—   242    —
Pretres človeške hrane in pijače.
Po Molešott-u.
Da niso vse jedila enako tečne ali redivne, je vsa-cimu zuano; ktera jed pa je bolj tečna od druge, iu zakaj, tega ne ve vsakdo.
Slavni M o 1 e š o 11 pretresuje človeško hrano takole:
Za mesovjein nar bolj tekne kruh. Vsako žito, iz kteriga se kruh peče, ima nar več v sebi m o če a ali štirke in nekoliko sladkor a ali cukra;—tako imenovanih živalsko-rastljinskih reči, namreč vi ečca (K\e-ber) in beljakca LEiweisstoff) pa je v krušnim žitu za  tretji del manj kot v mesu.
Ce je kruh za tega voljo že manj tečen kot meso, ga pa tudi zavoljo tega želodec težji prebavlja, ker »e vlečic v ti razmeri težji razkroji.
Kar pa tečnost mnogoverstniga žita vtiče, jepse-nična in rež ena moka nar bolj redivna; t ur si ca, rajž, ječmen in oves veliko veliko manj teknejo.
Za mešam in kruham je nar bolj tečno sočivje: g.rah , bob, leča. V grahu je obilo nekiga posebniga beljakca, ki se v želodcu že veliko lože razkroji kot beljakic kruha ali laknjic (Faserstoff) mesa. Če bi ljudje vedili, kako tečno je sočivje, bi ga gotovo bolj špogali, kakor do zdaj; le to je pri sočivji zoperno, da želodec njegovih lupin celo na nobeno vižo prebaviti ne more, da se tedaj sočivje mora k tesko prebavljivi hrani prištevati. Temu je vunder lahko v okom priti, ako se sočivje brez lupin, to je , popolnama razkuhano v podobi juhe ali župe vživa. Kuharca naj pa sočivje kuha v deževnici, ker v studenčnici kuhano je še težji prebavljivo, ker se apno studenčne vode ali sploh vode iz vodnjakov ali štirn z grahovcam v neko zlo terdo in teško prebavljivo stvar sprime.
Sočivje ima veliko fosfora v sebi, kteriga posebno možgani potrebujejo, ki brez fosfornate masti obstati ne morejo. Sočivje je tedaj potrebna hrana za možgane, (po tem takim zna biti, da „dobre glave" izvirajo od več povžitiga soeivja, in sočivje bi utegnilo biti pomoček  iz slabo rejenih možganov dobre glave stvariti).
Krompir in repa, kakor sploh vse koreni, pake-
—    243   —
se ne morejo s sočivjem nikakor primerjati, ker imajo scer veliko več močca , pa sila malo beljakca; so scer te jedila tečniši in lože prebavljive kakor zeleujad, vun-der se krompir in vse korenike v nobeni reči ne morejo meriti z mešam , kruham in sočivjem. Iz krompirja se scer napravi veliko kervi in tudi masti v človeškim in živinskim trupla, ali krepko in močno meso se ne naredi iz krompirja, tudi je kri iz krompirja lena, in možgani ne dobivajo potrebnima beljakca. Človek, ki večidel od krompirja živi, nima prave moči, njegova kri je ^osta in lena, glava je bolj topa. Tega živa priča — pravi Molešott — so Irci, ktere bo ob pomanjkanju druge hrane, krompir vse polenil in potopil.
Sadje, ki hladi človeka ob vročini poletja, in se okusu toliko prileze , ima tudi nekoliko redivne moči v sebi, in kolikor več je beljakca, močca in olja v njem, toliko tečniši je; za to se po pravici mandeljni, orehi in kostanj prištevajo k redivni hrani. Mnoge kisline, ki so v sadju kakor jabelčna, limonina in vin*ka kislina imajo tudi to dobro lastnost, da razkroju jej o beljakca druži h jedil, in tudi zavoljo tega je sadje zdravo in  dobro.
Vedne premembe, ki se po življenji v našim truplu gode, pa terjajo dostojno mero pijače; nar bolj naravna, potrebna in zdrava pijača pa je voda.
Le z vodo združene so naše navadne tako imenovane terde jedila (meso, kruh, sočivje itd.) zdrava hrana.
Ker pa je mleko po svojih obstojnih delih hrana in pijača, se sme po pravici reči, da je mleko zapo-padek v siga življenja.
Pa med mlekarn in mlekarn je velik razloček, kar tečnost in prebavljivost vtiče.
Od družin pijač drugikrat.