ii|
POMNITE se
ŽENSKIH
Juncev sUkim
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, MAY 21, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
OBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došlo preko Trsta)
JVEDANI LISTI. — s,e bi Pohujšal kak jugo-^ državljan, je Belgrad Prepovedal širjenje j ^ih listov v državi. To 0nski katoliški tednik c Herald." Ta list mno-0 Potrebi socialnih re-
P&pežkih okrožnicah.
^veda ze]0 ostrb proti
L.11, Tako je tudi neva-
% >m vernikom. Drugi je
J.Tide," neodvisen ted-
■ ,J1 J'e revija "19th Cen-
, after." Tudi ta revija
p^ot nasprotnica komu-
1 rep°ved je izdalo mini-
(a Propagando. Taka je
fcj "svobodni" Jugosla-i^Dm,
it. -d je eno zadnjih bistra Kosanoviča, ki vedal. To bi pomenilo, da tudi
15. marca prinaša Kardeljev govor, s katerem utemeljuje, da morajo ustanoviti posebno državno kontrolo, ki bo nadzorovala ljudsko oblast. Ta državna kontrola naj poganja leni aparat ljudske oblasti, da bo kaj delal in vedel kaj delati. Pokazalo se je namreč, da mnogi partizani sedaj niso tako pridni za delo kot so bili za pobijanje svojih nasprotnikov. Zato jih treba kontrolirati in po potrebi spraviti s poti. Ob tej priliki je Kardelj povedal, da vlada v raznih uradih ljudske oblasti korupcija. To se pravi, da se dajo razni partizani kljub svoji komunistični veri le podkupovati. List pOroča, da ie žel govornik velik aplavz, ko je to po-
kot jugoslovanski {Sv»bodno Ameriko. CIJO PRIZNAVAJO, poročevalec z dne
drugi vedo, da je mnogo gnjile-ga v Titovini. Tako bo revolucija žrla svoje ljudi. Kje se bo to ustavilo?
CU<"
-Vgresnikov ne
.Nidiralo,
zaslužijo
\ — Mnogo je po-i'ne Senatorjev, ki pravi-,, ^ bodo Več kandidirali. L n6 morejo živeti z «ace in ko morajo vzdrževanje doma in v ' >• Kdor ima J* že lahko j * v°dvisen samo od te izhaja, pravijo, bila kratka zaseda-<iuSa in vsak je lahko <ij 5' zaslužil z odvetni-'to drugim. Danes so
kake živi.
R,
K*

lil

3
skoro celo leto.
pa še vsak stro-
*v ?nJo tako, da ni čud-
tako ne tepejo za to
tj r>a kapitolu, ali pa '•ki
so bogati, ■o-
^ bo vlada premogovnike
iti .^ton. — Predsednik ,j0, v nedeljo posvetu L. Lewisom, predla . 'Jskih premogarjev 6 Posvetoval pa še z Ip^P'Neillom, ki je za-
K
ettl°govnih družb.
/ I.
Govorili, ni znano je hotel Mr. Tru-1 °d premogarjev, če [WZa vlado, če bi ta pre-
..^Oj dr 'do
,, v tem slučaju vo-
. Polnoči namreč po-s premogarji, ki -wis na delo za 14
Vnilie in od pre-ru^b je pa hotel zve-
HIROHITO SE NE BO ZAGOVARJAL KOT ZLOČINEC
Tokio. — Iz zanesljivih virov se doznava, da japonskega cesarja ne bodo smatrali kot vojnega zločinca, niti ga ne bodo klicali kot pričo pri obravnavi drugih vojnih zločincev.
Amerikanci smatrajo, da bi razburilo japonski narod, če bi se cesarja klicalo pred sodni stol in da ga bodo radi tega pustili pri miru.
-o-
Do pol milijona mladine ne bo moglo v šolo jeseni
ZAMORCE NAZAJ V AFRIKO, SVETUJE SENATOR BILBO
i mora znati volivec brati in pisati ter da mora razumeti našo ustavo.
-o—|-
Na delavski fronti
Washington. — Direktor za rekonverzijo, John W. Snyder, je poročal predsedniku Trumami, da bo do 500,000 mladine le-1 bn0 napačno, če bi se jo dalo tošnjo jesen, ki ne bo dobila pro- ^ Z(|aj vso Jugoslaviji. Ameriška štora v kolegijih in univerzah, | delegacija je predlagala, naj bi
Rusija zastavlja pot miru trdi tajnik Byrnes
Podal je ultimat Rusiji glede mirovne konference,
ki naj se skliče.
j Hernando, Miss. — Senator
Washington. — Sinoči je go-i Biibo je govori] na shodu te-
voril državni tajnik Byrnes na|kom kampanje, da bi bilo naj-
radiu ameriškemu narodu m bolje da se pošlje vse Zamorce
vsemu svetu. Pojasnjeval je po- 'aj v Afriko, ker edino na
tek konference ministrov v Pa-' način ,bi bil 1%šen plemenski
mu ter razlagal, kako da Rusi- problem v Ameriki.
ja skuša blokirati pot k miru. Da]je je svet0val naj ae ža.
Mr. Byrnes je odločno izjavil,Imorcem wame vf)]jvna '.' ica>
da so začele Zed. države oten- To je Jahk j r(;kel> če se dr_
živo za mir ter podal Rusiji ul-'v. , , .	, ., ,
. , . .	i zimo ustave, ki zapovedujte, da
timat glede mirovne konference,1
ki- da naj bo sklicana to poletje, ali pa bo vsa stvar predložena glavni skupščini združenih narodov.
Rekel je, da štirje zavezniki ne morejo kar naprej odlagati premirje z deželami, s katerimi so se nehali že davno vojskovati samo iz vzroka, ker se ne morejo zediniti med seboj. Državni tajnik je ponovno izjavil, da mora biti sklicana mirovna konferenca 1. ali 15. julija in ne kasneje.
Pojasnjeval je, da so bile tri glavne baze za mirovno pogodbo z Italijo: odškodnina, kolonije ter meja med Jugoslavijo in Italijo, kjer je glavna sporna točka "italijansko" mesto Trst. (Značilno je, da je državni tajnik rekel na radiu ". . . italijansko mesto Trst").
Potem je pojasnjeval glede pogajanj o odškodnini in italijanskih kolonijah. To vse .ie bilo že od časa do časa poročano v časopisih tekom konference. Poudarjal je, da bi te zadeve ne zavlačevale sporazuma, če bi se mogli zediniti glede Trsta. Poudarjal je, da je bilo napačno, ko se je dalo po prvi svetovni vojni vso Beneško Julijo Italiji, pa da
Letalo je treščilo v nebotičnik
|%1 T
m.
%
sobote ne dobe no-
V|' bodo šli zopet na 'v ^ a se zdaj pripravit,. ^ slučaju prevzame °vnike. '
N naselbin
Dne 6. maja je
n^Koščak, ki zapušča
V* ln več sester.
K
■Ms-
Emilija Celin too iz starega kra-
SSh, ■
S to jo prosijo znanke, ljCl8kala brate. Sestre Janeza Prosen,
po
;;ti^ežnarjev, in Jožeta iz P°dKraJa Pri % jlci- Helena Iskra pa .V^ ta Iskra iz šenka lfi Ja »e nekje v Michi-Pr°8en, da se zglasi 7, pošta Ilirska

or je, Jugoslavija.
ako dežela ne podvzame kake ak cije v tem pogledu.
Na kolegije in univerze se bo jeseni vpisalo do 2,080,000 moške in ženske mladine, je poročal Snyder. Toda sprejeti bo tudi kakih 270,000 veteranov.
Vseh veteranov, ki bi radi jeseni na kolegije in univerze, bo kakih 970,000, ali 9% vseh odpuščenih vojakov. Za te bo izdala vlada $1,000,000,000, kot to dovoljuje postava. V nastopnih letih bo vlada plačala za šolsko izobrazbo veteranov vsoto $6,-000,000,000.
Da bo jeseni do 500,000 dijakov zavrnjenih v kolegijih in na univerzah so glavni vzroki: pomanjkanje profesorjev, knjižnic, stanovanj, učnih knjig in drugih potrebščin.
Toda če letos ne bo toliko dijakov sprejetih, kolikor bo prosilcev, to še ne pomeni, da bodo izgubili pogum, je rekel direktor Snyder. Se bodo vpisali pa drugo leto. Direktor računa, da bo-vpisanih leta 1955 na ameriških kolegijih najmanj 3,000,000 mladine.
-o-—
Z dinamitom jih je hotel pregnati
Wel'don, N. C. — J. W. William sedi v ječi, ker je zažgal pod svojo hišo dinamit, da bi pregnal od tam najemnike, neko vdovo z 7 otroci. Stanovanje ji je odpovedal pred več tedni in ker se ni hotela izseliti, je zažgal pod njenim delom hi še dinamit. Nihče ni bil njen.
še mnogo težav
(ene avtom bodo za 5 odstotkov visje; pravijo
potegnili med obema državama etniško črto, da bi kolikor mogoče malo ene narodnosti prišlo pod drugo državo. Zato je bila mnenja, da se med črto, ki jo zahteva Rusija za Jugoslavijo in črto, ki jo predlagajo ostali zavezniki, izvede plebiscit, kjer bi stanovalci tam odglasovali, pod katero državo hočejo. Temu se je pa uprk ruski komisar Molo-tov, ki je zahteval, naj se vrši plebiscit za vso Julijsko Benečijo kot celota in večina naj odloči.
Mr. Byrnes je rekel, naj bi imela Jugoslavija in vse srednjeevropske dežele svoboden dostop do Trsta, ki naj bo prosta luka pod mednarodno oblastjo ter da bodo še naprej apelirali na Rusijo in Jugoslavijo, naj ne zahtevata določene mejne črte, ki bi kršila etniške principe ter rodila težkoče in prelivanje krvi v bodoče.
---
Orlando je praznoval
86. rojstni dan
Rim. — Vittorio Orlando, premier Italije tekom prve sveto vne vojne in zadnji izmed "velikih štirih" na mirovni konferenci, je te dni praznoval 86. letnico svojega rojstva.
--o-
Mornariški častniki.
suspendirani Manila. — Admiral Kauf-mann je ukazal susipendilrati iz službe več mornariških časnikov, ki so bili zapleteni v čr-ra-.no borzo s prodajo mornariške opreme.
Kongres se pripravlja, da naredi postave za omejitev stavk, pa jih li bo?
Washington. -— Na delavski fronti lahko pričakujemo še kritične dneve, čeprav mislimo, da je dežela že »zdaj V pravem kaosu. Ker je bilo dozdaj samo (ielastvo na stavkah,- večino dol-žimo delavstvo za ves zastoj v industriji. Toda nihče ne more natančno reči, kje je krivo delavstvo, kje industrja in kje vlada, ki ni znala stavk preprečiti. Fakt je danes samo to, da še davno ni videti miru v industriji.
Poglejmo položaj ob kratkem. Premirje v premogovni industriji poteče v soboto. Vprašanje je, če ne bodo šli premogarji zopet na stavko, ako ne bo Vlada zasegla premogovnikov.
Stavka železničarjev je odgo-dena do četrtka. Vlada je prevzela sicer železnice, toda vprašanje je, če bodo hoteli železničarji delati za vlado, ako ne bodo dosegli svojih zahtev.
Najbrže bodo zastavkali pristaniški delavci na obeh obrežjih enkrat v juniju. S tem bi naenkrat obstala vsa naša paro-plovba.
Kongres vse to vidi in pripravlja razne predloge proti unijam. Toda vprašanje je, če bo kak predlog prodrl, ako bo preveč oster proti delavstvu Predsednik Truman je že zagrozil, da bo vetii-al vsako preveč ostro postavo proti unijam. Torej od kongresa ne moremo do> sti pričakovati, ampak samo ča kati, da se bo delavstvo zedinilo in pogodilo s svojimi delodajalci. Ampak kdaj bo to, ko se pojavi za vsako poravnano stavko po deset novih.
-o-
Lasje kolaboristk so donesli lepo vsoto
Nice, Francija. — Lasje, ki so jih odrezali po vojni Francozi in Italijani ženskam, ki so sodelovale s sovražnikom, niso bili vrženi v smeti. Pokupili so jih lasulj ar j i in plačali za 800 funtov las $30,000.
--,o-
Armadno letalo se je zaletelo v 58. nadstropje nebotičnika, 5 letalcev je bilo ubitih. Nesreča se je pripetila v megli.
New York. — Sinoči okrog osmih se je zaletelo dvorno-torno armadno letalo v poslopje Bank of Manhattan Co. na Wall Streetu. Poslopje je visoko 72 nadstropij in letalo se je zaletelo v 58. nadstropje. To je že drugič v enem letu, da se je letalo zadelo v newyorske nebotičnike.
Na 28. julija lanskega leta se je bombnik R-29 zaletel v 79. nadstropje Empire State poslopje, ki je 102 nadstropja visoko. Takrat šo bilj ubiti trije letalci in 11 oseb v nebotičniku.
Pri sinočnem zaletu je bilo ubitih pa 5 častnikov, ki so se vozili z letalom.
Glasom poročil so se letalci dvignili z Letališča Smyrna, Tenn. pozno včeraj popoldne. Namenjeni so bili v Newark, N. J.
Letalo, ki je bilo tipa C-45, je napravilo 15 čevljev veliko luknjo v poslopje in obtičalo v poslopju. Trupla letalcev so našli v razbitem letalu. Zalet jih je vrgel na kup spredaj v letalu. Le s težavo so jih izvlekli. Pisarna, v katero je treščilo .letalo skozi zid, je last Atlas Corp. Notranjost pisarne je kup razvalin.
Letalo je eksplodiralo, ko je zadelo v poslopje. Ogenj, ki je nastal, so pa kmalu pogasili. Eno kolo od letala je padlo doli na cesto, od tam je pa odskočilo do 4. nadstropja sosednega poslopja. Nekaj oseb, ki so bile takrat spodaj na cesti, so zadeli kosi razbitegi letala in zi-dovja.
-o-
Angleško časopisje dolži Zed. države, da nočejo pomagati s prehrano
London. — Londonsko časopisje se je spravilo nad Ameri kance in jih dolži, da ne store svojega deleža v prehrani lačnega sveta. Amerikanci niso žrtvovali niti približno toliko kot Angleži, da bi se dalo lačni Ev> opi živež, piše angleško časo :isje, ki trdi, da je Anglija že postrgala dno v
Kanadski poslanec pred sodnim stolom
Montreal. — Fred Rose, edini komunistični poslanec v kanac skem, parlamentu, je prišel zdaj pred sodnijo. Obtožen je, da je zbiral razne vojne tajnosti po Kanadi in jih dajal Rusom. Po 'slanec Rose je rodom Poljak.
OPA bo dovolila višje cene avtom tekom prihodnjih 10 dni.
Washington. — Cene novim avtom, ki so že itak poskočile radi večje mezde delavcev, se bodo zopet dvignile za 4 ali 5 odstotkov. OPA bo to dovolila radi višjih cen jekla in drugega materij ala.
OPA upa, da bo to zadnji po-v.šek v cenf avtom, dokler bo ta urad v veljavi in moči.
V marcu in aprilu je poskočila cena novim avtom od $1 do $60 radi povišane mezde delavcev. Ako se bodo cene dvignile zdaj za 5'/', bo znašal povišek nadaljnih $60 za avto, ki stane okrog $1,200.
Novo ceno bo moral plačati kupec, ker OPA pravi, da se prodajalcem oziroma agenaturam ne more več odtegniti, (ločim bodo ta povišek dobile tovarne.
Jeklarnam je vlada dovolila $5 za tono več za jeklo in to morajo zdaj plačati avtne industrije, tem pa tisti, ki bo avto kupil. --,o-:—
Rusi so začeli napadati Zed. države radi baz in atomske sile
Moskva. — Ruski komentatorji, ki so imeli dozdaj na piki
večnoma le Anglijo, so začeli je mati zdaj na muho tudi Zed. države. ičasopis "Novi časi" očita Zed. državam, da hočejo dobiti svojih shram-' strategične baze po vsem svetu, bah, da je lahko nekaj dala dru- j T"di "Rdeča zvezda," glasilo gim, dočim Amerikanci še vedno' n,ske armade očita Ameriki, da dobro žive.	išče baze po vsem svetu.
Komunistični časopis v Lon-j Profesor Galperin, ruski znan-donu, Daily Worker, pa piše, da stvenik, pa urgira svoj narod, umeriški trusti izrabljajo po- naj začne v kolikor mogoče veli-manjkanje živeža po svetu, da'kem številu proučevati atomsko mu ga bodo potem sami drago' silo, katere Zed. države nočejo prodajali. ! deliti z drugimi, "mir ljubečimi --o
Rusija bo drugo leto brez racioniranja
Moskva. — Kruh, moka in testenine bodo vzete iz racioniranja v Rusiji jeseni. Drugo leto
bo pa odpravljeno vse racionira-nje na živilih. Tako je poročal njačila bosta "port" in •adio iz Moskve.
MALO VZAMEJO, MALO UKRADEJO, PA SE "POŠTENO" PREŽIVIJO, PRAVIJO
plačajo za vsako uro po $100.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Zaroka—
Mr. in Mrs. Anton Tomšič, 1193 E. 61. St., naznanjata, da se je njun sin Anthony zaročil z Miss Helen Perko, hčerjo Mr. in Mrs. Frank Perko, 5119 Miller Ave., Maple Heights, Ohio. Pismo ima pri nas—
Pri nas ima pismo Lah Jože, ki se nahaja "menda v Clevelan-du. Piše mu Jože Saje. Poroka—
V	soboto 25. maja se bosta poročila v cerkvi sv; Lovrenca ob desetih Henry Korošec in Do rothy Barle. Ženin je sin Martina Korošca iz 22376 Ivan Ave., Euclid, O. Pred 4 meseci se je vrnil iz vojaške službe, kjer je služil Strica Sama tri leta, dve leti na Pacifiku. Nevesta je pa mlajša hčerka družine Mr. in Mrs. Frank Barle iz 7701 Issler .Ocurt v Newbur-ghu, Mladina poročencema želimo mnogo sreče v novem stanu.
Skupna društva sv. Vida—
V	sredo zvečer imajo sejo v navadnih prostorih skupna društva fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice naj gotovo pridejo. Himen—
V	sobfto 18. maja se je poročila v katoliški cerkvi sv. Timoteja na 131. cesti Matilda F. Bubnič, hčerka Mr. in Mrs. Vincenc Bubnič iz 15801 Oak-dale z Josipom Lineek iz zapa-dne 130. ceste. Ženin je služil v armadi 30 mesecev, odkoder je bil pred neka časom ,častno odpuščn. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Za Baragov dan—
Za Baragov katoliški dan se vabi na sejo v sredo večer ne samo zastopnike in zastopnice, ampak tudi uradnike in zastopnike slovenske sekcije kulturnega vrta. Ker se bo vršila slavnost v kulturnem vrtu, naj vsi odbori zborujejo hkrati, da bo delo razdeljeno vsem enako. Seja jutri večer bo v šoli sv. Vida ob 8. Vile rojenice—
Mr. in Mcs. John Petrovčič, 1246 Norwood Rd., sta dobila prijeten cbisk rojenic, ki so jima prinesle krepkega fantka, kateremu so dali ime Johnny Joe. Srečna .mamica je hči Mr. in Mrs. Joseph Modie z istega naslova. Čestitamo!
V	bolnišnici— Poznani Nick Bohar se nahaja v Charity bolnišnici soba št. 118. Prestal je operacijo in zdravje se mu obrača na bolje.
V	bolnišnico so ga prepeljali naravnost i t tovarne. Latkovičev pogreb—
iz Španije in Portugalske. Pred-1 Pogreb pokojnega M arcus
sher-l Latkoviča bo v četrtek ob 9 zju-ry."	traj iz Golubovega pogrebnega
zavoda v cerkev sv. Nikolaja na
36. 'St. in Superior. Pokopan bo
na Kalvariji.
narodi."
Angleži bodo dobili dobra vina
London. — Anglija bo dobila v prihodnjih šestih mesecih 2, 000,000 galon najboljšega vina
Frankfurt, Nemčija. — Ameriški časnikarski poročevalec Jack Bell poroča io zanimivi kupčiji med ameriškimi in ruskimi vojaki v Berlinu. Vse mu je zaupal "med štirimi očmi" zanesljv ameriški vojak.
Ameriški letalci se vozijo v Švico in ši tam nakupijo ur, kolikor jih morejo dobiti. Plačajo jih po $40, ali tam okrog.
- V Berlinu jih pokupijo od njih drugi ameriški vojaki in sicer
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI KEŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM.
-0-
S temi urami si nabašejo žepe in gredo k ruskim vojakom, ki se kar pulijo za ure in jih! Obravnava proti vodji radi plačujejo po $200.	j četnikov odgodena
In kje dobe ruski vojaki de-j Belgrad. -— Jugoslovansko nar? Povedali so, da vzamejo1 ministrstvo za informacije na-Nemcem zlatnino, denar, ali'znanja, da je bila obravnava kar morejo dobiti. Včasih od- proti gen. Draži Mahajloviču peljejo par krav ter jih proda-' prestavljena. Prvotno je bila jo na črni borzi za drag denar. J določena za 20. maja, vršila pa Denarja ko toče, pravijo ame- se bo enkrat "okrog" 10. juni-riški in ruski vojaki.	j a, pravi vlada.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 21, 1946

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
. SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEO, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
_Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po rainaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.	_________
No. 100 Tues., May 21, 1946
Zora vstaja za gorami
Naš intimni in neukrotljivi nasprotnik zlatomašnik Trunk v Leadville-u nas redko pozabi omeniti v svojih skrivnostnih spisih. Kadar z mladostno lahkomiselnostjo skače po pisanem polju "Ameriškega Slovenca," vselej nastavlja svoje rožičke tudi proti Clevfelandu. Ker nekdanji bojevnik proti verskim nasprotnikom pri naši tovarišici na St. Clairu najde celo pohvalo, velja njegovo klicanje na ko-rajžo samo nam. Očitali so nam, kot da smo edini listi, ki je plaval proti partizanskemu toku, zato si domišljujemo, da ni pomanjkanje, korajže, če smo šli večinoma s prezirom preko raznih hm in well. Upira se nam bavit! se s prekuco-vanjt zlatomašnika po imenovanu polju tudi radi tega, ker $>mo že videli, da velja tudi o g. Trunku tisti A. Pope-jev izrek: "A man convinced against his will, is of the same opinion still." Po naše: Čeprav prepričan, da ga lomi, vendar naprej le svojo goni. Kljub vsemu temu moramo radi jasnosti osvetliti nekatere njegove misli. Naj nam ne vzame za zlo. Ne delamo radi njega, čeprav nas vedno izziva, ampak radi čirateljev.
Morda niti ne bomo zadeli prav do pike, kaj bi gospod Trunk v svojih dostikrat nejasnih opazkah rad povedal, vendar mislimo — pripravljeni priznati svojo zmotljivost —, da sta v vsem njegovem prizadevanju in modrovanju dve gonilni sili. Leadvillski gospod je gledal v nastopu partizanstva nekaj, kar naj bi odpiralo pogled v nekak nov svet, vsak nastop Sovjetije pa opazuje kot izraz moči in napredka slovanske matere Rusije. Zdi se mu kot da s pesnikom sluti zarjo nove bodočnosti in ga to zamaknenje tako zanaša, da ne vidi žalostne realnosti okoli sebe. "Zora vstaja za gorami, drobne ptičke jo bude," pravi pesmica. Gospod Trunk bi bil rad taka ptička,
Znani pridigar Sheen je primerjal poplavo komunizma v vzhodni Evropi strašnemu valu preseljevanja narodov, ki je ob prelomu starega veka strlo rimsko civilizacijo. Sheen misli, da je morda val komunizma z vso krutostjo, ki jo nosi s seboj, kazen za človeški odpad od Boga v zapadnern svetu. Hunski vojvoda Atila je bil imenovan šiba božja, ko je rušil rimsko-grški kulturni krog. Ha razvalinah prejšnje civilizacije je krščanstvo kasneje gradilo novo. Morda je Sheenova primera prava, morda res še ni konec uničevanj in trpljenja, morda vodijo božja pota preko ruševin od Boga odpadle Evrope do novega razcvita Bogu vdane Evrope. Morda! Bog more tudi trpljenje obrniti v dobro. V tem smislu krščanskega optimizma lahko gledamo zoro, ki vstaja z?, gorami.
" Recimo, dni je komunizem šiba božja in da za njim pride po božji volji nov svet. Ali pa je prav to šibo hvaliti, zagovarjati in z njo simpatizirati? V Sloveniji je ta šiba komunistično partizanstvo — pobila okrog 10% našega naroda in deželo vrgla kulturno in gospodarsko za desetletja nazaj. Verskemu življenju je zadala silne udarce. Pripravlja pot za nadaljno razkristjanjenje. Tudi krinko OF so sedaj odvrgli. Kardelj je prvega maja jasno povedal, da se bo vse delalo v okrilju komunistične partije in ne več pod imenom OF. Kdor to šibo hvali, hvali komunizem! In kolone lead-villskega gospoda so bile pisane v proslavo tega partizan-stva. Mi srno stali na stališču, da se reče hudobiji hudobija, pa naj bo kjerkoli. Kolone "A. S." na pisanem polju so to slovenstvo uničujočo partizansko hudobijo izgovarjale in zagovarjale, še več! Skušale so za to komunistično partizanstvo pridobivati simpatije. Mislimo, da je prav, če pri-bijerno' žalostno dejstvo, da je radi Trunkovega pisanja lepo število katoličanov šlo med komunistične sopotnike. Nobena stvar ne bo več vseh obrnila. Po poševni plošči, na katero jih je speljal častitljivi zlatomašnik, bodo drseli bolj in bolj v naročje protiverske komunistične sile. To je posledica takega lahkomiselnega pisanja brez čuta za odgovornost.
Ali se smemo šibi božji ustaviti? O papežu Leonu beremo pohvalno, da je skušal rešiti Italijo pred Atilovimi hordami. Vsaj nekaj je dosegel. Morda naj sedaj radi tega, ker more Bog tudi zlo obrniti v dobro in more kdaj nad ruševinami povzročenimi po komunizmu zasijati nova zarja, držimo roke brezdelno križem? Naš narod v starem kraju se je v svojem idealizmu uprl komunističnemu valu. Leadvifisfci gospod te borce proti komunizmu gleda z zaničevanjem. "Izdajalici" vpije nanje kor, ki ga Trunk podpira. In on sam modruje: Nekaj so že morali narediti. Strašna je ta beseda "izdajalec." V njej je krivica, ki je osma božja zapoved ne pozna večje. Leadvillski gospod je ob naši zahtevi, naj se z natolcevanjem neha in očitek dokaže, skomignil z rameni in ostal pri svojem. Tako je tistim, ki so za šibo komunizma dajali pogum. Kdo bi mogel reči, da v korist dobre stvari! Všeč mu je močna roka, "naj bo Stalinova ali Titova." V majski številki "Novega sveta" beremo: "Ampak Tito sedi in bo sedel." Toda tako pisanje je gotovo propaganda za širjenje družbe "tovarišev." Pa če bi ostjalo po Trun-}■ Oveni, da bo Tito še dolgo sedel, ali pove ta gospod, kaj tedaj storiti? Morda čakati s turškim fatalizmom, kar pridte? Hvaliti zločinca zato, ker je zmagal in je močan z rusko po-: močjo? Seveda so drugi, ki Evropo poznajo vsaj tako kot Trunk, drugačnega mnenja. Walter Lippmann je na primer 14. maja zapisal misel, da se tudi na rdečih bajonetih ne da c: Igo počivati in da je tudi v deželah, ki jih je komunistično
orožje podjarmilo vedno večje hrepenenje po resničnem miru.
Ranjki pisatelj Narte Velikonja, ki so ga zmagoviti partizani med prvimi ustrelili, je kot zadnje delo napisal knjižico: Malikovanje zločina. V tej slika partizansko divjanje proti katoličanom in kako to nekateri izgovarjajo. Tudi v Ameriki se je proslavljalo umore, ki so jih vršili partizani, tudi tu je revolucija žela hvalo, tudi tu se je opravičevalo prelivanje nedolžne krvi. Malikovalo.se je pred zloči-i nom in malikovalo zločince. Glavni med njimi je žel pohvalo tudi na "Pisanem polju." — Ob vseh strahotah, skozi katere je šel narod v starem kraju, zapiše Trunk: "Vesna je zašumela."
Ali prinaša šiba komunizma Sloveniji res kaj novega? Da podira staro, z dobrim tudi slabo, priznamo. Toda s tem še ni rečeno, da prinašarkaj res novega. Kaj bi bilo tisto novo na političnem polju, na socialnem, gospodarskem? "Pisano polje ne izda te skrivnosti kljub našemu večkratnemu povpraševanju. O, poznamo nekatere nove reči. Novo je malikovanje Tita, novo je suženjstvo, ki ga naš narod v starem kraju ni od obrovskih časov nikdar tako občutil, nova je oboževana močna roka, ki naprej mori in meče v ječe, ki ropa kmetu, kar pridelal, da se redi ob tem kup zločincev na visokih mestih. Iz zločina raste samo zločin. Samo Bog more tudi zločin obrniti v dobro. Rdeče je rdeče — radi prelite krvi, zore pa ne vidimo vstajati iz rdečega zločina. Kako jo more videti Trunk, ne vemo. Zora, ki more vstati za gorami, more le po zrušitvi tega malikovanega zločina — komunizma.
Za vsem pa vidi vzhajajočo moč slovanstva. Zdi se, da imajo v Leadville-u patent za pravo slovanstvo in da so pripravljeni vsakogar gnati na. krvavo rihto, kdor bi jim "oporekal, da ni samo njihovo slovanstvo pravo. Tisto pravo staro slovanstvo iz Majarjeve šole. Mogli bi tej leadvillski samohvali samoslovanstva ugovarjati s starim rekom: Lastna hvala, cena mala. Nismo namreč še dobri katoličani zato,' če se sami trkamo na svoja prsa, da smo. Pa velja isto o leadvillskem slovanstvu.
To velja tembolj, če kdo ne zna ločiti sovjetije od slovanstva. Ne dela ruski komunizem za ruski narod, ampak za mednarodni komunizem. Komunist protestira, če mu govorite o narodnosti. Tito je izjavil prav pred kratkim, ko je šlo za slovensko Primorje: "Jaz ne verujem v narodnostna nadela, ker ne obstojajo" (Prosveta 15. maja). To je mišljenje čistih komunistov. Kako naj ti rešavajo slovanstvo? "Če ves narod pogine, samo da zmaga ideja," so vpili partizani. Slovanstvo je ob tem geslu krvavelo v tej vojni, ker ga je komunizem gonil v prve vrste, drugi narodi pa so se varo-
v teh krajih. Le tako naprej, dokler je še vetra kaj!, saj Burja je že pri nas in saj sem že dostikrat zapisal, da lepšega kraja, menda sploh ni na svetu kot je ta naša okolica. In kako je pa lepo življenje v prostii naravi. So pa tukaj še lepa posestva naprodaj. Kdor si želi iz mesta, naj si jih <og-gleda.
Well, primarne volitve so zanami. Kot vse izleda, so jo republikanci dobro mahnili in prav resno upajo na zmago v letu 1948. Kot se je pokazalo, ima republikanski kandiafc za guvernerja 15,464 glascv večine nad' demokratskim guvernerjem, ampak jaz niti od daleč ne mislim, da bi jeseni posekal našega Franka Lausche-ta.
Tudi v našem okraju so republikanci poražili demokrate. Mr. Green republikanec, ki je tudi največji farmar v teh krajih in podpredsednik Madison Citizens banke, je dobil več kot dvakrat toliko glasov kot vsi trije demokratski kandidat je iza okranjnega komisarja. ,Za ta urad je kandidiral tudi slovenski rojak Mr. Hribar. Njemu sem bil povedal že pred dvema leti, da' v teh krajih je vse zastonj in da z njegovo demokratsko stranko tukaj ne bo zmogel. Torej bomo videli, kaj bodo pokakale november-ske volitve, če bomo tedaj še gledali. Jaz že kar nekam "švoh" ratujem menda od samega napornega dela, še večje skrbi pa mi dela to ko vidim okrog sebe toliko dela j in ne vem kako mu bom kos.
naše krotkosti znamenja- ^ ne, s koreninami izkopa' . s, Ija od konjskih kopit P0" J za leta in leta P^fJr0<,
na
Uničeno vse delo je
vali. Več Slovanov je poginilo kot vseh drugih narodov vjSaj Pravim, velika sreča za naš Evropi skupaj. To je slovanstvo Sovjetije, ki ogreva staro srce v Leadville-u.
Pred kratkim je pisal Evgene Lyons, velik poznavalec Rusije, da smo vsi pozabili ob češčenju Rusov na riusko ljudstvo, na tisto ljudstvo, ki je krvavelo v tej vojni, ki je zasužnjeno po komunizmu in hrepeni po osebni svobodi prav tako kot ameriško ljudstvo, ki pa mu jo sedanji protiljud-ski režim jemlje na slavo — komunizma. Pravo slovanstvo je v ljubezni do slovanskih trpečih ljudstev, ne v proslavi zunanjih imperialističnih uspehov. Da, imperialističnih! Trunk je sicer iznašel za pokritje ruskega, imperializma besedo o ruskih življenskih potrebah. Toda kdaj je še Anglež za svoj imperializem rekel, da ni življenskega pomena za angleški narod?
grunt je v tem, da so vedno kakšne stavke in da naši pridejo in delo izvršijo, ker jaz bi ga prav gotovo ne. Pozdrav.
Frank Leskovic. -o-
Par je dobil
Pismo ministrove sestre —
partizanke Tisti partizan, ki hodi po Cle-velandu brez fakle in smo nje-
Pisanje župnika Trunk* je ustvarilo marsikako zmedo.
Zato smatramo za svojo žurnalistično dolžnost, da ustvarjamo jasnost. Ne pri g. župniku, ampak pri slovenski javnosti.	*
Naš častitljivi nasprotnik je zaplaval s tokom, ki je tre-
Nam pa je žal zanj. Žal nam je, da v visokih gorah ni znal ohraniti več samostojnosti mišljenja in da misli, da je vse, kar je rdeče ,že — zora.
»-<H
BESEDA IZ NARODA
J i
Hubbardske novice


Ijivo brez izprememb priobčili, je dobil sebe vreden par v starem kraju. Sestra ljubljanskega komunističnega ministra To-
nu.no močan. Tok ga rad nosi, in še kako pohvalo bo u^C
slovenskega partizanstva. Gotovo pride enkrat v zgodovinski zbornik slovenskega partizanstva. Ta Katrica, ki pa ima še dosti sebi enakih sestric, je junaško priborila v partizanstvu nezakonskega otroka, pa kot vi-
dite iz pisma tudi prav partizanske manire. Kdor nam ni vrjel, kaj je naredilo partizanstvo iz žensk, naj bere to pismo. Kdor ni vrjel v podlodst njih mišljenja, kdor ni vrjel v njih sovraštvo do Cerkve kdor nI vrjel v njih sovražnost in oblastiželj-nost nasproti vsem, ki nd trobijo v njih .rog, naj se zamisli ob tem pismu. Pravi, da se bodo kmalu tudi farjev iznebili. Vr-jarnemo, da bodo poskušali, še bolj pa vrjamemo, da ima prav tisti novi "fest gospodar," ki pravi, da bo tako vse hudič vzel.
Take tiče pišejo partizanska pisma tudi v Ameriko in tukaj-šni partizani sveto vrjamejo, kar jim pripovedujejo take "verne" Slovenke. Gliha vkup štriha. Priobčujemo pismo Katrice
I Torej, ker se nisem naučil ! kmetijstva tedaj, se mi sedaj
Madison, O. - če prav in do-1 tudi ne izPlača učit Pa tudi ni" bro premislim, je na tem prele- se™ več sPosoben za farmarsko pem Hubbard u res jako prijazno del°- SaJ mi je cel° Mrs- bkufca in ne samo prijazno, ampak tudi j rekla' ko smi° se 'blh srečah v resnici lepo je tukaj, pa ne pri Burjevih, da je moj život mislim samo pri nas, ampak je, čl,sto iz "orenge" in da izledam drugje še lepše.	j nekam sumljivo okrogel. Tudi
Ogledal sem si namreč Arko-jsLikala me je> da bo P°kazala tovih novi dom na našem Hub- ** drugim Clevelandčankam bardu, kamor so se naselili to! kakšen da sem. Obljubila mi
pomlad. Hišo so si tako lepo preuredili in modernizirali, da
je, da bo sliko tudi meni pokazala, da se bom vsaj videl, kako
se lahko kosa z vsak o ipestno | izledam. Rekla je tudi, da bo hišo in krog hiše je tudi vse kar obiskala Frančiška v moji ka-najlepše mogoče urejeno. Pa' pelici in mu prinesla primer-se bodo dobili mestni ljudje, kitnih daril. Ce bi ga slučajno so na podeželske stvari ne razu- 'ne bilo doma, kar v kapelico
mejo in bodo reldi: "Halooo far- lahko položi dar, saj so vrata!
I
mar!" pa ima lepši in v lepšem vedno odprta. Kar bc kdo da- dobesedno v večjo.čast in slavo
kraju svojo rezidenco kot ljudje roval v ta namen, bom za vse
v mestu.	i Boga prosil za nijh srečo na
Prav tako se tudi meni fržma-' tem in onem svetu, ga, če mi kdo reče farmar, ko pa
niti za plug ne znam prijeti. Kakšen farmar naj bom potem? Povem pa vam, da mj je jako žal, da s'e nisem naučil farmar-skega dela takoj ob prihodu na
Arko, kot sem še omenil, ne izleda ne od' blizu in ne od daleč kot kakšen farmar. Saj ne rečem, da je on mogoče len.
vsega slovenskega partizanstva na tej in na oni stran-^ luže.
15. 2. 46.
Draga Micka!
Dobila sem Tvoje pismo in najlepša hvala, čudim se, da si se me spomnila, ko si tako, no j a, saj veš. Ne vem, kaj Vam je bilo, da ste šli vi osli od doma. Mislim, da Vam je bilo pre-
0, tisto pa že ne, ker si je vse
Hubbard Rd. v tako lepo naravo,	kar ima pridobil sam s svojim _____________________
kar bi mi sedaj jako prav pri-	trudom in pri vsem tem pa mu j dobro Le počakajte, se Vam bo šlo- in bi bil lahko ponosen, če bi	je pridno pomagala njegova že otepalo. Pri nas je sedaj pra-mogel imenovat farmar. Tega	soproga, da sta si ustvarila ta-; va gVoboda. Nikomur se nič ne se nisem učil, ker sem se zanašal	ko krasen dom. Zelam Arko-| naredi. pa katerega takega, na denarne zavode v Clevelandu,	tovim vso srdčo in fzadovolj- j kot yi, ubijejo, ga pa ni škoda me bodo podpirali, pa se je	»tvo v nijh novem domu na da. Le naj ga, bo saj manj kra-ž.aobniilo tako; da sem jih pod-	prelepem Hubbardu.	J vala, kadar boste prišli nazaj. ' pri jaz mesto oni mene. Vedno nas je več Slovencev Tukaj imamo sedaj vsak dan
Prav malo je manjkaj
bil moj štab v oficu i" v
X____1 . v.. _______„,0Tie. >' ;
J bi h

mitinge in igre. Kaj takega še najžalostnejša. Vinogra ^ ne pomni zgodovina. Sestanki radost nam in naš	^
so pri vas v hiši. Je fest gos- pani, razgrizeni od ste.c i ^ podar, boljši kot ste bili vi. Ima lajajočih, tulečih ° enega konja in govejo živino in ke, miru znanilke, tihe- P kur polno hišo, koliko so mu jih pa pokradli, pa še sam ne ve, toliko jih ima, da se mu nič ne pozna. Tudi jaz imam ene dve njegove in upam, da bom še katero dobila. Ima tudi svinjo, ki bo imela vsak cajt ta mlade. To bo veselje, če mu ne bodo pocr-kali, kar se pri nas zelo rado zgodi. Včasih gre obdelovat tudi Kotnikovo posestvo in Hribarjevo in Kraljevo. Včasih pa pravi, saj bo tako vse hudič vzel, se ne izplača delat. Pa ga kmal mine in je zopet dober. Ima pa 6 otrok. Kje so pa Gorjevčeve koze, ki so seveda tudi morale iti. Prav jim je, če ne znajo biti pokorile naši demokratični oblasti. Naj jih le zlodi jemlje, če ne jih bo doma.
Kedaj se bom ženil, ne vem. Sedaj so skoro vsi hribovski fantje doma. So zelo fest, samo nekateri so na spolu bolni. To je zelo nevarno za naše punce, ki se jim vse pustijo. Jaz bi se že lahko omožila, pa se nečem, ker se1 morda še tudi moj prikaže, otroka pa ne maram zavreč. Kaj pa Mežnarjev, aH ima še toliko masti. Naj pride domov, bo dober za koline.
Vaša mama se nam smilijo, ker so gotovo večkrat lačni kot siti. Prav, kaj vas je zlodej nesel tja gori stradat. Tu imamo vsega dovolj. Kruha dobimo vsak dan sproti, skoro četrt kile. čeprav je črn, pa je boljši kot vaš, ki ga najbrž nimate nič. Pri nas pravijo, da Vi kar cepate po tleh tako ste lačni in da vas vsak dan pokopavajo.
Naš gospod so tudi prišli nazaj z Dobrove, prec ko ste vi odšli. Naš Tone, ki je sedaj velika šarža je dovolu, da smejo maševat. Pa ne vem, če bojo dolgo, ker počasi se bomo tudi farjev iznebili.
Naš Francelj je tudi prišel nazaj in je sedaj v španov bajt v Vopovljah z ženo in hčerko, ki je zelo fejst, da je vsem soldatom všeč.
Vašemu kaplanu., ki vas je za-

še nekaj časa brez raeI?e,\eni
potipalo me je tam, kJe' ^
najmanj nadejal. Pa Mi
kdo mislil, da so stihi j
ali da so plenice odjenJ3 '
tere sem še prav tako lep
kot sirov štrukelj.
ampak čisto neka.i drug ^
kajte, bom povedal,
da se bomo vsi skupaj; ^
Za pondeljek zjutraJ ^.^
povedal, kot veste, moj.* ^ !s|
ni prihod v ofic. Vse J® --
da se bom lahko meta' P
ši štacuni, če se ne aii t
ravno na glavo postav J" ' j.j <|(
lal kake druge take ™>'' ;Č za
že ne spodobijo vec ta.	.e!1i
In v nedeljo P°PolxfLej^ skusil, kako bo šlo. M J^1 snel s kljuke mojp ^ K obleko in skočil v ^ ^^ božji, kje je pa vamp-lostno vprašal, ko se^ ^p
»ti
bi bilo tam dovolj P^j* leg mene še za precej ^ i moke. Grem gor in " •
in vidim, kako op ob mojih nogah,
letaj" kot b'
nadi.
Kar
bi« se*'
.val'i
meni na zer.—	.
sem, sta hlačnici P1'^^ čim sem jaz držal z* ^ jih nisem izgubil, v 0svJl je videti, ne bom ^ s<> sem si mislil. Saj 11' itak bolj moderne, c
mt«
j* K, 't
sel". 4 jj
t
ohlapne.	, p<pl
■ Fotem izvlečem izP° bi! v^5 | čevlje in strašno sefl>,h I ko sem videl, da peljal, pa le povejte, da so gavge ! sam svežem. PoP^J ^ oH1 že postavljene.	j otroke> da rai jih ^
Sedaj pa končam, ker grem : vezal. Bi!o je neK<* !jae' na miting. Veš včasih smo hodi- j se je godilo znane li v cerkev, sedaj pa raje na mi- j skemu Peku šri|jU' ^ -ting, je bolj koristno.	1 Zvezdi- r'stavl1 ka* -Ml
če mi boste kaj odgovorili, Vam bom pa še drugič kaj pisala.
Pozdravljam Tebe, Francko, Angelo in mamo. Na svidenje.
Katrica Fajfar, Sp. Bernik, št. 32.
Iz življenja za življenje
(Piše L. Debeljak)
Zvezdi, UiStavil KaA'"'t;ll,knJ in mu rekel: "Fant J^-jc«' groš, pa poglej, če so spucani." Tista mojj * ^ «
dobni ljudje pravijo f hni %
je izginila in nič vec traj stokanja,
in zavezoval čevlje,
Potem vzamem se

noc
Begunci Deseti bratje, sestre desetnice romamo pO svetu, brez doma, brez strehe, v vse vetre razkropljeni, zaznamovani in obteženi s pečatom, ki nam ga je vtisnila nesreča in neusmiljenost, ne naša krivda ne naši grehi, s pečatom: Tujci, begunci!
In ko smo tako ubogi in bedni kot pred tisoč in tisočimi leti otroci izraelski, ki so posedali ob rekah glasno
lepo oblečeni. Ko lepo spredaj zapeti. 0 v normalnih časih ' gg ^ 7 grozo opazil, da s ' ^tii' obe strani zadej na bi
bi hotel rekelc zapl
,eti>
inielc
prav tajco kot so j^tere včasih kočemajke>
s'
zadej zapenjale. . -]t
Nič si nisem ^ Y K« preširokih hlač, pa videl, da bi pod lahko del še na vsa\ sj r1..
f
ša ta mala dva, "Jack, takle P& šel med ljudi! mislil: glej ga.
sem ,ie
vendh , Saj V
je PV
precl tisoč m tisočimi leti sel med ljudi: >~v pa p izraelski, ki so posedali j mislil: glej ga, ta	!!.„ ' I
cah babilonskih in jokali! fu, ki tako opleta 0 ^ , ko so se spominjali Liona j njega. Nak, tega P ]i o	iv,	io i'cl ■ i;!1-' , -;tf
jj.jjJS
vetega, zemlje očetne in krajev j sem iz obleke, jo^^
w K*-1
domačih ter so na vrbe obesili ■ in začel prermšlJe Aa t,i
citre in cimbale, glaseče se zvon-1 storim. Vedel seHH<e} v ko v dneh prejšnjih ob njih sr- spodobilo, da fc^P^-^
O
čnem veselju, ob njih kipečih J vratu bos, v tej . ^
radostih — ko smo tako ubogi in rem na cesto, ker j ffi
bedni, govore tudi nam: "Dajte,1 licman ustavil in
zapojte nam pesem iz vaših de- ti, kje da sem oble _ p-.
ker s" slif-tuo
ef-
" i P° ne''/;
žel, o vinogradih vaših, o poljih,! vo ne morem,
o Brdih, o oljki, o morju,* o va- štacune zaprte 111 ^
ti)i:

;ih gorah, o delu vašem in va-1 da obleke tudi P° f $ em veselju."	| Lojzeta Srpana, _ n'0nli^
A kadar so rekali tujci otro-1 škega mojstra bi,L^ši1, ^ ^ kom izraelskim: "Zapojte nam 1 si dejal, da
bi mi tll(ii ( 1 katero svojih pesmi sianskih," j kakšne cape. Pa jcot kako so odgovarjali sinovi izra- čas. Ne bo druga ^ v pi < elski, tujci med tujci?
pravim mojemu
m iHuj««- '.0zau -,.p:l. "Kako bi naj peli pesem Gos-' za en teden doma^ ' j C"^ ^
16 .•„ v I
podovo v tuji deželi?"
In mi, kako naj pojemo mi? Zapeti bi mogli edino 1«T to:
Domovi naši so razdejani,1 me trešči strašno » ^
rporočim, da me v t»
Predno sem
ne bo gledal Vi
Pa pr^>

■f;
I)
%
Ot
inf'ft
effi
h
/ \
in
»1
S:

razrušene r a z v a line, pogorišča 1 glavo. Boste
videh-
aCMERlSKA DOMOVINA, MAY 21, 1946
fearska polena
SPISAL NARTE VELIKONJA
m !ii
P (ž irf
res!'' se je sramoval 111 kri mu je bušnila v
$v°j ih
»az.
5!"
* H o« 1P
h
,''e2 besede strmel v ^ Je radovedno stopiti H Skotai se mu ->e
lo- da se Klančar
H
V k
"vCetu je podoben!" j51 Pravijo," se je l^čar. »vsi pravijo. vnaJ bo. Ali je tako :ii#ai.!ak otrok ie Podo"
t e
m a
,1

nima!" je nada-"Pa bi jih lahko
je potrdil Klan-ito ga je in prav zad-
3 llatijec!" .
nerodno premikal

je zateglo Ali v hoji
J
ti' (6fl
lli1
Praviš?" ^ vsak!
^ ali v glasu. Ce moli ali pa za-Se ne da kitaj,iti,
Hfida V' ■
„3- je spet vpra-™ Praviš, da se ne! \§M Hvala Bogu,
S ko
K
0
i
Ki
s«
lel.
ti
p
0 d"
»if. li,'
if s« 50
0
j
0»' 'jI
« I
HO-.,
1
i' c»
v 1)0
o)
ceff1
P'
P: bi
vendar ni mogla tega premagati njegova želja biti dober in srca dober in pokroviteljsko žaljiv.
"Dobroto mi je storil!" Ali mu naj jo takoj poplačam. Pogodila sva se," se je branil Klančar tudi ves zmedem od nenadne dobrote in tihega poniževanja.
"Ti dolg vrni in potiem delaj."
"Iz stiske me je rešil in teli-co sem obdržal."
"Le obdrži jo; tu vzemi, da ne vidijo. Ne maram, da bi videli. Vseeno je,'ali ga imam jaz doma, ali ga imaš ti. Samo da se Matevžu ne zapišeš. Ta bi te držal kot v kleščah!"
"Če res želiš," je segel Klančar po denarju. "Pa saj ne rabim toliko, nit! četrtine ne!"
"Niti četrtine ne? In za ta denar bi bila vidva delala vse poletje?" jie spet fs podzavestno bahavostjo povlekel Matij ec. "In za obresti!." "In za obresti!" je ponovil Matij ec. "Vsaj polovico vzemi, da res pomagaš ženi na noge. V redu pomagaš?, ne samo malo pokrpaš. Zaradi tegale kričača!" je pokazal Matijec in nenadno je izginila razkavost iz njegovega glasu.
"O ti dobri Bog, kako me boš tepel radi tolikšnih dobrot, ki mi- jih daješ!" je nazadnje vdano, s čudnim strahom v očeh zdihnil Klančar.
"Za vsako dobroto mora človek trpeti!" se je razvnel. "Vse moraš odkupiti!"
"Zdaj moraš, že skrbeti za ženo in otroka, ko ju imaš!" je
______( rezko odvrnil Matijec. "In to
pJe osupnila za hip, ni nobena dobrota; vrniti boš in5vati3ca začudeno in ! moral, Klančar! Posojam ti .iCu'tek jo je zbodel'in vsak dolg je grenak!" sleso --	' "To pa je res, vidiš, to pa je
tisto. Dolg je grenak! Vsak dolg, res. Če bi prav po resnici povedal — saj mi ne boš zameril, Matijec —, tudi tvoj dolg je grenak!" je verno ka-litra!" je dejal kur otrok potrdil Klančar, da ^ kapelicami bomo; je Matijca polila rdečica.
aj Pa ima pri ma-! "In se nocoj vrni Matevžu!" |Lj	!je naglo dejal v zadregi.
hodi, Blaž, saj "Še nocoj!" L U(3i potreba. Kako j "In še nocoj kupi ženi mesa. °trok, če nimatej Gaber je pobil kravo, juho ji dejala Fran- skuhaj, da si bo .opomogla," je pokroviteljsko nadaljeval Matijec ter spravljal polovico denarja nazaj v žep. "No, če bi potreboval, pa še pridi! Var-
f6,' Je zamišljeno ki-en od tepkovca M bolečine v srcu. (D • se je obrnila >troka.
fpče je v hiši, od-11 v. Je gorko gmjen
t/iančar.
LfeH" je zinil Mala,, Je žganje tudi sto-1; . m sem povedal, | ajala mleka zanj, e%a ne oteli," je «koraj sam pre-Jll) besed. Toliko
m
'Je
m
ponižujoče do-
. 2venelo iz njih.
Razgovor s politkomi-sarjem in članom Geslapa
Piše Grčar Franc
V neki slovenski begunski skupini v Italiji živi sedaj tudi Zorman Janez z Gorenjskega, star okrog 40 let. Vojna letla je preživel v Ljubljani, prej pa je mnogo hodil po svetu. Po poklicu je trgovski potnik oz. uradnik ter je v tem svojstvu prehodil dokaj sveta. Nekaj let je bil tudi v Argentini ter je zelo razgledan mož. Govori več svetovnih jezikov.
Ko sem ga vprašal po vzrokih njegovega bega, mi je začel pripovedovati: "Kakor vsi drugi, tako sem tudi jaz le z največjo bolečino zapustil svojo domovino. Toda kot zavednemu katoličanu mi ni preostalo drugega, zlasti pa še kot zavednemu domoljubu, ki sem komunizem spoznal že davno poprej kot najnevarnejši pokret za vsak, zlasti pa še za naš mali narod. Zakaj komunizem ne
Iz življenja za življenje
'Nadallcvanjp z 2 strani)
iz naših žuljev, iz naše moči, iz naše krvi porojeno ... Le morje poje še večni svoj spev. O čem zdaj pač peva? O naši bedi, o našem trpljenju, o beganju našem po svetu nemilem? Le gore še naše stoje, še bolj onemele, grozne je še okostenele. Strme na razdejanja grozo pod sabo, krog sebe. Srde se v trdem svojem osrčju: "človek je to storil, po božji podobi ustvarjen? Človek, ovenčan in kronan z razumom? človek, s srcem čutečim oblagodarjen in blagoslovljen? Je li mogoče? Kako je to strašno mogoče?"
In če bi peli, bi peli še eno:
Gorje mu, kdor je iz doma
izgnan, gorje mu, kdor je pa svetu pognan,
gorje mu, kdor je tujec povsod, gorje mu, ki vsak mu pisač je gospod.
In če bi še peli, peti bi mogli le pesem gladnih naših otrok, v tujini mrjočih. Peti bi mogli le speve solza, speve le jokajočih.
A vera naša? — zvedavo nas vprašate — vera v ljudi, v src j pozna naroddosti in več kot en-usmiljenje, dobroto? Dejali smo'krat-so mi razni naši komuni-jo v grob. Bo li vstala kedaj od j S'cigni kolovodji zatrjevali, da mrtvih? Ena le bila je velika J j j h kaj'maio briga, ali naš na-noč. Pride pa še za nas kedaj r0(;i ostane ali ne; glavno je, katera?	j da komunistična -načela zma-
In upanje naše?	jgajo in potem je vseeno, ali ži-
Veja natrta, da vsi se listi su-J Vg y sioveniji Slovenci ali pa še; bolnik, ki vsi so zdravniki ga; Maiajcj. £at0 sem bil z dušo že zapustili, vsi ga obsodili že; : sreem proti komunizmu, po-
' Umri!'	jsebno še, ker sem ga-zadnja le-
In naša ljubezen?	i u Q[1 bli,2U in dejansko spo-
Kot dnevna svetloba se zliva!znaj_ vsa v solnce nazaj, od koder je1 " prišla, kjer ji je vir in začetek
Gsa se Matijec nc ^ ' "žakar, jaz pa
110;
hitel,
Zato sem se ob prihodu par-
. v. ■	folrnitizanov zatekel rajši pod mo-
kier ie živhenje dobila — tako	*
hrepeni in se zliva naših src lju-	za.cito anglo-ameriske
bežen iz vseh krajev sveta, kjer vojske, koder vladajo demokra-romamo, blodimo, kjer trpimo,|tična načela, v prepričanju, da 1«. k tebi edino le k tebi — do-1 bodo zapadne ,demokratične ve-m o vina o domovina! *	! lesile čim prej tudi v moji do-
(Ksaver Meško.) movmi napravile rt;d, pregna-
le nikdar ni ni-v hiši, ob-
($»itij J1 ni šel Matijec, •wO'Pfh.2 neznane ošabnos-
Ici'1! ' UVv,
1C "'^.krenil
^n.em imenu mleko čuj in tega varuj !" je z raska-- - • vo roko povlekel otroku po H-
iti® K"
jcP'
JU)nljivo čustvo jo
Kl?el bo' S°riPC:da-
,,*' ji jo šlo skozi
Ih a res za^el>
. koncu začel," je Pf j^0 zdaj se je dr-a snio mu vsi pre-
m ^i iz gozda!" je ;la glas. "Če se
Sjr;merilo?
■i „ udi ni slaba !
Sicer ni
Je planil Blaz a niso sani zanes-
r. D;
tnu
a!'
rT i
'''it
5f
naproti, Mati-
^ Blaž po kožuhu lilije za Franco.
>>
za hlapcem!" "Bo že
Matijec. •u se je in poca
' B1
l%ca ga nista več
n
A ff» i,. t,tM (P Porabil Matije ■•i mi st° blizu h Klan-
K1 L
' " imaš, da vr-
'"i ''-vlekel iz notra^ >
.. ., ' in takoj mu vr-i ^M°dere. i " MX UžiŠ.
■o1,1
A >
(H1"
»a
Sedem let Moj stric je,
| vttl.q ga poznam. Ta-

In če bo' hotel, plača rajši pi]'' povej, da sem f Meni se za denar kor se je trudil, ^ v Zadovoljstvo, ka-%^°Vek, če izkazuje
cu.
"Tegale Janezka!" In spet je bila sama toplota v njegovem glasu.
VI
Matijec je za hip pomislil, ali naj bi šel iskat hlapca. V njem se je oglasil spet stari gruntarski čut, da je med njima razdalja in da nima nič opraka z ni j m. Samo za hip, .nato je sunkoma zapel suknjo ter stopil za Blažem. Franca je hitela proti domu.
"In je obljubljal v mojem imenu," ji je šlo še po mislih, ko je že mešala oblodo svinji, ki je dojila osem mladičev. "Jaz pa mešam mleko prašičem. Kakšno srce ima ta zaprti in . skoraj csorni Matijec. Vidi otroka in se spomni. In gospodari."
Prevlivala je iz škafa v škaf, j pomešala z roko ter vrgla pest snega v pomije, ker je bilo prevroče.
"In gospodari. Sam," je raz-mišlala in zmerom bolj. živo je raistla v njenih mislih nejgova postava. "Doma pa tako oprezen. Radi ljudi. Da bi ljudje česa ne rekli. Pa ga. imamo za ošabnega. Kdo drug bi se bil spomnil otroka?"
Nalila je krme v korito ter odprla prekat.
(Dalje prihodnjič) ---o-.
nisem tega poizkušal, ker seT mi je zdelo nevarno te stvari hraniti pri sebi. Karkoli sem dobil sporočil v ječo, sem vse takoj uničil. Morda so bili v omenjeni zvezi tudi meni nerazumljivi nekaki morsovi znaki ob večernih urah, ki so prihajali po ceveh centralne peči v mojo celico. Tako zvane mor-sove znake razumem—a iz teh, ki sem jih poslušal slednji večer v svoji celici, nisem mogel razbrati ničesar. Nekajkrat, pern odgovarjal s pravimi mor-sovimi znaki (s trkanjem na cev centralne kurjave), a nanje nisem dobil odgovora .. . .
Moram priznati, da se mi sicer ni preveč slabo godilo v ječi. Edino, kar je bilo hudo, je bil hlad in samota. Karabinjer, ki nais je straižil, je bil zelo vljuden in je vca'sih zašel tudi v mojo celico na krajši razgovor, zlasti še, ker sem znal dobro govoriti italijanski. Iz njegovih besed pa sem kmalu zaslutil, da mora biti komunist. Da bi si ohranil njegovo naklonjenost, ki mi je v teh razmerah bila dobrodošla, se mu nisem hotel izdati. Zato me je verjetno smatral za skritega somišljenika. To je bil tudi tisti karabinjer, ki me je opozoril, v kateri celici je zaprt Lovrenc Kuhar . . ;
Po tem svojem zaporu sem živel bolj svobodno, dasiravno sem često opazil za seboj človeka, ki mi je sledil. Kdo bi bil ta človek, nisem moge nikoli ugotoviti, ker se mi je vedno spretno izmaknil, kadar koli sem hotel spregovoriti z njim. Morda je bil italijanski, ali pa agent komunistov, predhodnik 02NA-e.
Pozimi 1943-44 se m>i je po skoraj 3 letih zopet posrečilo priti v svoj rodni kraj, obiskat svoje sorodnike in znance. Tu sem našel tudi svojega znanca Lovra, s katerim sva v mlajših , letih mnogo lepih dni skupaj
le titovsko teroristično druhal ter namesto Titovega boljševi-škega režima uveljavile ona načela demokracije in človečan-stva, za katera so šle v boj zapadne velesile in so žrtvovali svoj a življenja mnogi vojaki demokratskih držav. Ko bodo s pomočjo naših demokratskih prijateljev zavladala tudi v naši domovini prava načela demokracije, se bomo lahko tudi mi vrnili na svoj dom v mirno in plodonosno življenje. Dokler pa tam vlada krvniški Titov režim s svojim strahotnim terorjem in prelivanjem nedolžne bratske krvi, je to nemogoče; saj smo to strahovanje, ki je bilo najtesneje povezano ,z nemškim nasiljem, preživljali cela štiri leta in nismo nikjer mogli iskati zaščite. Zdaj nam je to vsaj mogoče pod mogočnim varstvom anglo-ameriških demokracij."
Na to mi je pripovedoval razne dogodke iz 4 letne okupacijske dobe, izza časa strašnega italijanskega in nemškega okupatorskega režima. Dovolil mi je, da vse to objavim v Vašem listu. Med "drugim je povedal sledeče:
"Pod italijansko okupacijo fem bil 6 mesecev zaprt v samotni celici ljubljanskega sodišča. Zaprli so me kot anglo-fila, ker sem v nekem razgovoru izrazil prepričanje, da bodo zmagali Anglo-amerikanci. Nato sem šest mesec presedel v samotni celici, ne da bi me kaj zaslišali. Po šest mesecih pa so me nekega dne poklicali pred sodnika, ki me je po slovenski vprašal, če vem, zakaj sem zaprt. Jaz tc:^ mi odgovoril, da mora to vendar on vedeti in ne jaz. Nato me je vprašal, če poznam Lovrenca Kuharja (enega glavnih komunističnih kolovodij). Jaz nisem sprva ralzumel, kaj misli s tem roči in s e m p r Vi'1 fcre n u t ek razumel, da me vprašuje po nekem Vincencu Puharju, s katerim1 preživela, bodisi na potovanjih, sva se dcbro poznala š-s iz Ar-j ali pa v domačem kraju. Bila gontine. Zato se.m mu pritrdil j sva si dobra prijatelja. Razu-in še povedal, da sva dobra pri- i me se, da sem ga takoj obiskal, jatelja. Potem me ni ničesar'ko sem prišel domov. Takoj več vprašal.' Še istega dne pa' sem ugotovil, daje, kakor mnO-sem, bil izpuščen na svobodo.! go drugih, tudi njega že presle-Kako in zakaj se je to zgodilo! pila OF, da je postal njen na-in v kaki zvezi naj bi bil jaz z vdušen piropa|gator. Še 'več,
ZAP0JM0!
Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Iz-dala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali v uradu Ameriške Domovine, isti naslov. V knjigi je nad 150 pesmi. Knjiga stane 50c, (( po pošti 3 cente več.
DELO DOBIJO
ŽENSKE
ZA DELAVKE
HIŠNEGA SNAŽENJA
od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu
Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901
Women's Employment Office
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
__________(X)
KROJAČI
za moške suknje Dobra plača Stalno
The Otto Kub Co.
200 Colonial Arcade.
___(101)
MALI OGLASI
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Besetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat
Predsednik Truman obuja mladostne spomine iz življenja na farmi. Na sliki ga vidimo, ko si na vrtu pred Belo hišo ogleduje dva meseca starega bika, ki mu ga je podarilo mesto Birmingham, Alabama in ki so ga pripeljali v Washington z PC A letalom.
Lovrencem Kuharjem? Na zamenjavo imen sem prišel šele ob svojem odhodu, ko me je službujoči karabinjer opomnil: "Lovrenc Kuhar abita in quel-la stanza," (stanuje v tej celici). Toda ko sem ga začuden pogledal, se je hitro obrnil in odšel po hodniku . . .
Morda je v tej zvezi priro-mala večkrat v mojo celica kaka škatla finih cigaret, za katere darovalca nisem mogel nikoli izvedeti? Morda tudi kak pri-boljšeik v hrani, za katerega da-irovalca tudi večkrat nisem vedel, dasiravno so mi moji prijatelji često poslali kak zavoj živil in perila. Vendar sem v tem primeru vedel za darovalce, ker je bil v zavoju vedno kak list (sporočilo). V neznanih paketih pa sem našel često listek s šifrirano pisavo, ki je pa jaz nisem znal razbrati, niti

da ga poniža,
Kupujte Victory bonde!
Honk, honlc — poje avtomobilska trobenta, ko gosi modro korakajo preko ceste ne -meneč se za razne prometne predpise in postave v Washingtonu, D. C. Nekateri ugib-Ijejo, ali gosi protestirajo proti tako hladnemu vremenu, ali pa so morda na poti v kongres, da protestirajo oziroma zahtevajo več žita.
postal je bil že med tem pravi član komunistične partije in nekak kolovodja partizanstva v tem okraju. -Ž jijim sem se, zaupajoč v najino staro .prijateljstvo, spustil v živahen razgovor. Preobširno bi bilo vse o-pisati, kaj sva govorila, čeravno je bil ta razgovor silno zanimiv. Pojasnil mi je marsikaj, kar mi doslej glede OF še ni bilo znanega. Navedem naj le nekaj njegovih izjav.
"Naša partizanska borba, je pripovedoval, ima v načrtu dve glavni fazi boja. V prvi fazi hočemo doseči oblast v domovini. Boj proti okupatorju ima za sedaj viddz narodnostnega boja, to je osvobodilnega boja preti okupatorju. V ta namen vodi ta boj komunistična partija. Druge stranke potrebujemo za sedaj, zaradi propagande in zaradi zunanjega videza enotnega boja. Pozneje, ko dosežemo svojo oblast, borno ves vpliv teh strank odstranili. Kako bomo to izvršili, je stvar taktike našega vodstva. V drugi fazi naše borbe bomo začeli splošen boj proti kapitalističnim državam, predvsem proti Angliji in! Ameriki. Naj prej jih bomo s pomočjo Sovjetske Rusije izrinili iz Evrope, končno pa v njihovih državah samih s pomočjo svojih pristašev tamkaj skušali izvesti revolucijo in vreči z oblasti kapitalistične režime. Tako bomo končno po vsem svetu vzpostavili diktaturo proletarijata. Zdi se, da ta cilj ni več daleč in da bomo tudi drugo fazo tega boja še mi izvojevali. Seveda moramo pred tem uničeti tudi Katoliško Cerkev,, ki je za sedaj naš sovražnik št. 1., enako kot Anglija in Amerika.
(Dalje prihodnjič)
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.
ENdicott 0487 _Govorimo slovensko (x)
Išče sobe
Veteran, ki je služil v armadi 31 mesecev in bil Čez morje, želi dobiti na vzhodni strani 4 sobe za sebe in ženo brez otrok. Pokličite HE 7006.	(101)
Naprodaj hiša
Hiša 5 sob za eno družino, lot 50x149 na 23250 Ivan Ave. Euclid.
Matt F. Intihar
630 E. 222. St. IV 2644	IV 0678
(x)
Hišna oprema naprodaj
Likalnik na elektriko in plin, ledenica, obleke za ženske mere 18 in 20. Pokličite KE 0040.	(100)
Pohištvo naprodaj
Po zmerni ceni se proda 3 kose pohištva za spalno sobo. Vprašajte na 6201 St. Clair Ave.	(101)
PRIJATEL'S
RADIO SERVICE
1142 E. 66. St.
.90 dni garancija na vseh delih
in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2680, Stanovanje: EX 3985
JOHN ZUIICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
Peč naprodaj
Naprodaj je kuhinjska peč, ki je na premog ih plin. Proda se tudi grelec na premog za 3 sobe. Vprašajte Rose Zabuko-vec, 6214 Glass Ave. (101)
ROMAN
ROLLING ALONG
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
kranjsko-slovensk{
KATOLIŠKA JEDNOTA
Besides supplying enough fat to produce approximately, half of the teiltt bar soap in 1945. used cooUing fat turned over to the meat dealers helps keep the wheels, of miany otlier industries spinning. Kitchen fat salvage replaces industrial fats ana' oils hai still cannot be imported from the South :«< Besides 'lap, ,:«td fat help« iv.al' ;'.;■(:■«' n o	*tii... • «»-. "■MX a souther- pa^.- Mi.'.
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
vam vsak dan prinaia v hišo
AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte lo sosedu, ki Je nI narofen nanjo
»i>ini mifrmTitm »*iuu
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 21, 1946
"Aj," je dejal nato debeli stric in se namuznil, "moj nečak je že cel Atenec, druži vselej koristno z lepim." O minerva, kako sem se grohota v duši! Ko sem bil še tam, je dobil mladi zofist sporočilo, da je ravnokar umrl negov najljubši op-roščenec za vročino. — "Grozovita smrt," je vzkliknil, "prinesite mi Horacija; kako lepo nas tolaži divni pesnik v takih nesrečnih slučajih!" — O, Klo-dij, ali taki ljudje sploh morejo ljubiti? Menim, da čutno že ne! — Kako redko najdemo pri Rimljanu kaj srca!— Ve-leum .je znaj edino le mehani-. ški umotvor — bre zkosti in mesa."
Klodija so taki izbruhi* proti nejgovim rojakom sicer nekoliko boleli, vendar se je kazal, kakor da je s prijateljem enih mi-111, deloma ker je bil po vsej svoji naravi laskač, deloma zato, ker prišlo med pokvarjenimi mladimi Rimljani v navado, da so nekako prezirali svoje poko-lenje, ki jih je sicer navdajalo 7, napuhom. Prišlo je v modo, da so Grke posnemali v vsem, obenem pa so se norčevali iz ga posnemanja.
Med takimi pogovori sta trčila ob gručo ljudstva, ki je bilo zbrano na javnem trgu, na katerega so se stekale tri ulice. In v senci nekega malega, ličnega svetišča je stala mlada deklica, s koškom cvetlic v desni in z nekim podalom na tri strune v levi roki in ob spremljevanju njegovih mehkih glasov je pela neko divjo in napol barbarsko melodijo. Ob vsakem presledku je z ljubko kretnjo ponujala svoj košek cvetlic, in marsikatera se-sterca je padla v košek, deloma zaradi godbe in petja, deloma iz usmiljenja do pevke; — kajti bila je slepa.
"To je moja uboga Tesalka," je dejal Glavk in postal, "nisem je še videl, odkar sem se povrnil v Pompeje. Njen glas .je diven; poslušajva nekoliko." PESEM SLEPE CVETL1ČA-RICE.
I.
Kupite cvetk si, prosim, pri meni,	)
od daleč dekle sem in slepo dekle,
saj zemlja, — cvetke otroci so
njeni — prekrasna vam kaže se baje. Se li mater na njih spozna? Baš iz naročja jej vzela sem jih, še ko je zadnja ura bila, pri njej objemal jih sanj je dih. In z zraka nežnim, mirnim
dihljajem, s premehkim svojim ljubkim
dihljajem plula nad njimi je mirno.
Na ustnih njen poljub jim drhti, solza rosa lica jim še rosi: ker ihti, o j mati, kako ihti, (kadar noč ali jutro jo prehti, ko v hrepenenju in skrbi še bdi.) da njena deca tako živi. Ihti, v ljubezni ihti in rosa solze so, kadar ihti, \ir rose te materina grud. II.
Vas luč prizvala je na ta svet, v srce vam v lepoti se smeje, v večno pa noč in mraz moj
dom je odet, le zvok nestalen ga greje.
Kot v mrkem kraljestvu tam smrti,
so v bol mi hipi zastrti, jaz čujem le sence veti, dih njihov mirno polzeti.
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRILJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Mlakar
ki ga je Bog poklical k sebi ' 31. maja 1938.
Ljubi majnik, najlepši si v celem letu, ali za nas pa. najbolj nesrečen. Kar smo najbolj ljubili, pa smo zgubili. ReSen si tega hudega gorja in počivaj v miru, dragi Prank.
Žalujoči ,	i
SOPROGA IN SINOVI
Cleveland, O., 21. maja 19946.
Oj, kak rada bi drage pav
videla kdaj, hrepeneče prostiram zaman roke:
glasovi le prazni mi zabrne,
moji dragi — duhov so sijaj.
*
Kupite cvetk si, uslišite klice, čujte, kak tožijo vse cvetlice! (Povedati znajo te male ko mi vsi) :
"Cvetlicam dekleta slepega dih, ah, liste vse v žalost zapira, kal luči, mehek, nežen in tih, umrje, če noč ga zastira. Rešite rok te slepotice nas, oči le vaše naj zro na nas, pretrd nam vedrim zdaj delež je dan,
a vam v očeh se sveti sam dan, kupite oias cvetlice!"
"Tisti šopek vijolic bo moj, sladka Nidija," je dejal Glavk, ki se je med tem pririnil skozi množico in vrgel v košek pest drobiža, "tvoj glas je divnejši nego kdajkoli."
Ko je začula glas Atenca, je slepa deklica presenečena stopila. korak naprej, — toda naenkrat je obstala in zardela.
"Ti si se torej vrnil," je dejala tiho in ponovila potem kakor sama sebi: "Glavk se je vrnil!"
"Da, otrok moj; komaj dva dni sem v Pompejih. Mojemu vrtu je treba, kafeor prej, tvoje oskrbe. — Računam na to, da ga jutri posetiš. V moji hiši nihče drugi ne bo pletel vencev, razun nežnih rok lepe Nidije."
Nidija se je smehljala zadovoljno, vendar ni odgovorila. Glavk pa je zapustil množico živahen in prostodušen, zataknivši si izbrane vijoMce na prsi.
"Tega otroka si torej sprejel v svoje varstvo?" je dejal Klo-dij.
"Da, ali ne poje krasno? Zanima me ta uboga sužnja! Vrhu tega je iz Tesalije, Olimp je gledal v njeno zibelko."
"Torej je doma iz dežele čaro. dejstev."
"Kajpak. Toda kar se mene tiče, smatram vsako žensko stvarico za čarodejko in v Pom pejih se mi dozdeva, pri Veneri, da je vse ozračje prenasičeno ljubezenske opojnosti, tako lepo mi miglja pred očmi vsak gol obrazek."
"Kakor nalašč, glej tu eno prvih lepotic v Pompejih, hčerko starega Dijomeda, bogato Julijo," je dejal Klodij, ko se jima je približevala neka mladenka s
tenčico čez obraz, v družbi dveh sužnjic potu v kopel.
"Pozdravljava te, krasna Julija," jo je nagovoril Klodij. Julija je nalahno privzdignila tenčico in koketno razkrila smel rimski profil', temne žareče oči in lici, na katerih je narava umetniško zlila nekoliko rumenkasto, polt s cvetočim rožnatim žarom.
"Pa tudi Glavk se je vrnil!" je dejala s pomenljivim pogledom, ki je ž njim počastila Aten ca. "Ali je že pozabil na svoje prijatelje izza minolega leta?" je še dodala šepetaje.
"Krasna Julija, še celo Leta, ki izgine na enem koncu sveta, se nam takoj pokaže na drugem.1 Jupiter nam dovoljuje pozabljati le za trenutek; toda še strožja Venera nam ne dovoljuje niti tega."
"Glavk ni nikoli v zadregi za lepe besede."
"In kdo naj bi mogel biti, ako je pa njihov predmet tako lep?"
"Oba vaju bomo kmalu videli v vili mojega očeta," je dejala Julija, obrnivša se prodi Klodi-ju.
"Ta dan si zaznamujem z belim kamenom," je odgovoril slednji.
Julija je polagoma spuščala tenčico, da je imela svoj zadnji pogled uprt v Atenca, dozdevno plaši j i vo, v resnici pa precej smelo; ta pogled je bil nežen in obenem očitajoč.
Prijatelja sta šla dalje po svoji poti.
"Julija je res lepa," je dejal Glavk.
"Lansko leto bi bil izrekel tako izpoved z vse toplejšim naglasom."
"Vsekakor; prvi pogled me je oslepil, da sem videl biser tam, kjer sem pozneje spoznal le umeten posnetek."
"Res je, je odgovoril Klodij, "vsa dekleta so si prav slična. Srečen eni, ki priženi lep obrazek in bogato doto. Kaj si more želeti še več?"
Glavk je vzdihnil.
Dospela sta v manj živo ulico, odkoder se jima je odpiral raizled na ono mirno morje, ki ob teh bregovih ne odpušča nikoli grozovitih prizorov; kajti mirno je ozračje, ki dehti nad njegovo površino, žareča in raznolika je menjava barv, ki odseva iz globočin rožnate oblike, dražestni so vonji, ki mu jih donašajo zemski vetrovi. O takem morju si človek pač lahko misli, da se je Anadijo-mena dvignila iz njega, ko se je
hotela polastiti gospodarstv na zemlji.
"Prelzgodaj je še, da bi šel v kopališče," je dejal Grk, ki je sledil vsakemu pesniškemu doj-ma trenotja, "pustiva šumeče mesto in poradujva se tu na obrežju, dokler solnce ne zapusti nebesnega obzorja."
"Prav rad," je odvrnil Klodij ; "ob zatonu je tudi vedno najbolj živahno."
Pompeji so bila minjaturna j slika civilizacije one dobe. V tesnem okolišu njihovega obzidja so bili zbrani primeri vseh darov, kolikor jih je razkošje nudilo bogastvu. V njihovih malih, a blestečih trgovinah, v malih palačah, kopelih, na trgu, v gledališču, v cirkusu, v vztrajnosti in popečnosti, v napredku in tudi v grehotah prebivalstva se je zrcalil vzor vse države. To mesto je bilo igrača, čarobna svetiljka, kjer so bogovi menda v svojo zabavo napravili sliko velike svetovne monarhije. To shrambo
bregu je sedel Sicilijanec, ki je pripovedoval s krepkimi kretnjami in živahnim obrazom skupini ribičev in dežela-nov zgodbo o potepu neke ladje in rešilnih delfinih, na prav tak način, kakor lahko še dandanes čujemo na nasipu v napol j ski luki.
Grk je potegnil svojega spremljevalca od poslušalcev s seboj v samoten kotiček na obali. Tu sta oba prijatelja sedla na majhno kleč iz ogla-jenega kremena in dihala razkošno osvežujoči morski zrak, ki je plaval nad valovi in s svojimi nevidnimi nogami izvajal nekak naraven ritem. Ves prizor je vabil k močan ju in samotnemu opazovanju. Klodij je zakril oči pred pekočim soln-cem in računal svoje izgube pri igri v zadnjen tednu, Grk pa je bil naslonjen na roko. Ni se izogibal solncu, čuvajo-čemu božanstvu njegovega naroda, in blodil je s svojimi pogledi daleč tja po morski gla-
Eros je en sam, mnogo pa njegovih posnetkov."
: "Ti posnetki so v obče vendarle prav srčkani mali bogovi," je odvrnil Klodij.
"Imaš popolnoma prav," je dejal Grk. "Jaz obožujem celo senco ljubezni, še bolj pa njo samo."
"Ali ljubiš resnično in resno? Ali te prešin.ja ono čuv-sivo, ki ga opevajo pesniki, — čuvstvo, ki povzroča, da zamujamo icbed, zanemarjamo gledališča in pišemo elegije? Tega bi ne bil nikoli mislil. ' Zatajevati se Iznaš izvrstno."
"Tako daleč pa še nisem," je pripomnil Glavk smehjaje se; "pravim pa kakor Tibul: 'Mirno hodi in sveto po sleherni poti, kogar prešinja sladka ljubezen'. — Ne ljubim še sicer, toda lahko bi ljubil, ako bi le imel priliko, videti predmet svojega čaščenja. Eros bi rad prižgal svojo bakljo, toda svečeniki mu še nočejo dati olja."
pa so takoj skrili pred časom,	dini zr onim lahkim čutom slad-
kakor bi hoteli občudovanu po-	kosti življenja, veselosti in
znejših rodov -jasno predočiti	ljubezni, ki je prekipevalo v
dejstvo, da ni nič novega pod	vsem njegovem bitju, in morda
solncem.
Na zrcalni površini v zatonu so počivale trgovske ladje in pozlačeni čolni za izlete bogatih meščanov. Brzo so švigali sem ter tja ribiški čolni, vitke jambore mornarice pod poveljstvom PTinijevim. , Na
; zavidal vsak vetrič, ki je zavel |tje čez proti bregovom Grške. I "Povej mi," je spregovoril ( končno Grk, "ali' si že kdaj ljubil?"
"Da, že mnogokrat." "Kdor je ljubil večkrat," je odvrnil Glavk, "ni ljubil nikoli.
skriva te svoje Herfculu! moram
strasti; M
ti 'PofS
Z zla'1®
lepa je in bogata. .fI.
odboje Pn
mrežami zveze p
tih svojega moža. <
"Motaš se, nikakor
be p r o d a j a 11
hčerka je lepa, to m
znati,----- . .
bi nekoč
noče*1
je	- vn,
in ako bi ne bil a ^
j a oproščenca
ne — ona nosi _ -na obličju. Nnjene^f deviške in njena n ^ na drugačnih teženj bave in uživanje. "Ti si nahvaležen;
mi, kdo je tvoja «r ljenka?" , K'1
"Torej poslušaj Pred nekaj mesec' Napol ju, v mestu ugaja; kajti še veu- ^
svoj«
m« sem i ki i"'.1 vedno svoje£a
ge in bistvo
izvora — m se ve ^ vsled divnega izraka , obali ime partenope-dne sem stopil v nervine, ne tolik0 moliti
zase,
"Ali naj uganem ta pred- „, »v-t..--	rej,
met? — Ni li hčerka Dijome- tako prijazno ^^jč.) dova? Ona te ljubi in niti ne
£jiiiitiiiiiiiiiiiiiTnmiiiiiiiiiiitMriitiiiMitiiititiiiiitiiiiuitiiiT(iti>>||,lMI
ki se mu Palada ne
" or Pr7
(Dalje Pnhl^i«
1	Pokličite KE 5200
| DA VAM SČISTIMO FURNEZ šE DANES'
E Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z = čistilcem. Računamo po $4 in več.
| Adams Healing Service
550 EAST 200. ST., VOGAL MONTER&
^iiiiiimiiiiiiMiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHnni^
m!!!!!!!
NOVIC!	E--	i vsega sveta
NOVIC	E-	ki jih potrebujete
NOVIC	E--	ki jih dobile ie sveže
NOVIC	J* ss m	popolnoma nepristranske
NOVIC	E»	kolikor mogože originalne
NOVIC	E--	ki so zanimive
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI
kjer se lahko tavanje) u »mrtnlne, rasne po4kodbe. op* bolezni to oneraoflostL
K. 8. K. JEDNOTA sprejema moSk* ta tenske od d° otroke pa takoj po rojstvu ta do 16. leto pod svoje okruj-
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste dobe od 1250.00 do IS.OSt.M.
oertlttt**
K. S. K. JEDNOTA Je pcava matt vdov In sirot. ali članica te moi(očne ta bogate katoliške podporne orl trndi se ta pristopi takoj.
dro***
se obrnile na araonuce m uraonice srajr---
K. S. K. Jednete, ali p« na:
Za pojasnila o savarovanj* ta sa vse dm«e podr<^?it obrnil« na suradnlke ta aradnlce krajevnln
ŽENINI IN NEVESTE'
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam ln si Izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St Clair Av«.	HEnd«'*0