List 5. Naznanilo predsedništva deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim.*) 2i razglašam 18. nov. 1849 št. 207 se je na znanje dalo, de je deželna komisija za oprostenje zemljiš po postavi vstanovljena, svoje opravila začela. Ker je v ti za celo deželo tako imenitni reci treba, de se v vsim odkrito in po danih postavah ravna, in de se sploh popolno zaupanje ljudstva v neutrudljivo in pravično ravnanje komisije prihrani, je predsedništvo za posebno svojo dolžnost spoznalo, vse kar se v opro-stivnim obravnanju godi, v primernih dobah ljudstvu sploh na znanje dajati, tako, de bo vsak .se lahko prepričal, kaj se v ti reči godi, in kako vstanovlje-na komisija s v kteri so poprejšne gruntne in desetin-ske gosposke in poprejšni podložni kmetje in desetinci v enaki meri po izvoljenih možeh nadomestvani, svoje opravila oskerbuje. V pričijočim sostavku tedaj predsedništvo naznani vse imenitniši opravila, ki so od začetka komisije do konca leta 1849 na versto prišle, in kaj seje do tega časa v prid oprostivniga obravnanja sploh zgodilo. Po postavi 7. sept. 1848 za odpravljene spoznane poprejšne dolžnosti podložnih kmetov in desetincov se imajo, kakor že ta postava izreče, ali primerno odško-dovati, ali pa odkupiti; — kako naj se pa to izgotovi, določijo naslednji ukazi od 4. marca in 12. sept. 1849. Te postave določijo: ktere bivših dolžnost imajo brez vsiga povračila nehati, — in kako se ima primerna cena za tiste dolžnosti določiti, za ktere opravičenim odškodovanje gre. Ministerski ukaz 12. sept. 1849, ki je pred nekimi dnevi tudi v za razglašenje potrebnim slovenskim jeziku iz Dunaja prišel in se ravno zdaj po deželi razpošilja in oznanuje, natanjko razloži: kako se ima pri izpeljavi poprej omenjenih postav zastran oprostenja zemljiš ravnati, in vsakteri, ki si nekoliko prizadene, določbe tega ukaza zapopasti, se bo lahko prepričal, de se bo vse po gotovi pravici ravnalo, in de se poprejšnim obloženim v resnici veliko *) Pričujoče naznanilo smo prejeli od častitiga predsedništva omenjene komisije, nadjajoči se, de bomo s tem razglašam, ki toliko imenitno reč svetu razodeva, vsim bravcam vstre-gli, ktere ta reč zadeva. Predsedništvo prinese v tem razglasu vse opravila deželne komisije, ki je za odvezo gruntniga podloštva postavljena, do konca pretekliga leta na znanje, in nam je obljubilo, od kvatrov do kva-trov tudi prihodnje dela te komisije v Novicah na tanjko oznanovati. Med tem časam nam bo pa gosp. Ambrož, ko-misijni ud, imenitniši opravke razjasnoval. — Iz vsiga vidimo, de imenovana komisija hoče v vsim očitno ravnati , ker sije svesta, de se v vsim le pravice derži. In to je prav, ke'r dandanašnji le očitno ravnanje zaupanje budi. Vredništvo. olajšanje zgodi, če se le premisli, de za mnogo ver stne poprejšnih dolžnost se ne bo clo nič plačalo; de za deseti denar —- eno nar težjih poprejšnih davšin — deržavna kaša odškodovanje prevzame, de torej za deseti denar poprejšni podložni kmet od svoje kmetije nič in nikdar več odrajtati ne bo imel; de se vrednost vsih poprejšnih urbarskih in desetin-6kih davšin ne po sedajnih teržnih, ampak po nar nižjih katasterskih cenah prerajta; de se zlasti za tlako še po katasterski ceni za eniga delavca samo tretji del zarajtati sme, in de tudi pri tistih davši-nah, ki imajo proti primernimu odškodovanju nehati, od po ti ceni zrajtani vrednosti poprejšni podložni kmet ali desetine le eno tretjino (en driteljc) plačati ima. Sleherni mora pa tudi previditi, de to obravnanje po omenjenih postavah se ne da mahoma izpeljati, am-nak de je veliko poprejšniga izvedenja, veliko pri-pravljajočih opravil in neutrudljive skerbi treba, de se v ti važni reči prav po pravici in natanjko po danih postavah ravna. Deželna komisija je vstanovljena, kakor ministerski ukaz zapove: trije udje nadomestvajo poprejšne grunt-ne gosposke in desetinjake; trije se potegujejo za pravice poprejšnih podložnikov in deset in cov, vsi imajo enako pravico besede in glasovanja. De se pri zbornih sejah komisije spodobno in pravično ravna, je pa predsedništvo pri pervi seji poseben opravilen red na znanje dalo, kteriga se imajo zborniki zvesto der-žati, tako de se vse v potrebnim redu pogovori in posvetuje, tako de imajo namestniki priložnost, vse kar se ravna, dobro zapopasti in nadčujevati, in de jim je pripušeno, vse to, v prid svojih poročnikov, komisii predložiti, kar se jim primerno zdi. Kar se je v eni seji pogovarjalo in sklenilo, se v poseben zboren protokol zapiše; in ti protokoli se hranijo v predsednikovi pisarnici, vsakterimu pa, ki se hoče sam prepričati, kaj se pri deželni komisii obravnuje , kako se izvoljeni namestniki obnašajo, in kako se sploh v oprostivnim opravilu napreduje, je pripušeno, se za pregledanje omenjenih protokolov v predsednikovi pisarnici oglasiti, zakaj pri deželni komisii se nič ne dela, kar bi se ne dalo očitno storiti in pred očmi vsih zagovarjati. De se pa tudi tistim , ki nimajo priložnosti, omenjenih protokolov pogledati, na znanje da: kako deželna komisija svoje dolžnosti izpolnuje, je predsedništvo sklenilo, po navodu omenjenih protokolov v pričijočim so-stavku opravila komisije od nje začetka do konca pre-tečeniga leta očitnimu presojevanju predložiti. V seji 28. nov. pr. 1. je vpervič predsedništvo komisii na znanje dalo, koliko se je že poprej, preden je ^komisija vstanovljena bila , v namenu oprostivniga ob-ravnanja pripravilo, — in tukej naj zadosti, ob kratkim omeniti, de si je predsedništvo s svojimi pomočljiv- - 18 - nimi vradniki prizadjalo, vse imenitniši predloge po-ekerbeti, po kterih je komisii mogoče bilo, svoje opravila neodlagama začeti, zlasti pa se je skerbelo za prestavljanje ministerskiga ukaza od 12. sept. 1849, za izgotovljenje volitev kooiisijnih udov, za pridobitev potrebnih kazal čez vpravičene gruntne gosposke in desetinjake na Krajnskim, ki se bojo za kako odškodovanje oglasiti imeli, za izdelanje tarife katasterskih cen pridelkov pri vsih 931 katasterskih srenjah , za izdelanje desetinskiga prerajta po §. 24. ukaza za vsaktero posamesno srenjo, ki se bo med vse srenje razdelil, tako de bo po tem prerajtu slehernimu desetincu mogoče zvediti: koliko na njegove desetini podveržene posamesne zemljiša pride, in koliko bo sploh za desetino v letni odškodnini ali v kapitalu odrajtati imel. Sklenilo se je pri ti seji, de naj se za službe pri distriktnih komisijah posebno povabilo naredi, in po novicah vradno razglasi, tako de bo mogoče izmed tistih, ki bojo za take službe prošnjo položili, le take može izvoliti, ki potrebne lastnosti za to imenitno opravilo skažejo, in med ljudmi sploh pošteno ime vživajo. Di-striktne komisarje postavi ministerstvo po nasvetu pred-sedništva; una dva uda bo pa deželna komisija po zbornim sklepu izvolila, pri kterim se bojo torej tudi namestniki podložnih kmetov in desetincov vdeležvati imeli. — Ker se ima po postavi vsako zemljiše oprostiti, tak6 de se v prihodnje ne bo nikdar več od poprejšnih urbarskih ali desetinskih in druzih na gruntu ležečih dolžnost kaj odrajtovati imelo, je treba, de se vse grajšfne, grajšinice, desetinske in druge posestva, ki so takih pravic vživale, natanjko zvedo, in de se jim dolžnost nakloni, po postavi se za svoje odškodovanje oglasiti. Torej je tudi sklenjeno bilo, na nar pripravniši vižo se izvedenje vsih tacih opravičenih posestev pridobiti in jih pri komisii zloženim posebnim bukvam vpisati. De se pa opravičenim tudi potrebni pripomočki za sostav-ljenje njih oglasnih spisov poda, je dalje posvetvano in sklenjeno bilo , de naj se tarifa katasterskih cen natisniti da, in de se bojo ti natisi pri c. kr. kantonskih p o glavarstvih in pri c. kr. kantonskih štiberskih vradih (gosposkah) in pozneje tudi pri c. kr. distriktnih komisijah zložili; desetinski prerajti pa, kakor hitro bojo za vse srenje spisani, se bojo med srenje razdelili in pozneje tudi pri c. kr. distriktnih komisijah zložili, tako de bo vsim vpravičenim kakor tudi dolžnim mogoče, jih tam pregledati, ali če želijo in kolikor potrebujejo , jih tudi prepisati. Nar imenitniši in nar težji delo za komisijo je v pervih dnevih bilo posvetovanje zavolj oglasivniga razglasa in zavolj poduka, kako se imajo oglasi za dav-šine narediti, ki se znajo z odškodovanjem odpraviti. Posebnimu odboru komisije je izročeno bilo , tega dela se lotiti in komisii svoje primerne predloge storiti. V mnogih sejah se je v teh rečeh posvetovalo; po storjenih sklepih izdelani razglas in poduk pa je po za-dobljenirn privoljenju ministerstva predsedništvo natisniti dalo, in v kratkim bo njega razpošiljanje sledilo. Pri tem posvetovanju se je tudi za vprašanje ravnalo: kaj bi bilo storiti, če bi kak vpravičen na las opustil po postavi potrebni oglas narediti, — in sklenjeno je bilo , de v takim primerljeju bi po okoljšinah komisija tudi povradno na stroške vpravičeniga oglas napraviti dala , — to se mora zgoditi zato , ker se ne ravna samo za odškodovanje vpravičeniga, temuč za oprostenje dolžniga zemljiša, in se to oprostenje tudi v gruntnih bukvah izgotoviti mora. Brez postavniga ob-ravnanja pa to izgotovljenje mogoče ni. Temu sklepu komisije enako je tudi zastran omenjene zadeve ministerstvo z visocim naukazam 8. dec. pr. 1. razsodilo. De se ti oglasi vpravičenih, kar je mogoče, po^ enaki obliki izdelajo, je v seji 13. dec. pr. 1. tudi sklenjeno bilo, de naj se na potrebne kazala enakolične podobe (formulari) natisniti dajo, in po niski ceni v ti-skarnici Jožefa Blaznika v Ljubljani na prodaj imajo. Za to opravilo je posebni odbor postavljen bil in s tiskarjem se je v imenu komisije pogodba naredila. V ti seji se je tudi posvetovalo: ali bi deželna komisija že zdaj v presojevanje vzela in določila: kako-šne davšine bi se še zraven v §. 5. ministerskiga ukaza omenjenih za brez vsiga odškodovanja odpravljene spoznale; — sklenilo se je, de poprej, preden se oglasi vpravičenih ne store, ni mogoče natanjko razločiti, kar bi se še moglo iz odškodovanja^pustiti, in de se bo to še le iz teh oglasov zvedilo, z obziram na lastnost, na izvirnost in pravno ime posamesnih davšin , ktere se v oglase stavijo. Pri seji od 15. dec. se je pomenilo kako de bi komisija po §. 22. ministerskiga ukaza za reči drob-niga davka, in za tiste odrajtviia v kmetijskih pridelkih, za ktere v katastru nobene cene zaznamovane ni, primerne cene določila. Po od predsed-ništva storjenim navodu je izdelanje te tarife, pri kteri se veliko presojevati in različnih pripomočkov poiskati mora, posebnimu odboru izročeno bilo, in ob kratkim se bo narejeno izdelanje tega odbora deželni komisii predložilo. Ravno v tisti seji se je tudi posvetovalo zastran osnovanja distriktnih komisij, in po predlogi pred-sedništva je tudi to imenitno opravilo poprej posebnimu odboru za posvetovanje in za izdelanje izročeno bilo. Pri seji 31. dec. pr. 1. je odbor svoj načert za razdelitev Krajnske kronovine v oprostivne okolice komisii s prikladnimi dokazi predložil, in sklenilo se je v občim, de se bo deset oprostivnih okolic in ravno toliko distriktnih komisij naredilo, de vsaka komisija bo svoj navadni sedež v tistim kraju imela , kjer je kan-tonsko poglavarstvo , de pa distriktne komisije v določeni okolici se bojo po različnosti okoljšin in sploh po potrebi tudi od eniga kraja v drugi podajale. Načert omenjene razdelitve v oprostivne okolice se je visocimu ministerstvu za poterjenje predložil, in se bo navadno razglasil^ kakor hitro to poterjenje od ministerstva pride. V sejah 22. in 24. dec. se je zastran imenitne pravoznanske reči posvetovalo, namreč: kako naj se pravice tistih, ki imajo na grajšinah ali drugih vpravičenih posestvih vpisanih denarjev (jutabuliranih kapitalov) terjati, zavarvajo, če se za odpravljene prejemšine na odškodni kapital od dolžnih kaj vplača, in kako bi se tudi vpravičenimu pomagalo, de ne bo primoran od kapitala, ki mu več dohodkov ne nese, obresti (činže) svojim upnikam odrajtati in zraven v nevarnost priti, de se mu plačilni listi po eksekucii odvzamejo. K temu posvetovanju sta po naukazu visociga ministerstva tudi dva svetovavca c. kr. mestne in deželne sodnije in dva pravdosrednika (advokata) povabljena bila. Različne presojevanja v ti reči so se visocimu ministerstvu predložile, in pričakuje se, kmalo zvediti , kaj se bo tam sklenilo in za pravilo postavilo.__ V seji 23. dec. se je deželni komisii ministerski dopis posebne važnosti na znanje dal, namreč zastran v postavi 7. sept. 1848, v patentu 4. marca 1849 in v oprostivnih ukazih omenjene odveze gojzdnikin pašnih pravic in zlasti vsih med poprejšnimi grajšinami in njih bivšimi podložniki obstoječih služn ost (servitutov). Kako naj se ta odveza povračilno zgodi, kako naj se obstoječe razmere poravnajo, de bo za vpravičeniga vživavca služne pravice kakor tudi za posestnika taki pravici podverže-niga gojzda prav, je imenitno delo, ktero bistro presojevanje vsih različnih razmer terja; torej so , de se v ti reči po pravici ravna, in ministerstvu kaj koristni ga - 19 - svetva in predpoloži, k temu posvetovanju v deželni komisii se nektere v gojzdnih rečeh posebno izvedeni možje povabljeni; posebno postavljeni odbor se je že tega dela lotil, in ob kratkim se bo od tega odbora narejeni načert v občno posvetovanje deželne komisije vzel. V ravno ti seji so tudi perve vloge vpravičenih za podelenje predplačil, ki jim po visoeim ministerskim naukazu od 7. oktobra pr. 1. z dvema tretjinama rektificijske vrednosti odpravljenih urbarskih in desetin-skih davšin gredo, obravnane in od komisije privo-Ijene bile. Zadnjič se je pa še govorilo od vravnanja pravic za rib št v o ; tudi to se je posebno odločenimu odboru izročilo, od kteriga se bo še le načert napravil, ki se bo potem v deželni komisii posvetval in visocimu mini-sterstvu predložil. Razun tukej razloženih opravil, ki so v sejah komisije obravnane bile, je pa predsedništvo še veliko družin svojimu lastnimu vladanju pripušenih reči osker-belo, kakor napravo različnih potrebnih bukev in naznanil, izdelanje odškodniga deželniga katastra, v kteriga se bojo vse za odpravljene poprejšnje dolžnosti iz-rajtane odškodnine in poprejšnjim vpravičenim tekoče plačila vpisale i. t. d. Iz tega naznanila naj se tedaj vsakteri prepriča, de se je v kratki dobi od 17. novembra kot začetka komisije do konca lanjskiga leta storilo, kar je le mogoče bilo, in de je predsedništvu vse na tem ležeče, de se opravila za oprostenje zemljiš naglo pomikajo, in de se pri vsem le po pravici in po danih postavah ravna. Take naznanila se bojo tudi v prihodnje v primernih dobah na svitlo dajale. . V Ljubljani 10. januarja 1850. C. kr. ministerijalni komisar in komisijni predsednik, Dr. Korel Ullepič. C. kr. komisijni inšpektor, Dr. Lehmann.