo| največji uspeh dosegel s tem, da je postal državni prvak v borbah ter prejel posebno priznanje naše občineza najboljši pionirski tekmovalni dosežek. Uspešen je bil tudi v Piranu s 5. mestom, na mednaronem turnirju Ruše Open pa je osvojil 1. mesto. Žal si je Andrej letos zlomil roko in tako je udeležba v slovenski pionirski reprezentanci splavala po vodi. V Karate klubu Teles menimo, da je lepa tekmovalna bodočnost obeh naših osnovnošolcev zagotovljena. Ker pa vemo, kako v Športni zvezi Ilirska Bistrica cenijo in podpirajo podmladek, posebej karateiste, v to na žalost nismo najbolj prepričani. Stojan Šestan Na državnem prvenstvu 27.8.1995 v Tolminu je v disciplini ARROVVHEAD sodelovalo pet bistriških lokostrelcev in se vrnilo z naslednjimi dosežki: med člani je Lado Čeligoj v prostem slogu zasedel 2. mesto, Aljaž Simonič je bil prav tako drugi med dečki (compound), tretji mesti sta med dečki zasedla Nejc Belušič (olimpijski slog) in Jan Šuštar (prosti slog), Nejc Štemberger pa pa je bil v isti kategoriji peti (prosti slog). Državno prvenstvo v disciplini 900 krogov v absolutni konkurenci je bilo v soboto, 24. septembra, v Postojni. Z doseženimi normami so od bistriških lokostrelcev lahko nastopili trije. Andraž Čeligoj se je v olimpijskem slogu uvrstil na 6. mesto izmed 30 nastopajočih, v compound slogu pa sta se med več kot 40 tekmovalci uvrstila še Martin Hrvatin (11. mesto) in Igor Rudež (15. mesto). Zdravko Debevc Na slovenski PITA rang lestvici (absolutno) so po podatkih iz zadnje številke glasila Lokostrelske zveze Slovenije "Puščica" tudi trije bistriški lokostrelci: v olimpijskem slogu je na 10. mestu Andraž Čeligoj (1158 krogov, Radenci 28. - 30.4.1995), v compoundu pa sta na 14. in 16. mestu Martin Hrvatin (1247 krogov, Tacherting 25. - 29.5.1995) in Igor Rudež (1232 krogov, Reka 17. -18.6.1995). MALI NOGOMET Začetek jesenskega dela prvenstva Kvalifikacije za 1. in 2. občinsko ligo so končane, začenjajo se boji za točke v jesenskem delu prvenstva 95/96. Športna zveza Ilirska Bistrica in Nogometni klub Transport sta z razpisom OLMN 95/96 pritegnila k sodelovanju 16 ma-lonogometnih ekip, ki jih sestavljajo igralci iz vse občine ali zaposleni v ilirskobistriških podjetjih. S pravili tekmovanja so izzvzeti vsi registrirani igralci, ki nastopajo v tekmovanjih velikega nogometa. Tako ima liga rekreativno tekmovalni značaj. Glede na razmah tekmovanja pa organizatorja predvidevata postopno uvajanje pravil, ki bodo omogočala tako kvaliteto kot množičnost. Po treh kvalifikacijskih krogih sta formirani 1. in 2. liga, v kateri se že nadaljujejo tekme 2. kroga jesenskega dela prvenstva. Sistem tekmovanja je za 1. krog upošteval odigrane tekme v kvalifikacijah med tekmeci iz skupin, ki so se skupaj uvrstili v 1. in 2. ligo! Lestvici po upoštevanih medsebojnih srečanjih iz kvalifikacij (1. krog) izgledata takole: ®LMN ILIRSKA BISTRICA Lestvica po upoštevanih medsebojnih srečanjih iz kvalifikacij (1. krog): 1.KHM 1 100 7 : 3 3 2. DELIZIA 1 100 4 : 1 3 3. EURO MB 1 100 6 : 4 3 4. PODGORA 1 1 00 7 : 6 3 5. VOJAŠNICA 1 001 6 : 7 0 6. ACTUALITP 1 001 4 : 6 0 7. VETERANI 1 001 1 : 4 0 8. KOSEZE 1 001 3 : 7 0 }. OK BASA 1 2. KOLAR 1 3.0PTIM 1 4. BRKINI 1 5. OK ZEMON. VAGA1 6. OKŠ 1 BOTEGA 0 ZLATOROG 0 1 00 7:1 3 100 1:4 3 010 3:3 1 010 3:3 1 4:7 1 :7 001 001 NOGOMET NK Transport na ligaških razpredelnicah z mladimi ekipah Mlajši dečki sodelujejo v ligi enajstih ekip v okviru MNZ Koper. Po treh krogih so uvrščeni pod sam vrh lestvice, saj so s z razliko v golih 8:4 in šestimi osvojenimi točkami na 3. mestu, čakajo pa jih še tekme z najtežjimi nasprotniki. Dečke, ki letos prvič nastopajo v tekmovanju, vodi Zdravko Debevc. Starejši dečki nastopajo v 2. skupini lige MNZ Koper (5 ekip) in imajo eno zmago in en poraz. Dečke v zadnjem času trenira igralec članskega moštva Lasser, na tekmah pa jih vodi Bojan Dovgan, ki je skrbel zanje tudi prej. Kadetska ekipa nastopa v ligi MNZ Koper STRELSTVO Uroš Mahne uspešen tudi z malokalibrsko serijsko puško Član strelske družine 4. junij Ilirska Bistrica Uroš Mahne je uspešno nastopal na regijskem in državnem prvenstvu z malokalibrsko serijsko puško. Na regijskem tekmovanju (26. avgusta) v Postojni je bilo 223 krogov v disciplini 30 leže dovolj za 4. mesto med mlajšimi mladinci. Nastopilo je 10 tekmovalcev. Uroš je bil uspešnejši v disciplini 3 x 10 v posamični konkurenci, saj je tokrat 214 krogov zadostovalo za osvoj itev prvega mesta med sedmimi tekmovalci. S prvim mestom si je priboril nastop na državnem prvenstvu v disciplini 3 x 10, ki je potekalo 9. septembra v Ljubljani. Uroš je streljal odlično tudi na tej tekmi in se je z 216. zadetimi krogi uvrstil na 7. mesto. Na državnem prvenstvu je nastopilo 21 strelcev iz vse Slovenije. Zdravko Debevc (9 ekip) in je v treh krogih trikrat izgubW)! v golih 3 :13), tako da je trenutno na P1 d njem mestu. V ekipi je precej mlajših in1* ilad' igralcev, ki šele zapolnjujejo vrzel za mi Boljše rezultate ob pravilnem delu v klubu J ločitvijo trenerja, ki ga ekipa še nima, lalW kujejo šele spomladi. Mladinsko mošM' itc venski ligi po odhodu Ivana Primca trem Novak. V 5. krogu so gostovali priv011 ui u3! "V ■ *ro°7.|.o gos |, ,'m(v4Mobot0 14 klubu Jezica m izgubili z rezultatom 9, ,IH je z razliko v golih 5 :8 in sedmimi točkaf* ^ mu. |’ eno zadržalo 6. mesto v družbi dvanajst' amer n pogre n'e se je mtje juj Tradicionalni turi' ;*"'! BALINANJE in občinski poW egar Balinarski klub Planinc iz Ilirske Ife^jpil 'Povser boto, 9 septembra, organiziral tradiholia , ^ v ^ narski turnir. Udeležilo se ga je 14 ekiplZ i|a ske, italijanskega zamejstva in L,rva^e'jj likovne minacijskih bojih v predtekmovanjusosCV .»ij lobist pomerile ekipe Prijatelji iz Lucije proti ekp' 'jltUrnen I in Planinc II proti Pivki. ^oranc 'an Ber. Po zmagi v polfinalu sta se za prvo [TiestoS“ ekipi Prijatelji in Planinc II. Uspešnejša je ^ gostiteljev z rezultatom 11:10. Končna razi ekip na turnirju je bila naslednja: 1 piji# J inifb'^ 8.P1 Prijatelji, 3. Planinc 1,4. Pivka, 5. Leso' (Sesljan, Italija), 7. Portuale (Italija). ^ (Prošek, Italija), 9. Zabiče, 10. Aurisinal “L Italija), 11. Topole, 12. Buje (Hrvaška), in 14. Sokol (Nabrežina, Italija). Tekmovanje za Občinski balinarski P^Jjl izvedeno na istih igriščih v nedeljo, 24-Med tremi ekipami je balinarski pokal o^0|J z zmago nad Planincem (10 :9). Končn' | je bil naslednji: 1. Lesonit, 2. Planinc iu 2 ŠPORTNA REKREACIJA Za večjo kvaliteto življenj Od prve do zadnje minute nas strokovno, strogo in neizprosno "preganja" karateistka Vojka Šestan, ki pravi: "Do sodelovanja je prišlo zahvaljujoč Mari Primc, znani pedagoginji na področju telesne kulture. Zaradi prostorske stiske je ta zagnana skupina začela delovati v Sokolskem domu v sožitju s Karate klubom Teles, danes pa šteje 20 žensk raznih poklicev. Sodelujoče se dobro zavedajo, da je resnično delo precej naporno in zahteva močno voljo v nasprotju z raznimi modnimi muhami in 'ekspres' pripomočki, ki so jih sicer polni časopisi. Za dobro in predvsem kvalitetno počutje je potrebno najmanj dvakrat tedensko razgibati in 'prevetriti' telo. Zelo sem zadovoljna s sodelujočimi, saj takega truda in pri- zadevnosti nisem pričakovala; vaie S.0iP 5p( kot lahke, vendar jih ženske oprtal3!, ^ . jim lahko zavida marsikateri kp0^1 ^ rodu. Upam, da bodo nadaljevale ||n|n nriznanie 7,1 nravn šnnrtno vztraja I Od aprila letos se ob torkih in četrtkih točno ob 20. uri zatrese iztrošeni parket pod ^ Sokolskem domu, kjer imamo šele od nedavnega razkošje - na novo urejen VVC! Tam ^1 "deklice" različnih starosli in fizičnih sposobnosti, kar pa nas nič ne moti, saj imamo vse storiti v tej uri nekaj za svoje telo in dušo. . fjjie Menim, da tako vrsto rekreacije' pl dio pogrešajo tudi druge ženske, ^ ^ 'hin,^ • velik, dvorana v Sokolskem domu p3 ^ ^ej ^ me le manjšo skupino. Do sedaj so .pt ^ pine organizirale zgolj na ljubitelj*^ ^ da so se same financirale. Miseln05’. 0 ta počasi le spreminja, čeprav se Mi|jja ^ kreirati" samo za šankom, ta več kot dovolj. kih pa i6’11 ’0fju N