X 1 Poštnina plačana v gotovim. Leto štev. 207 Ljubljana, torek fr. septembra 19» Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Šelen-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.18u, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. TeL St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Jugoslavija in nemške oborožitvene zahteve Nemške zahteve so v nasprotju z mirovnimi pogodbami in že zaradi tega nesprejemljive Beograd, 5. septembra M. Eno glavnih vprašanj, o katerem razpravlja danes ves svetovni tisk, je zahteva, ki jo je nemška vlada dostavila francoski vladi o nemški enakopravnosti v oboroževanju. Nemška zahteva je taka, da bi bilo treba spreme-niti versaillesko mirovno pogodbo, ker bi bilo le na ta način mogoče, da bi Nemčija ustanovila redno sorazmerno veliko vojsko. O tem vprašanju objavlja ves tisk razne komentarje. Zanimivo pa je, da je Nemčija sprožila to vprašanje baš v času, ki je gotovo najmanj primeren za ustvarjanje novih problemov. Nemške delegacije so na vseh konferencah, nemški tisk pa dan za dnem ponavlja, v kako težkih gospodarskih razmerah živi nemški narod. Nemčija po teh zagotavljanjih gospodarske krize ne more več prenašati in zaradi tega so Nemci tudi zahtevali, da se ukinejo reparacije, ki so jih nekoč svečano p-evzeli. Medtem pa se je vpričo zatrjevanj o gospodarskih težavah pojavila z iste strani zahteva po oboroževanju, za katero je gotovo treba ogromnih vsot denarja. Naše načelno stališče glede tega vprašanja je že znano. Spoštovati se morajo mirovne pogodbe in odredbe o nemškem oboroževanju na kopnem, na morju in v zraku, kakor so določene v teh pogodbah. Te določbe so sprejele vse pogodbene stranke in če bi se spremenile, se smejo spre. meniti le na osnovi skupnega sporazuma vseh on:h, ki so mirovne pogodbe podpisali, ne pa le s sporazumom samo enega dela pogodbenih strank. Postopek za spremembo pogodb mora biti prav tak kakor je bil tedaj, ko so se pogodbe sprejele. Da bi se proučil ves problem razorožitve, da bi se našla možnost eventualne spremembe, je bila zamišljena in sklicana razorožitvena konferenca. Nemške zahteve pa se ne nanašajo na razorožitev, marveč na oboroževanje. To je že tretji nem-ški poskus take vrste. Prvič je sprožila Nemčija vprašanje o svoji oborožitvi za časa Tardieujevega kabineta v Franciji. Toda Tardieu je znal radikalno zavrniti nemške zahteve. Drugič je iznesel to vprašanje Papen v Lausanni, današnji poskus pa je že tretji in je toliko bolj delikaten, ker le še bolj komplicira že samo po sebi težavno situacijo v Evropi. V vseh diplomatskih in političnih krogih prevladuje mnenje, da si je izbrala Nemčija zelo neugoden trenutek za ta svoj korak. Tudi ni to vprašanje v skladu s tendencami evropske politike. Francoski tisk s svoje strani pravilno ugotavlja, da nemške zahteve majejo versaillesko mirovno pogodbo. Nemčija noče dati potrebnih garancij za ohranitev miru in se pri svoji zahtevi ne opira na nikakršne druge motive, nego na one, na katerih je slonela politika hohenzolernske Nemčije. V Nemčiji je v zadnjem času nastala situacija, ki je povsem slična predvojni atmosferi.' Spričo tega nemške zahteve niso na mestu in so obsodbe vredne. OTVORITEV KONFERENCE V STRESI Delegati agrarnih držav bodo nastopali na konferenci enotno Razpoloženje vse prej kot optimistično Preko mirovnih pogodb ne gre Angleška sodba o nemških zahtevah — Mogoča je samo razorožitev, ne pa oborožitev London, 5. septembra g. Danes sta prvič dva velika angleška lista javno zavzela stališče glede nem&kega oborožitvenega sunka. >Times« pišejo med drugim: Ni mogoče, da bi ostali narodi svojo oborožitev takoj znižali na oborožitveni nivo Nemčije on velika napaka bi bila, če bi se dovolilo oboroževanje tamkaj, kjer je bila izvedena .razorožitev. Zaradi tega je treba priti do sporazuma. Nemške zahteve je treba proučiti v duhu statutov Društva narodov in .mirovnih pogodb, pri čemer se mora v postavati nemška prošnja le s pogojem da vprašanje lojalnosti Nemčije proti Dru-i~v.o narodov intemelaBim načelom te ustanove ne pride v pošte v. Slično piše tudi r-Morningpost«, ki zaradi nemškega sunka ni miti najmanj vznemirjena. Veliki kon-senvaitivni -list je celo mnenja, da bo ta dogodek kakor tudi parada Stahlhelma v Nemčiji prisilila evropske narod-e, da se bodo resno lotili rešitve razorožitvenega problema. London, 5. septembra. AA. Zaenkrat se ni mogoče reči, kakšen bo odgovor angleške vlade na obvestilo francoske vlade o ■nemški oborožitveni spomenici. Politični krogi sodijo, da je to vprašanje dokaj važ- no in bo treba zanj razprave in sklepov celokupne angleške -rjade. Zida se, da bo zunanji minister Simon šele Po sestanku z Maodonaldom stavil ministrskemu svetu svoje predloge. Angleško javno mnenje z izjemo liberalcev in delavske stranke, ki je tudi najnovejši nastopi nemške vojaške sile niso prepričali, dobro razum smo francoske ugovore proti oborožitveni ravnopraivnosti Nemčije, ki ipomeniijo že sedanje poluradne grupacije nemških vojaških društev veliko nevarnost Prav tako pa angleško javno mnenje dvomi, da bi mogla oborožitev Nemčije preprečiti razoroZltveno konferenco v ženevi, tudi če se je Nemčija ne bo več udeležila. Po mneraju angleške javnosti bi bilo najbolje, ako bi države postopoma razorožile svoje najmočnejše vojaške sile, tako da bi se približale Nemčiji, če bi države ta predlog sprejele, potem bi bilo na mestu zahtevati tudi kontrolo nad oboroženo silo (posameznih držav, da ne bi bilo zahrbtnega varan j a. Uradni krogi bi radi ugodili nemškim željam, v kolikor se ttičeao časti, podrobnosti pa nag bi se uredi,le v ženevi, kjer bi Nemčija na ta način ne mogla odreči svojega sodelovanja. Volilna bork v Grčiji Venizelcs in Mihalokopulos o stremljenjih po vzpostavitvi monarhije v Grčiji in politiki sedanje vlade Stresa, 5. septembra, č. Konferenca o finančnih in gospodarskih vprašanjih srednje in vzhodne Evrope se je pričela danes popoldne o.b 15.30. Otvoritvena seja je bila v veliki dvorani hotela Rezina in so se na n-iej zbra-li že vsi delegati, ki so prispeli deloma snoči, deloma pa davi s prvimi vlaki. Prva seja ie bila docela formalnega značaja in je obsegala predvsem konstituiranje in določitev programa. Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne. Delegacije velesil in Male antante so stopile že dopoldne v medsebojne stike. Delegati agrarnih držav so že pred pričet-kom konference ustanovili svoje lastno tajništvo. ki bo poslovalo permanentno. Delegacije teh držav so docela složne v svojih zahtevah, kakor so bile formu'irane na varšavski konferenci. Kljub temu pa so zavzeli posamezni dele-gatje precej oprezno stališče glede carin z ozirom na preko morsko in rusko konferenco. Nemški delegati gotavlja.jo. da je Nemčija pripravljena na osnovi" preferencah pogodb sodelovati pri restavraciji srednje-evropskega gospodarstva, kakor ie to že dokazala s sklenitvijo pogodb z nekaterimi jugovzhodnimi evropskimi državami. V francoskih krogih se opaža nekaka rezerviranost, na italijanski s,trami pa naglašajo, da nikakor ne nameravalo umakniti svojih zahtev, ki se nanašalo na italijanske interese .v južni in vzhodni Evropi. Vsekakor bodo odločno nastopili proti Tardieuievemu načrtu. Angleški krogi izjavljajo, da se bo angleška delegacija omejila le na moralno podporo konference in da se ne bo spuščala v n kaka pogaiiania o novih angleških kredntvh. Letonska in estonska delegacija, ki sta sodelovali na konferenci agrarnih držav v Varšavi, sta zahtevali, naj ju pripustijo tudi na konferenco v Stresi. Kakor zatrjujejo finančni krogi, je konferenca prijavljena ugoditi tej zahtevi, vendar pa menit, nekateri, da bi bilo treba v tem primeru povabiti na konferenco tudi ruske zastep-nke. Potek otvotftveise sefs Stresa. 5. sept. g- po otvoritvi konferen-re ie nredsednik Bonnet najprej prečrtal ^zdravno brzojavko mednarodne trgovske zbornice, nato pa predlagal nai se Tftonska prinusti na konferenco kot opazovalna. k~r je bilo sprejeto s« V oficijelnem otvoritvenem govoru ie predsednik Bonnet izčrpno orisal zgodovino in izjavil med d rušim, da mora na te» Referenci odpasti vsaka pontika, fe se boce resno delati. Čudeži se ne smejo pričakovati toda brezpogojno ie treba priti do rezultata. Tudi svetovna gospodarska konferenca ol imela samo navidezen uspeh, če bi konte-renca v Stresi potekla brez koristi. Ko je italijanski delegat pozdravil konferenco v imenu Italije, ie bila splošna razprava na predlog Rumuniie odgodena na jutri. V predhodnih razgovorih med. coditelu do-sameznih delegacij se je baje zopet znova pojavilo nasprotsvo med francoskim i«i nem-ško-italijanskim naznanjeni glede obravna- Glede ugodnostnih carin zastopa Italija enako stališče kakor prej in ie mnenja, da v danih okoliščinah in sedanjih političnih razmerah v sredin® in vzhodni Evropi na polju gospodarskega zbližani a teh držav ne bo mogoče doseči pozitivnega uspeha. Izmed vseh delegacij je najbolj optimistična Poltjska, ki upa, da se bo konferenci posrečilo rešiti obe glavni vprašanji, in sicer preskrbo cenenih poljedelskih kreditov ter odstranitev deviznih omejitev v srednji in vzhodni Evropi, ki najbolj ovirajo zunanjo trgovino raznih držav. Popoldne se 3e vršilo pod predsedstvom romunskega defcgata MadgeoTa posvetovanje zastopnikov agrarnih držav. Tega sestanka so se udeležili delegati Češkoslovaške, Rumuniie, Boig^rfje, Jugcisiavije, Madžarske, Poljske, Estonske, Letonske in Litve. Razpravljali so o skupnih interesih teh držav in končno sklenili, dta bodo vse delegacije postopale na konferenci enotno ter jo obenem oiicljelno obvestile o rezultatu varšavskih pogajanj agrarnih držav. TI sklepi so bili, kakor znano, predloženi vladam, pa doslej še niso ratfEcfranl. Skupina agrarnih držav je skfeniia ustanoviti posebno tajništvo za blok agrarnih držav na konferenci. Kakor se zatrjuje, namerava tudi sovjetska Rušama pristopiti k temu bloku. Konferenca je bila danes obveščena, da bosta nanjo odlposlala svoje zastopnike mednarodni poljedelski urad v Rimu in mednarodni urad za delo v Ženevi. Izmed posameznih posvetovanj, ki so se danes vršila med člani raznih delegacij, se najbolj omenja razgovor italijanskega vodilnega delegata De Mioha-lisa z avstrijskim delegatom dr. Schuleriem. V delegatskih krogih so mnenja-, da bo konferenca v Stresi trajala približno 14 dni. Stremljenja Italije P p rii, 5. septembra. AA. Havas poroča iz Rima: Zdi se, da je bila vodilna ideja italijanskih komentarjev o gospodarski konferenci v Stresi ta, da bi se utegnila v srednji Evropi ustanoviti skupina držav, ki bi v tej aH drugi obliki predstavljala naslednico podunavske monarhije. Ta nova Avstro-Ggrska bi bila v toliko nevarnejša, ker bi se rodila kot posledica francoske politike. Odtod izhaja italijanski predlog 0 bilateralnih trgovinskih pogodbah, ki naj preprečijo novo ekonomsko formacijo. Italijanski delegaciji bo zaradi tega šlo predvsem za to, da pritegne v italijanska jadranska pristanišča promet iz podunav-skih držav. češkoslovaški komentarji Praga. 5. septembra, g. Današnji listi so v daljših člankih havijo s pravkar otvor-jeno gospodarsko konferenco v Stresi. »Prager Presse« piše, da je izven dvoma, da bo konferenca v Stresi znatno pripomogla k razčiščen ju zahtev srednje in. vzhodne Evrope in pokazala temeljne pogoje za boljše gospodarsko sožitje itn za rekonstrukcijo tega varnega dela Evrope. Vprašanje realizacijo teh pogojev se seveda ne bo rešilo na konferenci v Stresi. »Češke Slovo« ugotavlja med drugim, da se v Londonu štiri velesile niso mogle sporaizu-. meti o temeljih rešitve takozvanega podu-navskega problema. Ali naj se v Stresi, kjei se morajo posvetovati o istem vprašanju, to posreči 14 državam? Mnenja s.mo, da se bo to. kar se ni posrečilo štirim državam, tem manj posrečilo 14 državam. Odgoditev svetovne gospodarske konference LOndon, 5. septembra č. Kakor poroča zunanje-politični sotrudnik »Datly Heral-da«, se svetovna gospodarska kor-.fererca ne bo vršila v Londonu, nego v Washm:r-tonu, in sicer v prvi polovici leta 1933. Za predsednika konference bo določen angleški ministrski predsednik Macdonald. Listi zatrjujejo, da se bo konferenca vršila v Washingtonu predvsem zaradi tega. ker je ameriška javnost izgubila že vse zaupanje v evropske diplomatske konference, ki so se v zadnjem času vršile in končale brez uspeha. Kombinacijo o kraju sestanka in vodstvu konference odobravajo tudi gospodarski in finančni krogi Društva na«- 1 rodov. Papen je začel izvajali svoj program Z novo zasilno uredbo bodo uveljavljeni prvi gospodarski ukrepi iz njegovega programa Atene, 5. septembra AA. Na svoji volilni turneji po Kreti je imel Venizelos v Kandih govor, v katerem je obrazložil sta-JiSče svoje stranke o vprašanju sedanje državne oblike Grčije. Venizelos je Kal da. risu zelo zameril, ker ni sprejel njegovega predloga o desetletnem premirju v vprašanju o obliki države, da bi se po tem roku lahko priredil plebiscit o ohranitvi sedanjega ali vzpostavitvi prejšnjega načina vladavine v Grčiji. Med drugim je Venizelos izjavil: Ce bi se grški narod s plebiscitom odločil za vzpostavitev kraljestva, bi poklical na prestol kraljevsko rodbino, ki bi bila izvoljenka večine grškega naroda, ne pa samo ene stranke. Nato je Venizelos obrazložil dogodke najnovejše preteklosti in dokazoval, da je bivša grška dinastija napravila celo vrsto pogreškov. zaradi katerih so proti nji predvsem vsi maloazijski begunci, ki so morali zaradi njih zapustiti rodno grudo, prav tako pa tudi velik del prebivalstva stare Grčije. Zunanji minister Mihalakopulos je na shodu v Kalariti naglašal, da je sedanja vlada 3 svojo politiko sporazuma zagotovila Grčiji vsaj mednarodni položaj in urejene odnošaje s tujimi državami. Po zaslugi te politike je Grčija lahko ne samo zmanjšala izdatke za vojsko in mornarico, temveč je prihranjene vsote tudi lahko uporabila za produktivne izdatke ter skrajšala rok aktivne vojaške službe. Na ta način se bodo vojaki in mornarji, ki služijo svoj rok v kadru, lahko prej kakor doslej vračali k svojemu produktivnemu gospodarskemu delu. Nato je zunanji minister prešel na vprašanje gospodarskega položaja države in poudarjal, da se Grčija kot majhna država čisto naravno ni mogla izogniti posledicam svetovne gospodarske krize, pod katero trpijo danes celo velesile same. Nemška kolonizacija v slovenski Koroški Dunaj, 5. septembra, g. Po obvestilih nemškega Heimatdiensta je bilo v zadnjih treh letih z nemških kapitalom kunljenih v slovenskem delu Koroške 4811 oralov polja za 4,320.000 šilingov. Na teh tleh je Vrlo v slovenskem delu Koroške naseljenih okoli tisoč rajhovskih poljedelcev, da bi se kakor pravi nemško-nacijonalni Hei-m^tdienst, nacijonalno nemško obmejno ozemlje nacijonalno ojačilo s pritokom raj-hovcev. Komunistični izgredi v Varšavi Varšava 5. septembra AA. Med manifestacijami, ki jih je priredila komunistična mladina, je morala nastopiti policija. Izgredniki so oddali več revolverekih strelov Ubita je bila neka ženska. Policija je prijela 18 komunistov v neki tajni tiskarni. Bolivija noče demobilizirati La paz, 5. septembra AA. Bolivijska vlada je obvestila odbor nevtralnih ameriških držav, da ne more razveljaviti mobilizacije svoje vojske, ker so sedaj izbruhnili novi spori z republiko Peru Nazadovanje davkov v Ameriki Washington. 5. septembra. AA. Član senatnega finančnega odbora King je izjavil novinarjem, da je bil donos novih davkov, ki jih je nedavno odobril parlament, kaj malo zadovoljiv, zaradi česar mora državna blagajna računati, da bo znašal letošnji proračunski primanjkljaj najmanj dve milijardi dolarjev. Zato bo moral parlament v decembru, ko se bo vnovič sestal, izpremeniti zakon o dohodninskem davku, malo verjetno pa ie, da bo to zaleglo in zakladni urad že zda i razmišlja o uvedbi posebne splošne pristojbine za produkcijo. Novi mehiški predsednik Mexico, 5. septembra. AA. Parlament je sprejel ostavko dosedaniega predsednika mehiške republike Ortiz Rubia. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen general Rodriguez. Novemu predsedniku je 36 let. Žalostni spomini na svetovno vojno Amlen«, 5 septembra AA. V tukajšnji okolici so našli okostenjake 17 francoskih vojakov in 42 vojakov nemške vojske. Pet francoskih vojakov so identificirali SKOS ova^K-i, ""»'"'"J" ----. v ^ čitvijo Bolgarije, da uvedeAo sistem ugod-nostnih carin, pri katerih pa bi bili ^em^ ja in Italija izključeni, Italija m Nemčija pa želita, da bi se obnova Evrope splošno pogodbo med evropskim, vel*le mi in podunavskimi državami, ki so najbolj, trpele zaradi krize R-zen tega zagovarjata splošno rešitev tudi iz razloga, ker srna r*a. da bi bil zaključek posebnih POfdb neuspešen. Z italijanske stran, ee v utemeljitvi te-ga stališča poudarja, da se Evrope ne sme še boli gospodp.^ko cepiti, ker ie kriza zadela celotni gospodarsKi položaj in bi jM*a-mezne rešitve samo povečale gospodarsko stisko ter bi Francija istočasno pri nekaterih podunavskiii državah ojačila svoj gospodarski, fmančd In politični položaj. Stresa, 5. sept g- Po oficijelni otvoritvi konference srednjih in vahodmih evropskih držav, ki jo je izvršil francoski delegat Georges Bonnet, je prišlo že danes do privatnih razgovorov med posameznimi delegati. Na posvetovanjih ni prevladovalo optimistično razpoloženje. V splošnem na-glašaio, da konferenca politično ni bila pri-nraruTena, tako najbrae ne bo prinesla raz-čiščenia političnih viprašanj, ki je potrebno za rešitev obeh gflavmih took konferenčnih razpraiv, preferenčnih car itn za poljedelstvo in industrijo. Zaradi, tega bodo pogajanja v Stresi že od vsega početlka otežkočena. Ugotoviti ie treba končno, da za konferenco ni b:l pripravljen nober. načrt. Ce nekatere izmed odločilnih držav ne bodo nastopile na konferenci z določenim načrtom, je upanje za pozitivni izid konference v Stresi zelo majhna Popoldne so privatno razpravtiatSi o nemško-frameoskem načrtu glede oereferenčnih carin za industrijo, na katerega je ba.je pristala berlinska vlada. Po tem načrtu nai bi dobile preference Nemčija, Avstrija in Češkoslovaška, Vsi znaki pa kažejo, da že'i Nemčija orne.«« te preferenčne carine Ie na Avstrijo, z ostalimi državami pa se hoče pogaiat, posebej. Glede preferenc za poljedelstvo prevladuje nazi.ranje. da bi se Nemčija na tem poliju raijši pogajala z vsako državo posebej. Na podlagi vsega tega ie jasno, da se stališče Nemčije glede gospodarskega zbližani a srednjih in vzhodnih evropskih držaiv v spiošnem ni izprememiio. Berlin. 5. septembra. A A. Hindenhru* i« podpisal ukaze o gospodarskih ukrepih, ki so bili sestavljeni na podlagi zadnjega Fa-penovega govora. Objavljeni bodo jutri Ul podrobnosti zaenkrat še niso inane. Gospodarski krogi ne nasprotujejo v splošnem tem ukazom in se celo nadejajo da bodo vladni ukrepi imeli ugodne posledice za nemško gospodarstvo. Davčni bom, ki jiU ho vlada izdala, bodo imeli dvojno nalogo. Na eni strani bodo znižali davčna bremena, na drugi strani pa bodo dobrodošla podnora za podjetja, ki bodo nastavila nove delavcc. Amortizacija teh bonov bo tekla sele od leta 1034. Narodna banka jih bo morala eskon-tirati Vlada računa z zneskom pol druge miliiarde. Industrija bo dobila 700 m.liionov v obliki premij za novo nastavljene .delavce Tudi delavski krogi so naklonjeni temu načrtu. Ni pa izključeno, da bodo pri tei priliki vnovič znižane mezda. Berlin, 5. septembra s. Zvečer bo po pod-oisu državnega predsednika objavljena naredba z naslovom »Naredba za poživitev gospodarstva«, ki je razčlenjena v naslednje štiri odstavke: 1. Ukrepi za razbremenitev gospodarstva; 2. socialno-poli-tični ukrepi; 3. kreditno-politični ukrepi m 4. finančnopolitični ukrepi. Razen tega bo državna vlada izdala še drugo naredbo. W bo v glavnem urejevala tarifno-politična vprašanja in jo je prav ^ Prav smatrati z izvršilno naredbo o pooblastilih, ki jih daje državni predsednik v svoji naredbi dr- ^rlin!0?'septembra, s. Poročevalski urad >FVZ< je izvedel, da namerava predsednik Gorinjr za 12. september sklicati državni zbor. Na dnevnem redu bo izjava državn« vlade. Predsedstvo državnega zbora racu; na s tem. da bo v soboto sprejeto od državnega predsednika. * V ostalem je parlamentarni jxi1ožai tudi v začetku novega tedna še popolnoma nejasen. predsednik državnega zbora Goring je vrnil v Berlin. V parlamentarnih krogih domnevajo, da se bo Goring odločil za sklicanje prihodnje šele državnega zbora po 6prejemu predsedstva državnega zbora pri državnem predsedniku- Zaradi tega j>5 skoraj gotovo, da se državni zbor v tem tednu še ne bo sestal. _ . Pogajanja med narodnimi socialisti '.rt centruniom se bodo sedaj — po končanem katoliškem dnevu v Essenu — nadaljevali. Nemškonacijonalna državnozborska frakcija je sklicana za četrtek na sejo. Frankfurt, 5. septembra. A A. >Frankfurie* Zeitung« razpravlja o stališču, ki ga namerava zavzeti kancelar Papen napram pogajanjem med hitlerjevci in certrumom. Po mnenju lista bi Papen pridobil na avtoritet:, če bi preprečil konflikt, ki preti izbruhniti med predsedniško vlado, opirajočo --e le n^ zaupanje predsednika Hindenburga, it? m-st o-vahilj za to, da izkažete zaupanje in ljubezen do naše skupne države. Vem, kaj &o Beltinci v naši narodni zgodovini. Vem, da je iz tega kraja v usode-polnem času vzniknila nacionalna misel in da se je vršil tu takrat, ko se je ustvarjala Jugoslavija, prvi veliki narjcini zbor, ki je poudaril voljo in odločnost prekmurskega ljudstva, biti nerazdružljiv del velike ju-goslovenske zajednice. Od takrat naprej prekmursko ljudstvo ob vsaki priliki kaže svojo ljubezen do velike naše domovine, in zato se nihče ne čudi, da ste se tudi da-nes zbrali v tako ogromnem številu. Ko je Nj. Vel. kralj pozval 8. novembra naš narod na volišče, je bilo Prekmurje med prvimi, ki je dalo imponirajočs število glasov za svoje kandidate. Oba prekmurska s reza smeta biti zadovoljni z rezultatom volitev. Dobila sta poslanca, ki z vso vnemo in požrtvovalnostjo ter z marsikakim uspehom služita svojemu narodu v časih, kakor težjih še nismo doživeli. Tovariš Hajdinjak spada v parlamentu med one, o katerih se ve, da 60 noč in dan pridno na delu in stalno v skrbeh za dobrobit svojega okraja in vse države. Zato sem se tem raje odzval njegovemu povabilu, posebno še, ker sem tudi želel osebno pose-titi Prekmurje. Temeljna ideja državne in narodne politike Dne 6. januarja 1929. je naš kralj in naš vrhovni voditelj presekal staro tragedijo našega naroda, ki je bil razdeljen na nešteto strank in se srdito boril brat proti bratu. Zato je ves narod kakor en mož odobril to odločitev svojega vrhovnega voditelja. Čim pa so se razmere v Jugoslaviji izboljšale in je kazalo, da so se stare strasti pomirile, je naš kralj pozval zopet narod k sodelovanju. Proglasil je novo ustavo ter razpisal volitve. Z ustavo .in z volilnim zakonom je Nj. Vel. kralj postavil celokupno našo politiko na trdne temelje državnega in narodnega edinstva rekel, da zadeve, ki se tičejo države kot celote, ne smejo biti nikdar več predmet spora med strankami. Kdor hoče pri državnih poslih sodelovati, je dobrodošel. ne sme pa rušiti one temeljne ideie. na katero je postavljeno naše narodno življenje, naša narodna bodočnost, naša narodna svoboda, ideje jugoslovenske skupnosti. Samo, ako imamo močno enotno državo, samo takrat je zasiigurano, da se bo vodila politika, ki enako g'eda na interese celokupnega našega naroda. Samo takrat, kadar se zavedamo, da smo vsi sinovi enega velikega naroda, ki v okviru evropskih narodov more in mora braniti in čuvati svojo svobodo in neodvisnost, samo takrat bo naša država tako močna, da se nam ne bo treba bati sovražnikov in da bomo lahko mirno urejevali svoje notranje raimere ter delali za napredek in bodoč- v Beltincih se je zbralo iskreno oklenilo nove nost celokupnega našega naroda. Z redko enodušnostjo je naš narod 8. novembra poslal v Narodno skupščino svoje poslance in nikdar poprej še ni nobena skupina združila za svoje kandidate tako ogromno število glasov in vi Prekmurci ste lahko ponosni, da korakate v prvi vrsti onih, ki 6o izkazali državni joig o slovenski ideji svoje zaupanje. Zato imate tudi polno pravico, da država vidi v vas oni del našega .naroda, ki se nahaja tu na meji države, kn ima svoje posebne težkoče in skrbi in ki je s svojo državotvornostjo pokazal, da zasluži posebno upoštevanje. Splošne gospodarske smernice Nova državna politika je v prvi vrsti politika kmečkega naroda. Res ie, da noben sta na svetu ne more zahtevati, da se izključno UDOŠtevajo samo njegovi interesi, ne pa tudi upravičeni interesi drugih stanov, toda pri vseh državnih odločitvah se danes Jugoslavija vpraša, kake gospodarske posledice bo ta ali ona odločitev imela za naš največji stan, naše kmečko ljudstvo. Jugoslaviia je agrarna država, ki pridela več kmečkih pridelkov, kakor jih more sama porabiti, mora pa uvažati mnoge stvari, ki jih tudi preprosti človek rabi za življenje. Izvoz viška kmečkih pridelkov je eno kardinalnih vprašanj naše državne gospodarske politike. Varal bi vas, če bi rekel, da smo v tem pogledu dosegli bogve kake zadovoljive uspehe. To na ni naša krivda, ne krivda države in vlade, to je posledica one ogromne in strašne svetovne gospodarske krize, zaradi katere vse države, tudi najbolj industrijske, na vse narne omejujejo uvoz agrarnih pridelkov. Tako vid>mo, da celo tak industrijski ko-los. kakršna je Nemčija, kjer sta dve tretjini naroda v najožjih zvezah s tovarno in obrtniško delavnico, zapira meje za uvoz agrarnih pridelkov iz drugih držav in da je kruh v Nemčiji, torej najprimi-tivnejši živež za nemškega delavca, dražji nego v katerikoli drugi evropski državi. Isto pot gre tudi Avstrija. Tudi tam delajo uvozu naše živine, pšenice, svinj itd. vsemogoče težave in s težko muko trgamo tako rekoč iz rok avstrijske vlade z raznimi koncesijami, ki jih dajemo na industrijskem polju, vagen za vagonom pšenice ali živine, da jih moremo tja izvoziti. S Češkoslovaško porabimo vsako leto več mesecev za pogajanja, da si priborimo najmanjšo količino uvoza naših agrarnih pridelkov. In tako gre po vrsti z vsemi državami Vodi se nekako nova vojna, nekrvava, pa nič manj huda in težka, kakor vojna s topovi i.n puškami. Znano vam je, kako je gospodarska kriza zajela evropske države. Na milijone in milijone je brezposelnih. V sosedni Avstriji je vsak tretji državljan brez zaslužka, v Nemčiji stoji 7 milijonov delavcev pred zaprtimi vrati tovarn in kakšen je položaj na Madžarskem, vam je tudi znano. Lahko rečemo, da je ta vihar evropske gospodarske katastrofe bil še najbolj prizanesljiv naši domovini, kjer čutimo vse težke posledice gospodarske nesreče šele letos, do-čim so druge države že tretje ali vsaj drugo leto v krizi. Skrb za kmečko ljudstvo V skrbi za interese kmečkega ljudstva je parlament sprejel celo vrsto zakonov. Sprejel je med drugam zakon o zaščiti kmeta, ki je vsaj nekoliko olaišal denarne obveznosti kmečkih posestnikov. V jeseni, ko ta zakon poteče, bosta Narodna skupščina in senat morala gledati, kako se ta problem končno reši, da ne bi zadolžitev našega kmeta rodila splošne nesreče. -Verujte, da mi, ki zastopamo r.a.še slovenske kraje v Narodni skupščini, stalno mislimo na to veliko vprašanje, kakor tudi stalno gledrmo na to, da se dvignejo cene naših kmečkih pridelkov. Jaz sem poslanec naše lepe bele Ljubljane in zastopam torej veliko mesto. Človek bi dejal, da mi jc pred vsem dolžnost brigati se za konzu-menta, torej voditi politiko, da bosta moka in kruh čim cenejša in da dobi mesto vso hrano in vse kmečke pridelke po možnosti zastonj, kajti tedaj bi mi lahko bili Ljubljančani, moji volilei, najbolj hvaležni. Toda nihče, ki se zaveda svojih dolžnosti napram državi in narodu, ne more in sme voditi take politike. Kmečk:m in mestnim zastopnikom mora biti jasno, da če propade kmečki stan, tudi nameščenec, trgovec, obrtnik in delavec ne bosta imela nič dobrega. Če propade kmečki stan. potem lahko zapro tovarne svoja vrata. Od dobrobiti in pametne ter dobre kmečke politike, od dobrega gospodarskega položaja našega kmečkega ljudstva je odvisen dobrobit vseh stanov naše države. Pemetnn državna politika mora 6tremeti za tem. da se drže cene kmečkih pridelkov na višini, ki povrne poljedelcu stroške pridelovanja in mu da primeren zaslužek, da more skrbeti zase in svojo druž:no. Po tovarišu Hajdinjaku, ki v vašem imenu neprestano hod-i od ministrstva do ministrstva, sem dobro obveščen o vaših posebnih razmerah, zlasti o škodi, ki jo je povzročila suša. Uvidevam potrebo, da se Prekmurju priskoči na pomoč, in obljubljam vam. da bom v tem pogledu z vso vnemo podprl vaša poslanca Hajdinjaka in Benka. (Navdušeno vzklikanje: »Živel naš Kramer!«) Proti zlorabi vere in slovenstva Poprej sem rekel, da se nova državna ■politika vodi po novih načelih. Izločili smo iz našega narodnega živigenja stare politične stranke. Morali smo jih izločiti, ker se niso mogle prilagoditi novi državi in novemu življenju. Marsikatero geslo, ki je nekdaj igralo vlogo, se je čisto po nepotrebnem zaneslo v naše novo državno življenje in je tu povzročalo mnogo tež-koč, skrbi in nesreč. Svoječasno je na primer vera igrala v naši strankarski politiki veliko vlogo. Eni so rekli, da so za vero. o drugih pa so trdili, da so proti veri. Ni bilo dovolj, da si dober kristjan nego si moral biti še vpisan v gotovo politično stranko, ako si hotel, da te ne proglasijo za sovražnika vere. Nova državna politika tega vprašanja ne pozna v našem strankarskem življenju V naši Jugoslaviji ni prostora za kake sovražnike vere. Mi vemo, da je naše ljudstvo globoko vdano verskim načelom svojih prednikov in da hoče ta načela ohraniti, in naša država v vsej svoji politiki ni s prstom mignila, da bi žalila ali škodo napravila veri, verskemu prepričanju na- 6000 ljudi — Prekmur-državne politike roda, krščanstivu; nasprotno, ona nudi krščanski verski idejo toliko svobode in toliko zaščite, da služi lahko vsem za primer. Gotovo ste že slišali, da največjo katoliško katedralo v naši državi grade v središču naše kraljevine, v pravoslavnem Beogradu. Verjemite mi, da ne grade samo s svojimi sredstivi, nego tudi s prispevki pravoslavnega prebivalstva ter z blagohotno zaščito in podporo vlade. Zato pa, če kdo med vami agitira proti zastopnikom novo velike jugoslovenske vsedržavne stranke z vero, odločno ga zavrnite; to so samo stare zlorabe, s katerimi bi radii begali ljudi. Drugo enako vprašanje je tako zva.no slovensko vprašanje. Hodijo med vas taki, ki pravijo, da jugoslovenska politika pome ni škodo za slovensko stvar, da so v ne varnosti naš slovenski jezik, naša kultura, naša šola ter da se bomo posrbili. Oni med nami, ki smo nekoliko starejši, ki smo svoja otroška, mladeniška in dober del moških let preživeli pod tujim gospodarjem, in primerjamo, kake pravice sta naš jezik in naš narod imela pod Avstrijo in Madžarsko in kakšne možnosti kulturnega napredka imata danes v naši kraljevini, se smemo upravičeno smejati tistim, ki govore, da pomni jugoslovenska ideja nevarnost za slovenstvo. Na svetno. Načelo državnega in narodnega edinstva nam je na kulturnem polju dalo, kar ne bi sicer nikdar imeli, predvsem tndi dobro organizirano slovensko šolstvo vse gori do najvišjega našega znanstvenega zavoda, do ljubljanske univerze, če ne bi imeJn naše velike in močne držajve, če ne bi narod v vseh kraijih naše države čutil, da smo eno, mj ne bi korakali v isti vrsti z najbolj civiliziranimi in kulturnimi narodi sveta. Kdor hoče ohraniti svoj slovenski jezi'k, svojo slovensko samobitnost, bo moeel to očuvati samo. če pomaga, da se očuva naša velika narodna idaia. naše državno in narodno edi.nstvo. In mi nočemo nazaj v hlapčevstvo, nego ipreko teh težkih časov, kii danes še ov'rajo naš napredek, ki pa jih bomo vzdržali, in boljše vzdržali, nego marsikatera druea država v F^- -ni. hoče mo postati narod monoRnih, žadovolinih'. gospodarsko zdravih, kulturno naprednih Jugoslovenov in Siloveneev. (Dolgotrajno i.n viharno pritrjevanje.) Nova politika je trajna Zato smo mi nvsiloi one velike vsedržavne politike, ki ima danes svoje predstavništvo v Narodni skupščini i.n ki hoče _ sledeč idejam vrhovnega poglavarja našega naroda, zaščitnika naše svobode, našega kralja, ki je ravno tako dober Slovenec, kakor je dober Hrvat in Srb (viharne ovacije kralju), ki jo sin kmečkega rod« _ delati in se truditi ter naijbolj požrtvovalno skrbeti, da se naš narod in naša država v treznem gospodarskem, socialnem in kulturnem delu razvije v ponosno državo in v zadovoljen narod. Drago mi je, da morem vam, zavednim volilcem, zavednim Slovencem in .Tugoslo-venom zagotoviti, da na poti, na katero je krenila naša državna in narodna politika po 6. janr.ar.ju, na poti, ki .pelje skozi parlament, izvoljen 8. novembra, ni nobenega prestanka. Kdor danes dopoveduje, da se bodo zopet vrnili stari >zlat,i časi«, ko smo smeli biti, kakor som rekel, ra-mesto bra.t bratu, kakor vol;k volku, ta se kruto vara. Ona voVi.ka stranka, katero zastopamo mi pred vami in katere vneti podporniki i.n pristaši ste vi, ta stranka je močna dovoij, da prevzame v naši držaji nase odgovornost, pa tudi, da nosi v svoji roki velik del državne moči. Vse pripovedke, da se bodo zopet vrnile stare stranke, so prazne marane in pravljice onih. ki se ne morejo naučiti, da je .prišel drug čas, nego je bil nekdanji. Zato vas prosim, da vi, ki želite dobro celi naši državi, predvsem pa samim sebi in svojemu krasnemu Prekmurju, da vztrajate na poti, na katero ste krenili s svoiim poslancem, in da ostanete poborniki velike ideje, katero zastopamo. Potem boste z vso pravico lahko zahtevali, da vodi tudi država posebno skrb o vašem obmejnem prekmurskem okraju. Bodite nam dobri zavezniki in sodelavci. A.ko gremo vedrega duha trezne tpameti, gorkega srca in s toplo ljubeznijo do našega ljudstva in naše države v težko borbo z gospodarsko nesrečo, ki nima svojega izvira pri nas, potem bodite prepričani, da bor .o v skupnem naporu, v skunni ljubezni do domovine, kralja in naroda, to borbo zmagovito izvoje-vali in da se bodo pričeli srečnejši časi za ves ju go slo venski narod, sreč.nejsi in zado voljnejši tudi za to našo drago prekmursko krajino, živeli!« Večminutne ovacije, ko je g minister za-kliučil svoi govor, so pričale, da je govoril poslušalcem do srca. Ovacije so se ponovile, ko se je predsednik toplo zahvalil ministru. Narodni poslanec Draeofin Perko ki zastopa v Narodni skupščini sosedno Mediimurje, je že star znanec Prekmur-cev. saj 'Je v 1. 1918 in 1910 kot oficir vodil osvobodilne boje za Prekmurje. Zato je bil, ko se je oglasi! k besedi, sprejet kot dober priiateli s prisreninv pozdravi. Obujajoč spomine na pretekle borbe za narodno osvobojen je ie govornik pozval zborovalce. n?j tudi v bodoče ostanejo zvesti svojemu jugoslovanskemu prepričanju in naj se trdno oklenejo nove vsedržavne stranke Podčrtal je važno vlogo, ki jo igrajo strankine krarevne or^anizaciie, saj more narod snmo preko svojih organizacij v resnici sodelovati v vodstvu javnih poslov in da teti navodila svojim poslancem. Govoreč o gospodarsk;h težavah. ki tarejo danes zlasti kmečko ljudstvo ie g. poslanec v noMudnih besedah opozoril n« še večje težkoče v raznih dragih državah in na posledice gospodarske krize ori nas Senator dr, Ploj, ki že od nekdaj dobro pozna prekmurske razmere, je govoril o posebnih potrebah m težnnh te simpatične pokrajine. Omenil je, s kako požrtvovalno ljubeznijo se zavzema za svoi okraj domači narodni poslanec gospod Hajdiniak. Glavni del svnipga govora je posvetil vprašanju krnskih dolgov; ta njegova izvajan ia bomo obširneje objavili v eni prihodnjih številk »Jutra«. Josip Benko, poslanec sosednjega murskosoboškega sre-za. priljubljen pri vsem prekmurskem prebivalstvu in zato prejet s prisrčnim aplav. zom, je rekel: »Današnji veliki zbor bo mogočno odjeknil po vsej državi in bo to tako močen poudarek, da se bodo morale želje prekmurskega prebivalstva, ki stoji tako strnjeno za jugoslovensko državno in nacionalno idejo v bodoče vse bolj vpošte-vati.« Govornik je nato obširno govoril o gospodarskem položaju Prekmurja in je zlasti podčrtal težkoče, ki so nastale zaradi zastoja v izvozu živine, zaradi padca cen živini in kmečkim pridelkom ter zaradi dolgotrajne suše, ki je uničila ves letošnji pridelek. Naglasil je potrebo nujne pomoči in dal zagotovilo, da bo s svoje strani z vsemi silami podprl prizadevanja poslanca Hajdinjaka. Nato je v imenu banovinskega odbora JRKD pozdravil zborovalce tajnik bano-virske organizacije g. dr. Zajec, ki je v svejem govoru podčrtal važnost organiziranega dela in dal zagotovilo, da bo ba-novinska organizacija še s posebno skrbjo upoštevala vse predloge in želje iz Prek-murja. Za njim je pozdravil zborovalce notar g. Koder, predsednik murskosoboške sreske organizacije; naglašal je, da se Prekmurci v polni meri zavedajo, da žive na meji, apelirajo pa tudi na vse merodajne čini-telje, da to upoštevajo. Najboljši čuvar državne meje je zadovoljstvo ljudstva. Tajnik sreske organizacije za dolnjelen-davski srez učitelj g. Izidor Horvat je v daljšem govoru konkretiziral želje in potrebe prekmurskega prebivalstva, predvsem dolnjelendavskega sreza. Anton Haf&lnjak, popularni domači poslanec, sprejet z dolgimi ovacijami. se je zahvalil zborovalcem, da so se v tako impozantenm številu odzvali pozivu ter jih prosil, naj s složnim delom delajo na to, da bo organizacija stranke še bolj napredovala, tako da ne bo nobenega Prekmurca, ki ne bi bil v njenih vrstah. V svojih nadaljnih izvajanjih je omenil več akcij, ki jih je že povzel za omiljen je hudih gospodarskih skrbi, zlasti pa glede preskrbe krme za živino. Svoj govor je zaključil z zagotovilom, da bo tudi v bodoče, podpiran od vseh poslanskih tovarišev, senatorjev in ministrov, posvetil vse svoje moči napredku in razvoju Prekmurja. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Živel kralj! Živela Jugoslavija, Živel naš minister dr. Kramer!« Večminutne ovacije so skoro zadušile besede predsednika zborovanja g. dr. Pikuša, ko je ob 12.30 zaključil ta zares veličastni kmečki tabor. Po shodu so kmetje iz Prekmurja obkolili ministra dr. Kramerja, ki jim je v domačem razgovoru odgovarjal na razna vprašanja ia pojasnjeval razne probleme, ki so na dnevnem redu. Priprosti kmečki ljudje so se čudili, kako dobro pozna g. minister vse njihove križe in težave in kako zna v vsaki stvari s primernim nasvetom olajšati skrbi. Ob 14. je bilo prirejeno v dvorani hotela pri Kroni skupno kosilo, ki so se ga poleg gostov udeležili člani sreskega odbora, delegati posameznih krajevnih organizacij in raznih društev ki so sodelovala pri dopoldanskem sprejemu ter pripravah za -o veliko manifestacijsko zborovanje. Pri tej priliki je izročil sreski načelnik g. dr. Tr-stenjak dolgoletnemu borcu za kulturni i it gospodarski napredek Prekmurja, g. dr. Janku Pikušu, od M kovan je reda Jugoslovenske krone 'IV. stopnje. Med številnimi govorniki, ki so povzeli besedo med obedom, je spregovoril tudi dolnjelendavski katehet g. Vrbanjšek, ki je med drugim dejal: j.Držim se besed, ki so zapisane v svetem pismu: Dajte Bogu kar je božijega in cesarju kar je cesarjevega. To je tudi naše geslo. Bogu in cerkvi, kar je njunega, zunaj cerkve pa svooe duševne in telesne sile za službo narodu ;n domovini. Nikdar nisem bil politik, toda bil sem vedno nacionalna delavec. To sem in ostanem tudi v naprej.« Besede priljubljenega svečenika so to**« sprejete z velikim odobravanjem. Govorili so še nato razni zastopniki, večinoma preprosti prekmurski ljudje, ki so deloma v domačem narečju, deloma pa v najlepši slovenščini ponovili zaobljubo zvestobe Jugoslaviji in jugoslovenski ideji. Minister dr. Kramer se je ob koncu v daljšem govoru zalivali! ne samo za sprejem, ki so mu ga priredili, marveč še mnogo bolj za ta novi dokaz narodne zavesti našega Prekmurja, ki daje jamstvo, da bo Prekmurje vselej močan in neporušljiv steber v naši veliki skupni in srečni jugoslovenski domovini. Požarna katastrofa v Pobrežju Ogenj je ob vetrovnem nedeljskem popoldnevu uničil večje število gospodarskih poslopij in povzročil za 200.000 Din škode Ptuj, 5. septembra Lepo vas Pobrežje, nedaleč od Sv. Vida pri Ptuju, je zadela v nedeljo popoldne, v času, ko so bili ljudje po večini pri večernicah v župni cerkvi pri Sv. Vidu, velika nesreča. Okoli 14. se je nenadoma vnel požar v gospodarskem poslopju posestnika Jerneja L e n č k a, kjer so naenkrat švignili kvišku kar štirje ognjeni zublji. Ogenj je ogražal vso vas, zlasti zaradi tega, ker je bilo precej vetrovno vreme. Požar se je res razširil še na nadaljnja poslopja. Uničil je Janezu G o r i -č a n u gospodarsko poslopje, mnogo sena in slame, Franu Forsteriču gospodarsko poslopje, Ivanu B u k o v i č u gospodarsko poslopje, Josipu R o g i n I stanovanjsko in gospodarsko poslopje, mnogo sena in žita, Ani Kranjčevi stanovanjsko in gospodarsko poslopje, Jerneju Lenčku pa gospodarsko poslopje. Škoda znaša nad 200.000 Din. Poslopja so bila večinoma lesena in krita s slamo. Zgorelo je tudi nekaj prašičev in gospodarskega orodja, dočir-i človeških žrtev ni bilo. Na pomoč so prihiteli takoj gasilci od Sv. Vida, Jurov-ca, Ptuja in Hajdine ter se je le njihovi požrtvovalnosti zahvaliti, da se požar ni razširil še bolj ter ob viharju povzročil še večjo katastrofo. O vzrokih požara se širijo razne verzije. Domnevajo v glavnem, da je nastal zaradi neprevidnosti. Zadnja pot Alojzija Pavlina Trebnje 5. septembra. Kakor je »Jutro« poročalo, je umrl 1. t. m. tukajšnji gostilničar in mesar g. Pavlin Alojzij znan po vsej Dolenjski kot do-der gospodar in napTednjak. Pokojnik je bil soustanovnik mnogih društev kmetijskega in narodnega značaja. Deloval je tudi za gasilno društvo, a največ zaslug ima za tukajšnjega Sokola ki mu je bil ustanovitelj pred 25 leti in njegov največji dobrotnik saj je njegov »marof« vseskozi v porabi Sokola, ki ima v njem svojo telovadnico, in to brezplačno. Na stotine vaščanov in okoličanov je prišlo k njegovi krsti, ki je ležala v domači sobi vsa obdan? od vencev. Pogreb se je vršil v soboto ob 16. na tukajšnje pokopališče ob številni udeležbi dolenjskega Iiud-stva. Zastopani so bili tudi gasilci in Sokoli s praporom. Pred domom, v cerkvi in na grobu je zapel pevski zbor žalostinke, starosta tukajšnjega Sokola br. Jaka Novak pa se je o'b krsti poslovil od dragega brata in se mu zahvalil za vso njegovo požrtvovalnost. V počastitev pokojnika se je poklonil nad gomilo sokolski prapor. Časten spomin zaslužnemu ^okoinikul 3407 dijakov je vpisanih na ljubljanskih gimnazijah Ljubljana, 5. septembra. Srednje šole, v prvi vrsti gimnazije so danes popoldne končale vpisovanje dijakov. Redni šolski pouk pa se bo priče! 14. t. m. Naval je bil spet velik. Na nekaterih zavodih so morali po več prosilcev odkloniti, zlasti one za I. razred, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja prostora. Šolnina je občutno prizadela državno urednike in druge nameščence. Samo na ljubljanskih srednjih in meščanskih šolah bodo inkasirali na šolninah okoli milijon dinarjev, za vso Slovenijo pa trdijo pozna-valci razmer, da bo državni zaklad prejel približno 3 milijone dinarjev. Na posameznih ljubljanskih zavodih so bili izvršeni naslednji vpisi: Na klasični gimnaziji v Tomanovi ulici j« celotno število 835 učencev, po razredih: I. 231. II. 159, III. 128, IV. 73, 5. 60, VI. 73, VIL 39 in VIII. 72. Polovico dijakov je oproščenih šolnine. Na klasično gimnazijo je bil letos večji naval in so bili mnogi prosilci odklonjeni. Množina dijakov je iz delavskih slojev in družin nižjih državnih uradnikov. Tudi na 7. realno gimnazijo v Vegovi ulici ic bil velik dotok dijakov. Vseh je vpisanih 1566 (od teb 10 dijakinj"). Na posamezne razrede odnadejo: I. 350, II. 300, III. 288, IV. 166. V. realr.ogimnazijski 95, V. realni 18. VI. realnogimanzijski 90. VI. realni 24, VIL realnogimnazijski 91. VIL realni 36. VTII. realnogimnazijski 60 in Vin. realni 39. II. realna gimnazija na Poljanski cesti ii..a vpisanih' 1006 dijakov odnosno dijakinj. no razredih pa: I. 244 (42). II. 210 (28), III. 156 (19). IV 150 (46). V. 70 (32), VI. 57 (35). VIT. 76 (39) in VIII. 63 (23). Ka ljubljanskih gimnazijah je torej 3407 dijakov fini). Naknadno je pričakovati, da se bo vpisalo še več dijakov, ker niso mogli pravočasno dobiti potrdila o višini ne^ posrednih davkom-. Davčna uprava za mesto Ljubljano je doslej izdala že 1100 potrdil, a ona za okolico 945. Čeprav je bil rok za prošnje o potrdilih določen do 3. t. m., so kljub temu zamudniki v velikem številu prihajali na obe davkariji. Dva požara v Vižmar jih Št. Vid nad Ljubljano, 5. septembra. V nedeljo okrog 2. ponoči je nastal ogenj v kozolcu posestnika in narodnega poslanca g. Albina Komana v Viržmarjah pri Št. Vidu. Požar je zajel štiri štante, v katerih je bil fižol. Od en j se je posrečilo po-gositi gasilcem iz Št. Vida in Vižmarij šela po daljšem prizadevanju. Komaj pa so nehali gasiti Komanov kozolec je začelo goreti v šupi železničarja Ivana Berganta na koncu vasi. Lesena stavba, v kateri je b-ij nakopičenega precej sena, je v kratkem času pogorela do tal. Škoda, ki jo je povzročil ogenj znaša v obth primerih okrog 40.000 Din. Kako je ogenj nastal, je pa prav verjetno, da inrn oba požara na vesti neznan požigalcc. Orožniki vodijo preiskavo. Hmelj — Žalec, 5. sept. Včerajšnji dež je omogočil basanje hmelja in je danes trgovina vsestransko zavzeta s spreiemaniem kupljenega blaga. Pri čvrstem položaju in nespremenjenih cenah je prešlo tudi danes v drua« roke vseeno še nad 10«) metrskih stotov-Prevzemanje bo trajalo predvidoma še do srede- Položaj je na vseh tržiščih tak. da povsem izključuje kako presenečenje. Žatee. Tedensko poročilo nemške sekcije Žateškesra hmeljarskega združenja pravi, da gre obiranje bmelia h koncu. Rezultat obiranja ie zelo različen, tako po legi hmeljišč kakor tudi po odstotku hme^a. ki je zaradi slabe barve ostal neobran. Hmelj, ki so na obrali je v ostalem prav dober in je 'e manjši del v barvi nomanikljiv (ker porjavelega niso obrali). Pri stalnem povpraševanju so cene v teku tedna narasle za Ke pri 50 kg. Ob koncu tedna so plačevali no kakovosti 650—850 Kč za 50 kg (22—28 75 Din za kg). Tudi za lanski hmelj je pnv. n^aševanje in se je prodaial po 100—*?r>0 Kč. — Zadruga hmeliskih trgovcev v Žatcu ugotavlja, da se živahno povpraševanje za prvovi-ten letošnii brneli nadaliuie nri naraščajočih cenah, dočim za hmelj slabše bar-ve ni zanimanja. Niirnberg. Pretekli teden je znašal dovnz 400 bal. prodanih pa ie bilo ^0 bai. Kneči-ia fe razvija še mirno pri čvrsti tendonrt Ob koncu tedna se ie prvovrstni t«flninški hmeli trgoval po 145 — 100 Kč '/a 50 kg .(30 15—43.20 Din za kg). Ce^i za hnl'or-tauški hmelj ie po kvaliteti boli rarličnn Za srednjevrstni hallert^uški hmeli se r1"-fuie 100-110 mark (27-20 ~o Din) 7a boliši in prvovrstni pa 115—150 mark (31.50 do 40.50 Din). VrP 4 Zaprebska vremen«^ napoved za dane«-Spremenliivo. pretežne oblačno. — ^ituarHn včerajšnjega dne: Pritisk ie v splošnem rx»-ra°te1 za 1 do 5 mm. Dnnajska vremenska napoved ra torek: V severnih Alpah dopoldne naibrže še pre-ee? iasno in nekoliko toplejše. V splošnem: postopno poslabšanje vremena. letel neki avtomobilist z Bleda v kmetski vaz ter so morali občutno poškodovanega voznika prepeljati v bolnico. 0 Guštsnj, 5. eptembra. Dober kilometer od naše meje na avstrijskem ozemlju se je včeraj okoli 13.30 pripetila huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev, obenem je bilo več potnikov znatno poškodovanih. Smrtno se je pjiiesrečil strojnik pri svinčenem rudniku v Žerjavu Andrej Ferk. Pri avtopodjetinku g. Hrastu na Poljanah pri Mežici zaposleni šofer Maks Krulc je včeraj vozil s tovornim avtom v Pliberk, da bi tam naložil več panjev čebel. Vzel je s seboj 14 potnikov, namenjenih v Pliberk na sejem. Ko je privozil do Ton\virtove gostilne, stoječ ob ostrem ovinku na avstrijski strani, mu je nasproti prihitel šofer Lageršek iz Prevalj, ki se je z avtom vračal s pliberšekga sejma. Zaradi nenadnega pojava nasprotnega avtomobila in ker v Avstriji veljajo drugačni predpisi, da namreč morajo voziti levo, je šofer Krulc hitro zaoikrcnil volan. Zadnji del avta je spodrčal tako silno, da se je težko vozilo prevrnilo v pravem saltu mortalu in se nato znova postavilo na kolega. Nekateri potniki, ki so v prisotnosti duha še pravočasno poskakali z avtomobila, niso bili poškodovani, dočim je dr-uge vrelo v loku daleč stran na trav- nik. Trije potniki so z večjimi poškodbami obležali nezavestni. Mimo je privozil g. Legner iz Guštanja in odbrzel takoj v Črno poklicat reševalni avto Rdečega križa. Tudi iz Celovca in Ve-.liikovca sta prispela reševalna avta, čim sta bili o hudi nesreči telefonično obvešče-eni reševalni postaji. Ponesrečencem je .med prvimi prišel na pomoč zdravnik dr. Herbst, ki je vse ranjence obvezal. Najhujše poškodovanega Andreja Ferka, ki je kazal še znake življenja, so najprej odpeljali v bolnico v Črno, a je že med prevozom umrl. Dve hujše poškodovani potnici, in to Marija Kohlenbrandova in ga. \Viirflova iz Črne pa uživata nego v bolnici. Nesreča je po vsej okolici vzbudila splošno sočutje, kaj bi strojnik Ferk je marljiv in simpatičen delavec. Ne moreš v šslo ? Vzgoji se sam! NTa/uč3 se sam vseh stvari, ki jih potrebujež za svoj uspeh v življenju! Krepka volja! V leto dni znaš vse trgovsk« predmete, k«kor tudi zadružne in katerikoli svetovni jezik! Piši na 10947 Dopisno trg. šolo v Ljubljani. Pražakova 8, aH pa se oglasi sam. Informacije zastonj. Ura-dne are 8.-12. ra 2.-6.. nedelja 10.—Ul. Prizori slavnostne nedelje v Ljubljani Fotoamaterji! Vaše filme razvijamo in kopiramo v 4ih urah Razvijanje filma Din 5, kopije do 6 9 Din 1. Fotomaterijal JANKO POGAČNIK Ljubljana, Dunajska cesta 20 (nasproti kavarni Evropi) 11384 Slavnostni oder na velesejmu, ko so korakale mimo dolge vrste slikovitih slovanskih narodnih noš. Od leve na desno so v srednji vrsti: predsednik velesejma industrijalec Fran Bonač, predsednik kongresa narodnih noš senator Valentin'Rožič s soprog-o, gospa Franja Tavčarjeva, gospa ministrova Anči Kramerjeva, gospa županja Olsra Pucova in drugi ljudje je že bušnil v zrak ognjeni steber. V Dolenčevem avtomobilu se je vnel bencin, voznik France Dolenc pa je obtičal za zmečkar.im prednjim delom svojega voza s strto nogo in menda tudi s strtim prsnim košem. Iz obeh voz se je naenkrat začulo pretresljivo vikanje in kričanje. Prizor je bil tem strašnejši, ker je bil Dolenc mahoma ves v ognju. V avtobusu so ljudje v vsej naglici razbili šipe in poskakali na cesto. 2iva bakla — nesrečni France FK>lenc — je še nekajkrat zakrilil z rokami, nato pa mu je bruhnila kri iz ust. ušes in nosu in se je zgrudil nazaj za strti volan, za katerim je dobesedno zoglenel. Takoj po eksploziji bencina so bili prvi na mestu nesreče stanovalci sosednjih hiš, ki so skušali pomagati, kjer se je dalo. Posebno se je odlikoval stavbenik Slavec iz Kranja, ki je, rešivši se iz avtobusa, takoj priskočil h gorečemu Dolenčevemu avtomobilu in notegnil z voza gospo Josipino, ki je morala na lastne oči zreti, tudi že sama precej opečena, grozovite muke svojega gorečega moža. Nesrečna žena se je takoj nato onesvestila in so jo prenesli v Cirmanovo hišo. Dotlej so poskakali iz gorečega avtomobila tudi še Vogrinc, Dermastja in Blažič. Izmed prvih sta katastrofo opazila s strehe tovarne ob cesti v Vižmarje brata Ivan in An že Novak. Po silnem poku, ko se je dvigtnil v zrak plamen, sta takoj skočila v "spodnje prostore do telefona in je prvi pozval reševalno postajo z Ljubljane, drugi pa je pograbil v mizarski tovarni se nahajajoče gasilne aparate »Minimax« in pričel takoj gasiti ogenj. Aparati so navzlic temu, da jih je imel doma že nad dve leti. brezhibno funkcionirali. Baš zaradi tega tudi nasta zgorela oba voza. Na pomoč ponesrečencem so prihiteli in se posebno požrtvovalno udeistvovali sprevodnik Pernu-ševega avtomobila Žane Ropret, ki se je pri delu hudo opekel po obrazu in rokah, železniški uradnik Ivan Rihar, posestnik Ciril Beremo in drugi sosedje. Reševalna avta, ki sta kmalu potem pri-brzela iz Ljubljane, sta odpeljala v bolnico samo lažje ranjeno, a živčno popolnoma strto Dolenčevo ženo Josipino. Pasažirji; ki so se peljali v Pernuševem avtobusu, so si deloma porezali na šipah roike in jim je nu- Pokojni Fran Dolenc Ljubljana 5. septembra. Ponedelj?ko »Jutro« je v drugi izdaji obširno poročalo o strahoviti nesreči, ki se je v nedeljo zvečer pripetila v Št. Vidu nad Ljubljano. Izpopolnjujemo to žalostno^ poročilo z nekaterimi podrobnostmi, ki so bile šele danes ugotovljene. V Ljubljano se je pripeljal v nedeljo s svojim avtom znamke »Fiat« posestnik in mesar v Novem mestu 38-Ietni France Dolenc, in to v družbi svoje žene 301et,ne Jo-sipine, 34-letnega pomočnika Ivana Der-mastje, odvetniškega pripravnika Franca Vogrinca in 31-letnega trgovca Josipa Bla-y,iča. Z drugim avtomobilom znamke »Ta-tra« sta se'peljala istočasno v Ljubljano Dolenčeva brata Jože in Tone in z nj>ima sta bila še svakinja Nežika in 'Francetov svak Jože. Vsa družba si je ogledala dopoldanske svečanosti v mestu in razstarvo na velesejmu, nato pa so se z obema avtoma odpeljali v Tacen na dom Dolenčevega pomočnika Dermastje, kjer so se zadržali Nesreča v št. Vidu je privabila včerajšnje dopoldne mnogo gledalcev. Na sliki je videti na levi razdejani osebni avtomobil, v katerem je našel smrt mesar Dolenc, na desni pa avtobus, ki ga je pri nesrečnem trčenju ogenj tudi precej poškodoval. Maši kraji in Nj. Vis. prestolonaslednik kraljevič Peter Danes na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra bodo velike letalske tekme za pokal Nj. Vel. kralja Novi Sad, 5. septembra. Po sijajnih uspehih naših »asov« na mednarodnih tekmah v Curihu, ko je naše vojno letalstvo v hudi konkurenci zadobilo svetoven sloves, pomeni rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra spet novo težko preizkušnjo. Za ta dan so bile, kakor že petkrat od leta 1926. napovedane tekme in je tokrat za zmagovalca razpisan zlat pokal Nj. Vel. kralja/ Najboljši predstavniki našega vojnega letalstva se bodo dvignil z novosadskega aerodroma »Jovan Jugovid« v raznih smereh, da bodo preleteli v enem dnevu sorkaj vse dele naše države. Leteli bodo nad Vojvodino, Srbijo, Hrvatsko, Besno, Herecegovino, Črno goro in Juž-tu; Srbijo preko planin Sandžaka, ostrih grebenov slovenskih Alp in visokih planin Južne Srbije. Mladi predstavniki našega vojnega letalstva bodo imeli priložnost za -veliko preizkušnjo živcev itn svoje strokovne sposobnosti Cilj vseh pa bo največja trofeja — nagrada Nj. Vel. kralja. To bo istočasno tudi največje in najresoiejše tekmovanje naših pilotov, kajti v&ak si hoče priboriti kraljev pokal. Komandant našega vojnega letalstva ge-neralštabni divizijsiki general g. Miljutin Nedič je razdelil tekmovalce v tri kategorije: vojna dvosedežna letala, lovske aparate in športna letala. Tekma prvih bo na progi Novi Sad - Zagreb - Sarajevo, Bjelina-Kraljevo - Požarevac - Zemum - Stari Bečej - Novi Sad na 1179 in pol kilometrov, tekmovalna skupina lovsikh letal ima progo Novi Sad - Zagreb - Novi Sad na 610 km, tretja tekmovalna skupina pa bo preletela progo Novi Sad - Kraljevo - Niš - Kraguje-vac - Zemun - Novi sad v skupni dolžini 533 km. Tekmovalci so izbrani iz vseh naših letalskih polkov in je bila dana prednost pri tem tekmovanju zlasti mladim našim letalcem, ki bodo gotovo sledili zgledu svojih številnih starejših tovarišev. Dve smrtni avtomobilski nesreči Podrobnosti o šentviški katastrofi — Huda nesreča ob avstrijski meji do večera. Od Dermastjevih so se vračali proti Ljubljani okrog 21. in krenili skozi Vižmarje proti glavni cesti. Voz. ki ga je šofiral Jože Dolenc sam, je krenil prvi na pot, a v ne preveliki razdalji je vozil France Dolenc svojo družbo. Prvi voz je malo pred 21.10 privozil iiziza znanega vogala Cirmanove hiše v Št. Vidu na glavno cesto in zdirjal naprej, kmalu pa mu je sledil tudi Francetov voz. Čeprav očitno z veliko brzino, vendar je France pravilno napravil velik lok po desini strani ceste, čim pa je privozdl na cesto, je bila katastrofa tu. Baš v tistem trenutku je namreč privozil iz Ljubljane po glavni cesti Pernušev avtobus znamke Mercedes-Benz, ki vzdržuje zvezo med Ljubljano - Kranjem in Trži-čem. V avtobusu, ki je enako vozil razmeroma zelo hitro, je bilo 26 oseb. Čim je Pernusev šofer Maks Švajger ugledal slaboten odsev luči Dolenčevega avtomobila, je zavil z desne na levo, proti Brančevi hiši. Ali že je sledil silen karambol. V motorju Dolenčevega avtomobila je počilo kakor iz topa, a tisti mah, ko je avtobusni orjak šibikejše Dolenčevo vozilo zasukal, dil pomoč šentviški okrožni zdravnik, nato pa so se odpeljali z drugim avtobusom naprej na Gorenjsko. V avtomobilu, ki je bil zmečkan in je skoro docela zgorel, je ostalo samo še Dolenčevo truplo, ki pa se je popolnoma se-sedlo in so ga šele, ko so ogenj popolnoma pogasili, spravili v krsto in ga prenesli v šentviško mrtvašnico. Dolenčev brat Jože, ki je peljal svojo družbo v Ljubljano na kolodvor, se je že okrog 22. ure vrnil nazaj v Št. Vid, saj je slutil nesrečo, kei bratovega avtomobila tako dolgo ni bilo za njim. Pogled na ubogega Franceta in na prizorišče nesreče je brata Jožefa in Toneta silno potrl. Danes dopoldne so pod vtisom »Jutrove-ga« poročila prihajali v Št. Vid nešteti av-tomobilisti, ki so si ogledali ožgana voza in kraj nesreče. Strokovnjaki pravijo, da je nesreče kriva tudi velika obločnica, ki visi na žici, razpeti nad križiščem, in z močnim svitoim ubija žarenje žarometov, prisvetivšiih izza ogla Cirmanove hiše. Zalet avtomobilov je moral biti silovit, kajti pri Dolenčevem vozu je odletelo levo kolo in se je os gladko odlomila, čeprav je bila izdelana iz najdmejšega litega železa. O sili zaleta priča tudi odbijač pri Pernuševem avtobusu, pri katerem se je odlomil prožni odbojnik in odpadel. Ogenj je bušiil izredno visoko in je ožgal tudi trto, ki je speljana nad I. nadstropje Bremčeve hiše. Pokojni Dolenc je kupil avto šele pred dvema letoma od ravnatelja zavarovalnice »Triglav« dr. Lajovica za 21.000 Din, ter je bilo vozilo vredno zdaj še kakih 15.000 Din. Na Pernuševim avtu se škoda ceni na okrog lih 18.000 uin. Truplo Franca Dolenca bodo. kakor pravijo svojci, prepeljali iz Št. Vida na pokopališče na Ig, kjer imajo Dolenčevi, ki izhajajo iz Pijave gorice, že pookpane številne sorodnike. Gospo Josipino Dolenčevo, ki je bila v bolnici obvezana ter je dobila več .pomirjevalnih injekcij, so davi prepeljan na dom sestre njenega pokojnega moža, k gospe Bizjakovi, soprogi znanega^ trgovca in krznarja g. Fili.pa Bizjaka na Kongresnem trgu. Nesreča je hudo razburila ves St Vid rn okolico ter se ves dan zbirajo na mestu velike množice. Oba ožgana avtomobila sito-j i ta še tam ter čakata ogleda komisije. Na tem kraju se je pripetilo že več nezgod, orav huda pa lani 2. avgusta, ko se je za- Prizor pri blagoslovitvi prapora Strelske zveze ob priliki otvoritve strelskih tekem na vojaškem strelišču v nedeljo dopoldne. Sokolski in gasilski prapori se bratijo z najmlajšim tovarišem. Prapor je dar Nj. Vel. kralja in krasno delo Beograjskega ženskega društva Proslava društva »Soče« z razvitjem novega društvenega prapora pred Sokolskim domom na Taboru. Videti je naličje prapora z umetniško izdelano alegorijo »Nas čolnič otmimo'«. To pesem je silno učinkovito deklamirala gdč. Klavora (na levi). Dalje stoje: župan in predsednik društva dr. Puc, blagajnik Sfiligoj in desno za-J " stavonoša Bavdaž. dopolni danes 9. leto svojega življenja. Lani na njegov rojstni dan smo odkrili v Ljubljani spomenik njegovemu velikemu dedu, kralju Petru I. Osvoboditelju. Ta slučajnost je zelo pomembna. Ko je ves slovenski rod trpel pod tujim jarmom, je veliki ded Nj. Vis. prestolonaslednika Petra parkrat na skrivaj potoval skozi naše kraje. Srčne želje našega rodu po popolni svobodi, ki jo najlepše izraža tudi narodna vladarska rodbina, pa so bile izpolnjene tudi s tem, da naš današnji visoki godovnjak baš med nami preživlja toliko najlepših let svojega cvetočega življenja. Utešen in lep praznik naj bo današnji deseti rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra! Film, ki ga mora vsakdo videti! Najnovejši Ufin zvočni tednik! ELITNI KINO MATICA Danes premiera! Monumentalni vele-film najbolj napetih prizorov. Oborožena revolta za zidovi kaznilnice. S tanki na upornike. Heinrich George Gustav Diessl Dita Parlo Telefon 2124. TVKDKA, KI FOZNA OKUS NAŠIH DAM To dokazujejo velike pošiljke prekrasnih damskih oblek, plaščev, edinstveni kosi slikovitih žemperjev in vestic, ki uprav zadivijo vsako damo. Cene brezkonkurenčne! L U KI Č, LJUBLJANA, STRITARJEVA r 'i A.** t ' I Domače vesti ♦ Društvo za proučevanje narodnih vprašanj v Rimu je izbralo bivšega ministra g. dr. Nika Županiča za svojega dopisnega člana. ♦ Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo 11. t. m. v Slovenski Bistrici. Polovična vožnja dovoljena od 9. do 13. Vabimo vse Slovence, da se udeleže zborovanja naše šolsko-obrambne družbe. ♦ Proslava 25letnice Siovenskega lovskega društva, član-stvo obveščamo, da bo 7. t. m. ob 18. v sejni dv-orani mestnega magistrata izredna glavna skupščina. Skup-ačina bo javna in bodo imeli pristop vsi člani. Obvezna, je pa udeležba za delegate podružnic, člane osrednjega odbora in za oba račumska preglednika. Ti funkcionarji naj pridejo po možnosti v društvenih krojih. Po skupščini bo prijateljski sestanek lovcev v divoranti restavracije »Zvezde« in ne, kakor je bilo v »Lovcu« objavljeno, v hotelu »Unionu«. Začetek ob 20. Na sestanek se vabi celokupno članstvo i rodbinami vred in prijatelji lova in lovcev sploh. Obleka lovska aH promenadna. Zlasti so na ta sestaneK vabljeni tudi člani kinoloških in strelskih organizacij, ki se bodo ta večer mudili v Ljubljani. Predsedstvo SLD. ♦ »Poljski dom na Jadranu«. V Zagreb je prispela ekskurzija varšavskega »Doma poljskega na Jadranu«, organizacija, ki si je stavila nalogo, da na dalmatinskem otoku Šolti zgradi svoj dom. Doslej je že zgradila udobno hišo v Nečujmu in vilo v Rogaču. Na Čelu ekskurzije je profesor dr. Tadej Hilarowicz. Danes bo ekskurzija nadaljevala potovanje Split, jutri pa ho na Sol ti na svečan način namestila sliko Matere božje ostrobramske kot dar poljskega mesta VL'ne v kapelici poleg doma, kri se že gradi. Obenem se bo odkrila spominska plošča maršalu PilsudsKemtt. + Dr. Ivan švegel je zapustil Argentino. Kakor javlja argentinski tednik »Jugoslavija . je bivši naš poslanik v Argentini g. dr. Ivan šrvegel nedavno zapustil Buenos Aires. Ob svojem odhodu je g. dir. šve-,gel priredil na čast argentinskemu mini s trn za zunanje zadeve poslovilni večer, iki se ga je udeležilo večje število članov ■diplomatskega zbora. ♦ Vasja Pire na Sušaku. Znani naš šahovski mojster g. Vasja Pire je prispel na Sušak, da odigra stoMtamiko proti dvajsetim igralcem sušaškega šahovskega kluba. ♦ Poročila sta se g. Zorko Kotnik, Šolski upravitelj na Rečici ob Savinji, in gdč. Danica Pulkova, učiteljica na Gorici. Za priči sta bila ženinov brat g. dr. Prane Kotnik, prosvetni inšpektor v Ljubljani in nevestin oče g. Valentin Polko, šolski nadzornik v p. rin posestnik na Kalobju. Poročil ju je pa ženinov brat g. Simon Kotnik, župnik v Podgorcu pri Slovenjgradcu. Bilo srečno! ♦ Učiteljski pevski zbor v Ljubljani. Prv.i pevski tečaj v letošnji sezoni bo 10. in 11. t. m. v Ljubljani. Pričetek 10. ob 9. uri dopoldne v Glasbeni Matici. Zaradi oktobrskega koncerta v Mariboru in drugih važnih prireditev v bližnji bodočnosti je pevski tečaj velike važnosti. Pevski ebor bo ob tej prilika sprejemal nove pevce in pevKe. Pozrtvarno dobre pevke 'n frevoe, da se prijavijo in udeležijo napove danega pevskega tečaja. Odbor UPZ. Utrisfa velesejem človeka, da komaj diha, komaj teka, v Daj—Dama vse dobiš, da spet se poživiš«_ ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da otvori v sredo 7. t. m. zopet sezono rednih tedenskih sestankov. V sredo ob pol 21. bo razgovor o perečih društvenih zadevah in se bo ustanovil propagandni odsek. Njegova naloga naj bi bila med drugim, da osnuje kartoteko vseh Slovencev v Zagrebu in poveča zanimanje za društveno delo med nečlani Društveni prostori so v Gunduličevi ulici 29 (telefon št. 99-65). ♦ Novi grobovi. Umrla je v nedeljo na Lavi 29, pri Celju v starosti 60 let posest-nica ga. Josipina K r u š i č e v a, po rodu Bauman.nova. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 16. Iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. — V St. Pavlu pri Preboldu rje umrla včeraj v stanosti 36 let ga. Marija Vedernikova, po rodu Turkova, soproga uglednega gostilničarja, pekovskega mojstra in posestnika. Pokojni ca je bila vzorna žena in mati ter je uživala med prebivalstvom splošno priljubljenost. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v št. Pavlu. — V Zagrebu je umrl g. inž. Erast šuberski, -lodiravnatelj Jadranske zavarovalne družbe, filijalne direkcije za Slovenijo. TrepeljaH so ga v Ljubljano in včeraj položili k večnemu počitku pri Sv. Križu. _ Na Sv. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Llubllanl Htevtike za osnačbo kraja Domenijo: 1, čas opazovanja, 1. stanje barometra, 8. temperatura 4 reiativna vi ara r %, 5. smer tn b^rlma vetra. 8. oblačnost 1—10. 7. vrsta palsviD. 8 padavin« ▼ nun. Temperatura: prve Številke pomenijo nabriti«* druge oainiS^n 5. septembra 1932. Ljubljana 7. 763.4, 17.0, 90, NE2, 10, 3.8. dež. Ljubljana 13, 763.7. 20.0, 60, Wl, 10, ____Maribor 7, 763.2, 17.0, 80, mirno, 10, 7 0, dež Zagreb 7, 763.6, 18.0. 70, NE4, 10, _. Beograd 7, 761.1. 19.0, 90, WNW2, 8. __Sarajevo 7. 762.5. 16.0, 80, ttlrftO, 10 ___— Skoptfe 7, 761.9, 20.0, 80, mimo, 9. — Split 7. 760.0. 20.0. 80, ENE4, 10, 4 0 dež. Kuim.bor 7, 758.8, 22.0. 90. E2, 9, 11 0, dež. Rab 7, 761.3. 21.0, 60. E4. 6, —. — Ljubljana 26 0, 17.0. Maribor 26.0, 16.0. Zagreb — 17 0 Beograd —, 18.0. Sarajevo _. 14.0. 'Skonlje 17-0 SpIH -, 19.0. Kumbor —, 15 0. Rab _ 20.0. Sonce vzhaja ob 5.25, zahaja ob 18.31 Luna vzhaja ob 11.26, zahaja ob 20.16. Petra cesti 65., v Ljubljani je umrla v starosti 72 let upokojena učiteljica šentjakobske šole gdč. Marija šerceva. Bila je zelo spoštovana in priljubljena vzgojiteljica. Pogreb bo danes ob 15, — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje! ♦ Premija državne razredne loterije. Kakor smo že poročali, je premijo državne loterije v znesku 1,000.000 Din zadela srečka 26.33S. Eno četrtino dobitka je do bila neka siromašna državna uradnica Beogradu. Tudi druga četrtinka je bila prodana v Beogradu. Tretjo je prodala Ze-maljska banka v Sarajevu, četrto pa banka Rei.n & drug v Zagrebu. ♦ Huda avtomobilska nesreča se je v nedeljo popoldne pripetila v okolici Karlov-ca. Z avtomobilom veletrgovca Fislerja so se z izleta vračali v Karlovac učiteljica Marija Hauptfeldova, posestnik Tomo Gonič in privatni uradnik Braun, ki je šofi-ral. Ko se je pri Gornjih Stativah Genč hotel izogniti gruči na cesti, je po nesreči povozil triletno deklico in jo smrtnone-varno poškodoval. Avto je pri tem zadel v Napoleonov spomenik in ga močno poškodoval. Učiteljica je pri tem dobila hudo poškodbo na glavi, močno pa sta bila poškodovana tu dri Gerič in Braun. Ranjence So prepeljali v karlovško bolnico. ♦ Oče je obstrelil sina. Posestnik Šmigoc Rudolf iz Očeslavcev pri Gornji Radgoni je pri 55 letih še krepak mož. zaradi česar ne izroči posestva 25 letnemu sinu Ivanu, ki se je pred leti poročil in privede! snaho k hiši. Minili četrtek je prišlo dopoldne do prerekanja med snaho in tastom. po:x>ldne pa med sinom in očetom, ki sta se naposled dejansko spopadla. Na pobe gu pred sinom je oče zgrabil za dvocevna lovsko puško, ustrelil in zadel sina na levi strani vratu. Z-dravniK g. dr. Breznik je ranjenca obvezal ter odredil prevoz v ma riborsko bolnico, med tem ko je ostal oče z obvezano glavo v domači oskrbi. + Dve smrtni obsodbi. Sodišče v Bitolju je preteklo soboto obsodilo na smrt Petra živiniča in njegovo ljubico, živinič je na prigovarjanje svoje prijateljice v avgustu lanskega leta umoril svojo ženo Jano, da bi se mogel poročiti s svojo prijateljico. ♦ Tovarna Jo«. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ LysofOnm se izdeluje pod stalnim nadzorstvom Centralnega higijenskega zavoda. ♦ Lutz peči edino v šiški. Iz Lfntilfane u_ V proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se bo vršila ob 10. dopoldne v stolnici služba božja v prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblastev. Ob 11. dopoldme bo služba božja v prarvoslavni kapelici. Mimohod vojske pa bo že ob pol 9. zjutraj na malem vojaškem vežbališču za vojašnico kralja Aleksandra na Dunajskri cesti. Ljubljana je že vsa v zastavah. Rojstni dan prestolonaslednika pa je vojaštvo včeraj ob 18. najavilo s topovskimi streli z gradu. u_ Predavanje in nazorno kuhanje na razstavi »Domače ognjišče« v paviljonu K. Torek 6. t. m.: dopoldne kuhanje gospodinjske šole iz št. Jurija, od 13. do 14. predvajanje brzokuthalniika, od 14. do 16 gospodiu(jska šola iz št. Jurija, od 16. do 17. kuhanje na elektriko, nato pravilno pomivanje posode, od pol 18. dalje konser vriranje zelenjave mn sadja ([ravnateljica ga. Jerica Zemljanova). STeda 7. t. m.: od pol 17. do pol 18. kuhanje na elektriko (gospodinjska učiteljica ga. Travnova), od pol 18. do IS. presna (sirova) hrana (predaval bo šolski ravnatelj g. Martin Hu-rnek, praktični del te snovi pa bo predvajala gospodinjska učiteljica ga. Štefanija Humkova). četrtek 8. t m.: od 15. dalje: kuhanje na plin, kuhanje na elektriko, oH pol 18. sestanek gospodinj v predavalnici »Domačega ognjišča« v paviljonu K. kjer bo predavala ravnateljica ga. Jela Prem-rujeva o organizaciji gospodinj, od 18. do 19. pripravljanje rib. Vsakodnevno predavanje z začetkom ob pol 18. se oddaja tudi po radiu, na kar opozarjamo gospodinje na deželi!. u_ Pevski zbor Glasbene Matice bo iinel drevi ob 20. prvo redno vajo mešanega zbora. Vabljenii so tudi še novi člani in vsi brvši člani, ki so začasno prenehali posečati vaje. u_ Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani. Zaradj nastopa hladnega vremena se vrše društveni sestanki od srede, 7. t. m. naprej zopet vsako sredo ob 20. v restavraciji »činkole«, Kopitarjeva ulica. Odbor vabi k obilni udeležbi. Specijalist za otroške bolezni DR. V. STACUL zopet ordinira.11128 Gosposvetska cesta 2, telef. 31-93 od 11. do 12. in od 3. do 5. Slamičev cviček razvozila jeziček, Slamičeva krača ti telo pojača« Velikomestni variete na velesejmu! Prvovrstni artisti! Posebne vstopnine ni. Tudi se ne pobirajo prostovoljni prispevki. Vsak dan dve predstavi: Prva ob 16.80. Druga ob 20.30. I1417 Slatinske/a&fe/e« hujšanje odstranijo vso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana u_ K pogrebu Frana Dolenca bo danes ob 9. dopoldne odpeljal izpred češnovarja na Is posebni Pečnikarjev avtobus. u—• Izredni občni zbor Podpornega dru štva bivše III. realne gimnazije v Ljubljani bo v soboto 10. t. m. ob 17.30 v posvetovalnici šolskega poslopja v Beethovnov' ulioi 7. Sklepalo se bo o razidu društva in porabi društvene imovine. u_ Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« v Sp. šiški ima jutri 7. t. m. ob 20. članski sestanek v gostilni Pavlet.ič v Frankopanski ulici. Sestanek je izredne važnosti, zato pa naj ne manjka nihče! u_ Svetloton-film iz Zagreba naproša vse one dame in gospode, ki so se že prijavili, odnosno ki žele sodelovati pri filmu »Ljubljana«, da se osebno predstavijo danes med 6. in 7. uro popoldne na velesejmu pred poštnim uradom. u_ Kuhal ni poizkusi z brzokuhalnikom »Siko« se bodo vršili na tukajšnjem velesejmu v paviljonu »K« še v torek od 13. do 14^ sredo od 15.30 do 16.30, četrtek od 14. do 15., petek od 15. do 16., soboto od 15. do 16. in v nedeljo od 10. do 11. in od 1'. do 16. u— Perzijske preproge. Kljub omejitvam v inozemskem poslovanju se je posrečilo tvrdki >Damask«, Zagreb, Ilica 11, kupiti partijo speoijalnih in originalnih perzijskih preprog po nizki ceni, tako rekoč pod ceno. Te preproge je razstavila imenovana tvrdka na jesenskem ljubljanskem velesejmu v paviljonu »H« (pri vhodu). Za kupca je edino tedaj uspeh, da je poceni kupil, ako naleti na trgovca, ki je strokovnjak in je sam v stanju dobro !n poceni poslužiti svoje odjemalce. Vsekakor je pa neuspeh, ako naleti na takega trgovca (ki je lahko najbolj pošten), ki ne pozna blaga in ne zna dobro kupiti, ter še da od grosista v Carigradu. Londonu ali na Dunaju pregovoriti. S tako slabo kupčijo imajo kupci samo škodo. Lastnik tvrdke »Damask«, ki je mednarodno priznani strokovnjak, o čemer svedooi tudi to, da je stalni zapriseženi strokovnjak in cenilec v Zagrebu, je v stanju svoje cenjene odjemalce postreči po starih nizkih cenah brez poviška, kljub temu, da so se cene preprogam zvišale za skoraj 50 odstotkov in je tudi carina večja kot prej. Zaradi tega je priporočljivo, da se vsakdo, ki namerava kupiti preprogo, obrne najprej na tvrdko »Damask« na velesejmu v .paviljonu »-H«, kjer bo dobro in .poceni postrežen. u_ Mleko z velesejma. Ka.kor je »Jutro« že poročalo, je uprava velesejma dala socialnemu uradu mestnega magistrata nr. razpolago vse mleko, kar se ga namolze od krav, razstavljenih na sejmu, da ga razdeli med bedne družine. Po prvotnem računu bi molža v soboto rin nedeljo dala v celem do 1500 1 mleka in temu pričakovanju primerno je socialni urad za oba dneva povabil precejšnje število mater in družin. V soboto zjutraj je bil na dvorišču mestnega doma, kjer je uradnica delila mleko, pravcati naval. Toda ker so bile krave od sejma in cd vsega tega najbr? precej izčrpane, je bila molža precej mani izdatna, razen tega pa so ga tudi razstavljali sami porabili neko količino in tak* je bilo v soboto zjutraj na razpolago samo 75 1 mleka. Mnogo čakajočih prosilcev je moralo oditi s praznimi posodicami. Opol dne je bilo mleka 25 1. To razočaranje prvega dneva je mnogo reflektantov v ne deljo zadržalo doma, kakor nalašč pa se je molža ravno tedaj obnesla mnogo boiie: ajutraj je bilo mleka 125, opoldne pa 25 1 _ in tako so vsi čakajoči prišli na svoj račun. Pa kakor je ta velesejmska delitev mleka ljubljanske reveže po količini ma!< razočarala, tako jih je morala presenetit1 in navdušit' kvaliteta. MleKo je bilo pač od krav n boljše reje, razen tega ga pr nihče ni mešal in redčil. Revne družine v Ljubljani so morda le redikokdal deležne tako zdravega in bogatega mleka. Razen dobrega dela ima uprava velesejma zaslu go, da je z razdelitvijo tega kvalitetnega mleka storila tudi malo propagando za so Mdnoat našega trga in blaga. u_ Mestni gospodarski urad zaradi snažen ja uradnih prostorov ne bo u-radoval 9. im 10. t. m. u_ Združenje trgovcev v Ljubljani opo zarja vse gg. učne gospodarje, da se vpi-sevanje trgovskih učencev zaključi 7. t. m. Zato naj se prijave učencev pospešijo, ker se po tem terminu učenci ne bodo več sprejemali v trgovsko nadaljevalno šolo. u_ Trgovine v četrtek 8. t. na praznik Marije Device smejo biti po odredbi o od piranju ln zapiranju dopoldne odprte. — Združenje trgovcev v Ljubljani. u— Delo policije v nedeljo je bilo ogromno. Policijski nameščenci so bili na nogah ves dan. Policijski aparat je deloval kljub silnemu prometu in neštetim prireditvam brezhibno. Gotovo tudi pazljivosti policijskih organov in odredbam vodstva gre zasluga, da »e v mestu ni pripetila nobena nesreča. u_ Tri tatvine. V voz fotografa Franca Pestnerj« v Latermanovem drevoredu se je splaziil neznan tat ter mu odnesel razno moško obleko, v kateri se je nahajalo Solidno blago zmerne cene pri M. H. ŠKOFIČ manufaktnra Ljubljana, Sv. Petra c. 17 Novi »Adresa* Ljubljane'1 izide. Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 4. 11179 Lovska oblačila po predpisu izstavlja priznano strokovno ob najnižjih cenah 11414 JOSIP ROJINA, Ljubljana tudi nekflj obrtnih dovolilnic. Slaščičarju Antonu Bačarju z Gosposvetske ceste je nekdo ukradel na velesejmu listnico z okrog 140 Din gotovine. Nesrečo je «nel tudi mizar Stanko Mila v« iz Šmartnega ob Savi, ki mu je neznan tat odpeljal z vele-sejmišča kolo znamke »Aiglon«. u— »Tabor«. Drevi ob 20. skupna pevska vaja za ženski in moški zbor. Vsi in točno. u_ Drzen vlom v glavno zalogo tobaka. V noči na včeraj je neznan tat vlomil v glavno zalogo tobaka na Bregu. Vlomilec se je, kakor kažejo okoliščine, proti večeru skril na dvorišču Skubičeve hiše, v kateri so imenovani lokali, nato pa pono či prežagal železne drogove v oknu in se splazil v notranjost. Odnesel je za večj' vsoto kovanega denarja. Uvedena je stroga preiskava. u_ Izgubil sem, odnosno pozabil aktovko s fotografsko kaseto (film) na Aleksandrovi cesti 7, včeraj opoldne. Najditelj naj se zglasi v mojem ateljeju: Veličan Be-š t e r, Aleksandrova 5. u__ Dotičnena. ki je našel aH pomotoma vzel mojo listnico, prosim, da mi vrne vsaj legitimacijo Katol. društva rokodelskih pomočnikov in Krekove mladine Št. Peter-Ljubljana. Denar, 500 Din naj obdrži, ostalo pa pošlje na naslov: -Ignacij Narobe, tanetnik, Ljubljana, Gosposvetska 16, prt >^evu«. Iz Celja e_ V proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika bo danes ob 8. služba božja v župni cerkvi, ob 10. pa vojaška parada. Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže maše in parade v uniformi ali pa v civiiu z znaki. e_ člani »Merkurja« na obisku. V nedeljo ob 9.25 je prispelo z izletniškim vlakom v Celje okrog 120 članov društva trgovskih in privatnih nameščencev »Merkurja« iz Zagreba, Siska, Karlovca, Duge rese, Beiovara, Koprivnice, Ljubljane i.n Maribora. Oh prihodu vlaka, ki ga je pričakovalo mnogo občinstva, je zaigrala celjska železničarska godba koračnico. Goste je pozdravil v imenu celjske podružnice »Merkurja«; g. Bele, v imenu Saveza privatnih nameščencev pa g. Pibrovc. Od pol 11. do pol 12. se je vršila na vrtu Celjskega doma akademija ob sodelovanju društvenega ta.mburaškega zbora iz Zagreba. Nato so si gostje ogledali mesto, od pol 12. do pol 13. pa je bil koncert želez-niičarske godbe v mestnem parku. V restavraciji ge. Stegnjenje v Zagradu je po koncertu sledilo skupno kosilo, ob 15. pa se je pričela zelo animirana veselica, ki jo je posetilo mnogo Celjanov in okoličanov. Oh 20.50 so se gostje vrnili z izletniškim vlakom na svoje domove. Iz Celja so ponesli s seboj prav ugodne vtise. e_ Poroka. V soboto popoldne sta se poročila na Teharju g. Franc Rolih, arhitekt v Novem Cejju, in veletrgovčeva hčerka gdč. Anica Strupijeva iz Celja. — Iskreno čestitamo! e_ Ljubljanskih svečanosti se je v nedeljo udeležilo okrog 1500 ljudi iz Celja in okolice, ki so se odpeljali po večini v nedeljo zjutraj s posebnim vlakom. Samo celjska »Soča« je izdala okrog 1100 legitimacij za četrtinsko vožnjo. e_ Na celjski realni gimnaziji se je vpisalo: v I. razred 182, II. 169, III. 126, IV. 106, V. 47. VI. 45. VII. 28 rn VIII. 52, skupno torej 755 dijakov in dijakinj. Na zavodu bo letos 18 oddelkov, ki bodo po večini močno zasedeni. Končni učni rezultati za preteklo šolsko leto so: od 699 jih je izdelalo 571 (81.60 odst.). padlo 128 (18.4 odst.). e_ Lastniki voznih dopustil (šoferskih legitimacij), ki so prejeli v zadnjem času pozive za plačilo banovinske davščine na ta odpustila za 1. 1932., se opozarjajo, da naj ne odlašajo s plačili in se s tem izognejo posledicam. e_ Mestni avtobus je ukinil vožnjo ob 4.30 zjutraj v Logarsko dolino in v Rogaško Slatino ob nedeljah in praznikih, vozi pa še ob 16.40 v Logarsko dolino. e_ Nesreča pri požaru. V soboto je zgorela hiša rudarja Kuka v št. Rupertu nad Laškim. Pri gašenju se je 361etna rudarjeva žena Marija Kukova hudo opekla po obrazu in rokah. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. e_ Mestni kino bo predvajal danes oh 20.30 izvrstno zvočno onereto »Ronny« z Wiillyjem Fritschem .in Katrico Nagyjevo v glavnih vlogah. Predvaja se tudi predigra. Iz Maribora a— Izlet mariborskega Avtokluba v Logarsko dolino. Kot je bilo že gg. članom po klubskem glasilu »Avto« sporočeno, priredi mariborska sekcija dne 11. septembra klubski izlet v Logarsko dolino. Ker skupnega odhoda ni, se prepušča ude-ležnikom, da si čas odhoda sami po volji uredijo, pač pa bodo startali nekateri izletniki rz Maribora skupaj ob 5. uri izpred Velike kavarne. Oni člani, ki dospejo na cilj, t. j. »Planinski dom« vsaj do 11. ure dopoldne, dobijo spominsko plaketo. Število udeležencev odnosno oseb naj se javi zaradi pravočasne oskrbe prehrane tajništvu sekcije Maribor do 7. t m. __ a_ povratek dece iz počitniške kolonije. Tretja skupina dece se vrne iz počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju v četrtek 8. t. m. z vlakom ob 11.19. Starši oziroma svojci naj jih pričakujejo na glavnem kolodvoru v Mariboru, kjer prevzamejo tudi njih prtljago. . a_ Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru ima jutri v sredo ob 20. svoj redni občni zbor. Pridite vsi! Novi člani dobrodošli! a— Mojstrski izpiti končani. Danes se= zaključi prvi rok mojstrskih izpitov. Kandidatom, ki so opravili izpit, bodo izročena dTevi ob 20. uri v klubovi sobi pri »Orlu« mojstrska pisma. Ob tej priliki bo predaval tudi obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, ki je predsedoval 4znitni komisiji q pomenu mojstrskega izpita za napredek rokodelstva. Veliko dobrodelno tombolo priredi v nedeljo 2 oktobra ob 14. na Trgu Svobode krajevni odbor Združenja vojnih invalidov. Dobiček tombole je namenjen za podporo najrevnejšim invalidom. Kraiev-ni odbor prosi ravnost, zlasti pa podjetnike. trgovce in obrtnike, da pomagajo tei humanitarni akciji s predvojnimi prispevki ali dobitki, ko oglasijo pri njih pooblaščenci. Velikodušen dar. Namesto venca na orob svojemu vrlemu očetu je podaril gostilničar g. Ernest Birtič za uboge rudarske otroke v Hrastniku znesek 300 Din. Denar ie na razpolago v »Jutrovi« podružnici v Mariboru. eeuna dam&fca konfekcija od prelestnih, modernih modelov do preprostih, a okusnih ter moške obleke po meri. modernih viorcev. 1134? NOBLESE, Ljubljana, Aleksandrova c. a— Vpis na realno gimnazijo. Na tukajšnjo realno gimnazijo se je vsega skupaj vpisalo 1219 dijakov in dijakinj, in sicer 882 dijakov ter 437 dijakinj. V celoti je v tem šolskem letu 27 razredov, torej dva več kot lani. V prvi razred se je vpisalo 267 dijakov in ima prvi razred pet pa-ralelk. a— Upor proti zaplenitvi vina. Kriza je vinogradnike v Slovenskih goricah pri Halozah prisilila, da so začeli vino prodajati na drobno. Pri tem pa se ne drže predpisov oblasti, temveč ga vozijo kar na vozovih v vasi, zlasti tja kjer ni vinske^ trte. Tako je pred nekaj dnevi pripeljal neki vinogradnik iz Velikega Okiča v Cirkovce na Dravskem polju v treh sodih polovnjak vina in ga začel razprodajati. Okrog voza se je takoj nabralo 50 ljudi. Kupčija je prJv dobro uspela. Za prodajo so pa zvedeli orožniki, ki so skupno z županom hote-i zap^niti vino. To je pa navzoče kmete. ici so bili že nekoliko vinjeni, tako razburilo, da so navalili na orožnike in župsna s kamenjem koli in ročicami. Vnela se je 'luna in dolgotrajna bitka. Baje je bil proti zaplembi vina tudi neki občn-ski odbornik- Iz Novega mesta n— podružnica društva »Soče«: v Novem mestu sporoča posetrnkera proslave matice v Ljubljani naslednje: Kdor je morel p k? četi v Ljubljani na Taboru po 2 Din za. izkaznico »Soče« kljub temu, da je že prej plačal v Novem meetu. dobi ta denar povrnjen v trafiki g. Lukmana. Vpisovanje na državni dvorazredni trgovski šoli v LjuMjani. V prvem deškem razredu je nekaj mest še praznih. Zato bo naknadno vpisovanje v prvi deški razred do 10. t. m.' Vpisovanje za vse ostaše razrede je zaključeno. Življenje vsega sveta se predstavlja Ljubljana, 5. septembra. Na pohodu v naše kraje je zanimivo ,pod-jttje, ki bo lahko obiskovalcem predstav,-io iastopnike vseh narodov v njihovi >voj-stvenosti, poleg tega pa tudi živalstvo vseh delov sveta ne kakor običajno v kletkah in verigah, marveč tako. da dobi vsak človek o njih prave pojme naravnega življenja. Na potovanju po Jugoslaviji je namreč velik cirkus in je njegov lastnik Julij Gleich, mož, ki je v podjetjih te vrste gotovo dosegel najuglednejše mesto, kajti njegove narodnostne in živalske skupine se povsod prikazujejo pristno, kakor izrezane iz svojega domačega področja. Cirkus g. Gleicha predstavlja pravo Noe-tovo barko. Vse, kar ima iz najbolj ekso-t:črnih delov sveta, je popolnoma pristno Seveda so eksotične živali tudi d resi rane r toliki meri, da presenetijo še tako razvajeno publiko, veliki zoološki park tega podjetja pa nudi tudi popolnoma naravne slike iz življenja živalstva. Cirkus ima na primer sleme, ki prednjačijo pred vsemi, kar se jih je doslej videlo v Evropi, eden od njih ima samo tri vrstnike glede približno enako težkih prednjih zob. Vsi ti kolosi pa so tudi dresirani na presenetljiv način. Spretno prevažajo bremena od 17.500 kg ter počenjajo še marsikaj drugega, kar jim ne bo nihče -nrisodil. Tudi od vseh drugih vrst živali od največjih in najnevarnejših do eksotičnih, ki jih poznamo samo po imenu, so v tem velikem podjetju ne samo čudovito dresirani eksemplari, temveč tudi sku-nmc, ki se kažejo v vsej svoji prirodnostl. Tako na primer se vidi rodove levov in tigrov, ki živijo do gotove dobe, ravno tako kakor v svoji domovini ali v kakem dobro urejenem zooleškem vrtu. dokler se nekaterih od njih ne dresira. Vse naprave, ki so omogočile velikanski zoološki vrt. so nekaj neprekosljivega, enake pozornosti in vsega priznanja pa so vredne tudi vse druge naprave tega velikanskega potujočega cirkusa, ki se občinstvu predstavlja tud: s svajimi oglasi. Repertoarji Gledališke predstave na prostem med jesensko razstavo Ljubi ianskeaa velesejma. Torek. 6. ob pol 20.: Sen kresne noči. Ti- voli. , Četrtek, 8. ob pol 16.: Mascotta, Tivoli. Sobota. 10. ob pol 20.: Sen kresne noči. Tivoli. _ Nedelja, 11. ob pol 16.: Mascotta, Tivoli. Nedelja. 11. ob po? 20.: Slehernik. Kon<„Tes-ni trg. ' 0 Ljubljanska drama vprizori drevi v Tivoliju Shakespearejevo iero »Sen kresne noči«. To bo prva vprizoritev Shakespearejev°-era dela v Ljubljani pod milim nebom. Tudi to delo ie režiral profesor Šest z veliko spretnostjo. Kakor kaže, bo »Sen kresne noči« ena naših najboljših vprizor;tev pod na prostem. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek predstave točno ob pol 20.; zato naj bo občinstvo vsai deset minut pred začetkom na svojih prostorih. Prodaja vstopnic pri dnevni blasrajni v operi od 10. do pol 13. 'n od 15. do 17.. zvečer pa od pol 19. do zadetka predstave pred jrradom Tivoliiem. Opozarjamo. da bo dohod na vprizorišče od leve 3trani. Zato prosimo, da o?zi občinstvo na napisne tablic in na navodila bilieteriev, ki bodo rr.zvrščeni na različnih mestih. Prostor bo obkrožen z vojaki, ki bodo .melj na-102, da nikoear ne puste blizu, kdor nima listka. Kupite vstopnice že v prodaji v na- pr»5iascotta« v Tirolskem parkn. Za četrtek 8. t m. ob pol 16. pripravlja režiser a. Brat-ko Kreft vprizoritev »Mascotte«? pod mil m nobom. Pri predstavi bo sodelovalo <-er ?"t vojakov, strojne puške, mali sorski tf P ^ konjeniki. Tudi za to predstavo so ž« Vstopnice v prodaji. Razpis sledališkesra abonmaja za sezono 1982/33 je bil objavljen v naših dnevnikih. Naročila za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča. dnevno od 10 rfo 12. in od 15."do 17. Razpisani so Štirje abermaii A. B, C. D in stalni abonma. ho imel predstave samo vsako sredo Cene posameznim mestom so lanske. Abonma se_ plačuje v osmih zaporednih?mesečnih obrokih. Povečanje deviznih reserv Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke nam prinaša prijetno presenečenje, namreč povečanje podlage za razmeroma znaten ?.nesek 35-7 milijona Din na 20(16.8 milijona Din. Od kod izvira ta dotok deviz, zaenkrat znano. vendar pa je verjetno da je v zvezi s povečanjem žirovnega dobroimetja v postavki »obveznosti na pokaz po raznih računih*, kjer so vknjižena dobroimetja državnih gospodarskih podjetij. Menda gre za kreditno transakcijo kakega državnega podjetja. Stanje kovanega denaria se je ponovno povečalo za 30.6 na 156.9 milijona Din. To povečanje 7*>dlage je dalo Narodni banki možnost, da razširi kreditiranje. Menična in lombardna posojila so namreč narasla za 24.7 na 2416.5 milijona Din. Povečanje deviznih rezerv in posojil je seveda povzročili, da se je obtok bankovcev dvignil za 89.9 na 4836.3 milijona Din- Navzlic temu pa je nas obtok bankovcev še vedno za 147 milijonov Din manjši nego je bil lani ob tem času. Obveznosti na pokaz so v najnovejšem izkazu narasle le za 3.9 na 715.8 milijona Din, ker so se vzporedno 9 povečanjem dobroimetja državnih gospodarskih podjetij za 56.5 na 308.3 milijona Din zmanjšale privatne žirov-ne vloge za 48.9 na 402.6, državno dobro-imetje pa je padlo za 3.7 na 4.9 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjeno- Kritje obtoka bankovcev iir obveznosti na pokaz v zlatu in devicah znaša 30.14 «/o (v zadniem izkazu 36.11 °/o), v samem zlatu pa 31.75% (32.29 ®/o). Stanje na dan 31. avgusta je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. avgusta); aktiva: podlaga 2006.8 (+ 35.7), od tega v zlatu 1762.9 (—). v valutah 0.5 (— 1-6), v devizah 243.4 (_ 37.2); devize, ki se ne vštejejo v podlago 82.7 (+ 2.0): kovani denar v srebru in niklu 153.9 (+ 30.6); posjila na menice 2060.4 (-r 24.1); lombard 356.1 (+ 6.5); stari dolg države 1808.7 (+ 0-2); pasiva: oblok bankovcev 4836.3 (+ 89.9); obveznosti na pokaz 715.8 (+ 3.9), od tega nasproti državi 4.9 (— 3.9); po žirovnih računih 402.6 (— 48.9); po raznih računih 308.3 (+ 56.5); obveznosti z rokom 1428 2 (-1- 28.8). Vprašanje razdolžltve kmetov v Nemčiji Kakor pri nas, tako obstoja tudi v Nemčiji problem, kako pomagati zadolženemu kmetu v sedanji stiski. Že pred letom dni je bila nemška vlada prisiljena izdati zasilno ured-oo glede posebne pomoči Vzhodni Prusiii. kjer so razmere najtežje. Delotna je tudi prisilno znižala za nekaj odstotkov obresti za posojila. Vprašanje pomoči kmetu pa s tem menda še ni do konca izvedeno, ker zahtevajo kmetijske organizacije radikalno znižanje obresti in delno črtanje dolgov. Najnovejše četrtletno poročilo berlinskega instituta za proučevanje konjunkture se obširno bavi z gornjimi vprašanji. Ker :e mišljenje tega uglednega instituta zanimivo tudi za naše razmere, ga v naslednjem prinašamo v glavnih potezah. Razprava instituta ugotovila, da gotov del dolžnikov (predvsem kmetov) ne inore več redno plačevati obresti in da je kriza dolžnikov izzvala krizo upnikov Dokler t*o^dolžniki z najemanjem novih posojil plačevali tekoče obresti, je ta kriza v splošnem ostala Se neopažena. V zadnjem času pa so se razmere poostrile. Seveda pripominja institut, da zadolžitev odnosno obremenitev zaradi obresti ni povsod enaka, da ie različna v posameznih deželah in tudi v posameznih konkretnih primerih. Zato smatra institut. re-teklem letu sklenjenih novih življenjskih zavarovanj v znesku Din 161,493.000.—. Skupno stanje v kraljevini Jugoslaviji koncem leta 1931. obstoječih življenjskih zavarovanj znaša nad eno milijardo dinarjev, v Jugoslaviji deponirane premijske rezerve pa so znašale koncem leta 1931. preko 107 milijonov dinarjev. Delokrog zavarovalne družbe na življenje »Feniks«, ki je druga največja zavarovalnica na kontinentu, obsega naslednje države: Jugoslavijo, Avstrijo, Belgijo. T5ol-garijo, češkoslovaško Egipt, Francijo. Grčijo, Holandsko, Italijo, Nemčijo, Madžarsko, Palestino, Poljsko. Rumunijo, Sirijo, Španijo, Tunis in Turčijo. 1004 Gospodarske vesti — Povišanje davka na poslovni promet na moko. Kakor smo že pred dnevi poročali. je bila iz krogov mlinarjev izražena želja. da bi se mlinski pavšal, ki se odmerja po kapaciteti posameznega mlina nadomestil. če ga že ni možno ukininti, z drugo davčno obliko, ki bi obremenjevala mline v razmerju dejanske produkcije. Napovedali smo tudi že. da se ima v tej zvezi povišati skupni davek pa poslovni promet na moko, nakar bi mlinski pavšal odnadel. »Službene Novine« od 1. t. m. prinašajo že tozadevno novelo k uredbi o skupnem davku na poslovni promet. Po novi uredbi se skupni davek na poslovni promet za moko in ostale mlevske proizvode poviša v notraniem prometu od dosedanjih 4 na 6 odstotkov, pri uvozu pa od sedanjih 4.8 na 6.8 odstotka. Pripombam po tej tarifni številki se doda nov odstavek, ki se glasi: Predelovalci žitne moke (peki. slaščičarji, tvomiee in delavnice. ki predelujejo testo in slično) plača-io davčni dodatek 7a predelavo moke v višini 3 odstotkov. Ta uvedba je stopila 1. septembra v veMavo. = Pred zaključkom trgovinskih pogajanj z Grčijo. Kakor znano so se že nekaj časa vršila v Atenah med našo in grško delegacijo pogajanja zaradi revizije gfško-ingoslo-venske trgovinske pogodbe, pa tudi zaradi odstranitve težkoč. ki so nastale v plačilnem prometu v zvezi z grškim morntoriiem, v trgovskem prometu na zaradi grških uvoznih kontingentov. Kakor nam poročajo !z Beograda se ta pogajanja bližajo zaključku. Sporazum bo obsegal uvedbo kliringa. ki pa ne bo obsegal samo plačil za tekoči blagovni promet, temveč tudi ureditev starih obveznosti grških trgovcev. Nova pogodba bo obsegala tudi sporazum glede uvoznih kontingentov za razne agrarne proizvode, na katerih je zlasti interesirana Južna Srbija. Uvedba kliringa med našo državo in Grčijo bo vsekakor važna tudi za slovensko lesno trgovino. Ivoz lesa iz Slovenije v Grčijo je kakor znano prenehal po proglasitvi moratorija v Grčiji, ki ne obsega samo obveznosti po zunanjih posojilih, temveč tudi obveznosti grških trgovcev nasproti inozemstvu Čim bo pričel funkcionirati kliring, bo dana naši lesni trgovini možnost, Ja zopet naveže stike s tem tTŽiščem. Borze 5. sept. Na ljubljanski borzi sta se danes devizi London in Newyork okrepili, vzporedno pa so se nekoliko dvignile tudi devize Pariz. Praga. Trst, Berlin in Amsterdam. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi mirna pri nespremenjenih tečaiih brez prometa. Tudi v dolarskih papirjih ni bile zaključkov nav.lic prijazni tendenci. Promet ie bil samo v 6°'\i begluških obveznicah po 34 in v^ delnicah Privilegirane agrarne banke po 225. Devize. + Ljubljana: Amsterdam 2300.18 -2314-54, Berlin 1358.73 - 1170.13, Bruselj 794.13 -798.07, Curih 1108.35 — 1113.85. Newyork ček 5711.03 — 5739.29, London 199.19 _ 200.79, Pariz 224.71 — 225.83, Praga 149.34 _ 170.20, Trst 293.57 - 295.97. Zao-reb Amsterdam 2303.18—2311.54, Berlin 1359.03-1 H69-83. Bruselj 794.13 -798.07, London 199.19-200.79. Milan 293.57 -295.97 New-York kabel 5733.03 — 5761-29. New-York ček 571103-5739.29. Pariz 224.71 do 225.83. Praga 169.34—170.20, Curib 1108.35 do 1113.85. >T Curih. Pariz 20.2750, London. 18, New-york 516.62. Bruselj 71.6850. Milan 26.53. Madrid 41 5750. Amslerdam 208.0751 Berlm 122 8950 Štockho^ 92-40. Oslo 90 30. Ko-benhaven 93, Sofija 3.73. Praga 15.29. Varšava 57.90. Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 192—195. za c-ept. 192.50—195, za nov. 192 do 194. za dec. 198 bi.. 7°/o investicijsko 49 den 4% agrarne 25 den., 6°/o begluške 34—34.50. • 7°/o Blair 41.375—42, 8fl/-. Blair 45.50 bi.. 7°/o Drž. hip banka 44—46; bančne vrednote: Narodna banka 4250 den., Priv. agrarna banka 226--228. Beograd. Vojna škoda 193, 192 zaklj.. 7«/o investicijsko 91 bi.. 4°/o agrarne 23.50 den-, 6"/o begluške 35. 34.25 zaklj.. 7n'n Blair 41 do 41.50. 8n'o Blair 44-45, 7°/n Drž. h!p. banka 45 bl„ Narodna banka 4050 zaklj., Priv. ag rarna banka 224. 226 zakli. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 14.70. Staats-eisenbaiingesel. 17.95, Trbovlie 21.40, Alpi-na-Mont. 12.60, Sečerana 30.50- Blagovna tržišča ŽITO. 4- Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca mirna. — Zaključkov ni bilo. oko pe čudovito poceni in dobre 291 Za kurjenje z vsakovrstnim kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: Vojvodinska livnica d. d. Novi Sad. tfudl se pšenica (slov post., po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor, 79 kg po 200 — 205, -»otiska. 80 k« po 210 — 212.50; moka: baška, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 — 315, banatska. po 330 — 340, koruza (slovenska postaia. plačljivo v 3(1 dneh): baška. po mlevski voznini po 165 do 167.50. pri navadni voznini uo 170 do 172.50 + Novosadska blagovna borza (5, sept.) Tendenca nespremenjena. Promet 58 vagonov. pšenica: baška. okol. Novi Sad erednje-baška. 79 kg, okolica Sombor, 78 kg 135 do 137.50; baška potiska in ladja Tisa 179 kg 137.50—140; gornjebanatska. 79 kg 132,50 do 135; banatska. pariteta Vršič. 78 kg 130 do 132.50: baška. sremska. nova. 76 kg 125—127.50: banatska. nova. 76 kg 122-50 do 125; baška. potiska, nova. 76 kg 130 do 132.50. Ječmen: baški. sremski, novi. 64/65 kg 90—95. Koruza: baška 105—107; baška okol Sombor 106—108; banatska 100—102; sremska 106—108; okol, Šid 108—110. Moka: baška. banatska »Otr-r in »Ogg« 215—225; 195—205; »5« 175—185; >6« 155—165; 7« 135—145; >8e ie končal z zmago Maribora v razmerju 9 : 7. Maribor je s to zmago dokazal veiik napredek: svoje najboljše moči ima pred-vsem v m'aj'ših igralcih, od katerih lahko še zelo mnogo pričakuje. Gospodje so povprečno skoraj enaki igralci; posebno se odlikujeta Fabijan in P oš. Demska vrsta Maribora pa je bila popolnoma v premoči nad Ilirijankami in zato so dame tudi vse igie odločile v svojo korist. Ilirijanska vrsta je v splošnem odpovedala razen Trudna, ki je vse igre odločil v svojo korist in edini pokazal pravo igro. Razen njega je bil od vseh še najboljši Zaje. ki je prav tako priboril klubu dve točki. Najsabša stran Ilirije pa ie bila damska ekipa, ki je bila zastopana le po dveh igralkah; obe sta morali nastopiti dvakrat, ker je Maribor poslal 4 dame. Vse damske igre je Ilirija izgubila, vendar se je v tej igri odlikovala predvsem Špornova, ki letos zelo hitro napreduje in bo s pridnostjo lahko dosegla še lepe uspehe. To je bil njen prvi turnir. Občinstva zaradi ostalih prireditev ni bilo mnogo. Mariborčani so prispeli v Ljubljano v soroto zvečer, kjer jih je na ko o dvor.j sprejelo članstvo teniške sekcije Ilirije. Zvečer je sekcija Ilirije poklonila mariborski sekciji klubsko zastavico s šopkom rož. Kluba sta tudi pri tej priliki obnovila staro medsebojno prijateljstvo. Še nekaj nedeljskih dogodkov. V Zagrebu je Groatia proslavila 25 letnico obstoja. Športni program ob priliki proslave je bil zelo pester; poleg prireditev v rokoborbi in boksu je Croat:a organizirala tudi večji nogometni turnir, na katerem Pranje perila z VITEKOVO VAREKINO je ekonomično in prijetno. Farna pivovarna A. D. v Skopi ju Proda: 1 lokomobilo »Wolf« 1916 1., 34—46 HP na i pregreto paro, s kondenzacijo in 4del-nim železnim dimnikom. 1 lokomobilo »Wolf« 1921. 1., 20 HP na pregreto paro, brez kondenzacije. 1 dinamo na istosmerni tok 240 Voltov, 167 Amp., 40 Kv., 1350 obratov. 10 elektromotorjev na istosmerni tok, 220 Voltov, 1/13 HP 1520 o., 1/7.5 HP-2800 o., 1/4.5 HP-1300 o., 1/6 HP 1870 o. 1/5 HP 1200 o., 1/3 HP-1500 o., 1/3 HP 1680 o., 2/2 HP-1500 o., 1/1 HP-1100 o., vse v dobrem stanju in preskušeno, s preti-kači in zaganjači. 11239 Poceni. je imagala rezerva Gradjanckega. — Na novem dirkališču »Miramare« so se vršile velike mednarodne motociklistične dirke, pri katerih »o sodelovali dirkači iz Anglije, Nemčije in Avstrije ter znani danski vozač Soerensen. Zmage so odnesli po raznih kategorijah Uroič, Štriban in Zorne ter Anglež Buttler, ki je dosegel največjo hitrost dneva nad 93 km na uro. — Na Su-šeku se je vršila medklubska plava*na tekma med Viktorijo i.n splitskim Jadranom, na kateri je Viktorija pičlo (10 : 9) omagala nad Splitčani. Podrobno:: 3 krat 100 m mešano: Jadran (Senjanovič, Birim'ša. Gaz-zani) 3:412; 200 m prosto: Senjanovic (J.) 2-^4.1; 100 m hrbtno: Gazzari (J.) 1:14.2; 21)0 m prsno; Grkinič (V.) 3:04.8; 5 krnt 50 m prosto: Viktorija 2:23. (Ja-drrrova štafeta s časom 2:21.4 je bila diskvalificirana.) NVatcrpolo 1:0 -/a Viktorijo. Doseženi časi so odlični in deloma boljši od ju-goslovensklh rekordov. — V kolesarski dirki za prvenstvo Zagreba je zmagal Stjepaji Grgac, član Sokola, s časom 2:22.34: petino "sekunde za njim je bil vozač Gradje-vinarja Mikcc. TSK Slovan: Previ ob 20.30 redna od-borova seja. Ker je dnevni red izredno važen, naprošam gg. Kunaver, Belber, Bucik, Grm. Novak Rudi, Novak Kobi, Dor-č-ec, Gluhak, Anko, Globeinik. Tirnima ;n Suligoj, da se je sigurno udeleže. — V sredo in petek na igrišču Prirorja trening /a vse igralce. Obvezno pa za: Zavrl I. :n II., Grm. Volkar, Šleget, Klučec, Tbuma, Srebotnjak, Lipovšek II., Uhan, Poljšak, Šorn in Sluga. SK Reka. Dunes točno ob 20. odboro-va eja. Igrolec Prijatelj sigurno! SK Ilirija. Redna odborova seja danes odpade. Prihodnji torek, 13. t. m. bo plenarna seja upravnega odbora z običaju m dnevnim redom; sekcije naj pripravijo svoja poročila. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. Preteklo nedeljo sta se odigrali na igrišču SK Ilirije dve tekmi. Morava je zmagala rad Jadranom z 2 : 1, Ilirija I nad Herme-som z 2 : 0. Na praznik 8. t. m. igrata Hermes in Jadran. Seja medklubskega odbora bo danes v torek-ob 13.30 v »Evropi«. ZSK Hermes. Drevi ob 20.30 seja upravnega odbora v tajništvu kluba. Prosijo se vsi gg. odborniki, posebno gg. inž. Jesih, Bari in Kranjc, da se iste zanesljivo udeleže. BiTiiii (Nemški dekliški dom) GBAZ, Klosterwiesgasse 34 Odlični uspehi pri pouku. Prijetno rodbinsko življenje. Zmerne cene. 11219 Plačati zamorete v Jugoslaviji v dinarjih Cisto polt v 10—14 dneh dosežete s pomočjo kure iaščeiija. 2e po prvem dnevu se polt očividno polepša. S traj-, nim, a neopaznim obnavljanjem kože odpravlja to sredstvo temeljito in m vedno prističe, sojedce, lise, zgubaučeno, raskavo, ma šeobno svetlečo se in ovenelo kožo in znake ranja. Polt postane bleščeče čista in mladeniška sveča. Uspeh in neškodljivost zajamčena. Garnitura lf20 Din. Milo škoduje koži. Vzemite za umivanje obraza milo Iimonuj emulzijo: velika steklenica Din 50.—. Preparate SCHRODER-SCHENKE razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (počtnina lž Din) deipo za Jugoslavijo »Oninia« odd. 1/2 Zagreb. Dražkorid»va 27. Zahtevajte brezplačno ilustrovan oenik. 10b95 KLEIN & STIE tovarna strojev za obdelovanje lesa FULDA Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: PETER ANGELO d. z o. z. Telefon 3249 Ljubljana, Dunajska cesta 31 Telefon 3249 Obširno skladišče tovarniško novih kakor tudi rabljenih elektro-mizarskih strojev v največji izbiri za vse panoge lesne industrije: Universal - Ti-schlereimaschinen, Abrichtmaschinen, Diktenhobelmaschmen, kombimerte Hobelmaschinen, Frasen, Kreissagen, Bandsagen, Patent-Ketten-Frasma-schinen, Patent Sandpapierschleifmaschinen, Zimmereimaschinen, \\ agne-reimasehinen. BAZNE NOVOSTI! Bogata zaloga skobeljnih nožev in ostalega strojnega orodja Vam je istotam na razpolago. Brezkonkurenčno v ceni in kvaliteti! Cene globoko znižane! NA LETOŠNJEM JESENSKEM VELESEJMU TOKRAT NISMO ZASTOPANI! H367 Ne kupite, preden si niste ogledali našega skladišča! ZADBUGA MESABJEV IN PREKAJEVALCEV ZA SREZ NOVO MESTO naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član in odbornik, gospod ^^ Fran Dolenc mesar in hišni posestnik v Novem mestu nenadno tragično preminul v nedeljo, dne 4. septembra 1932 zvečer ob priliki hude avtomobilske nesreče pri Št. Vidu. Novo mesto, dne 5. septembra 1932. Iz življenja Tu se odloča usoda srednje Evrope Slikovita Stresa ob Lagu Maggiore, kjer se je začela včeraj konferenca za gospodarsko sanacijo donavskih držav. Spodaj v levem kotu predsednik konference Francoz Bonnet Svetilna snov v človeškem telesu Na dunajskem zavodu za raziskovanje radija so poskusili v zadnjem času razdirati atome plemenitih plinov (helija, argona, kriptona, ksenona). Pri tem so se pojavili nenadoma čisto posebni, novi atomski drobci, ki o njih niso vedeli, kam bi jih uvrstili, šele nadaljnje raziskovanje bo odločilo dokončno o značaju teh novih žarkov. Na histološkem zavodu dunajske univer-te rim se bavijo ta čas raziskovalci na mi-neralogičnem zavodu dunajske univerze. To je fenomen svetlikajočih se kamnov. So rudnine, ki se pričnejo nenadoma svetiti čim jih segrejemo na 250 do 300 stopinj. Nekatere imajo medel, komaj opazen sij, druge pa intenziven, pestrobarven sij. Omenjeni dunajski zavod preiskuje sedaj sistematično najrazličnejše rudnine v tem pogledu. Košček kamene soli iz Bohnije se sveti n. pr. v žarki luči, marsikatera druga sol pa ostaja temna. A vzroka za to različno zadržanje danes še ne vemo. N ahistološkem zavodu dunajske univerze so odkrili na živalskih in človeških jetrih spet drugačen svetilni fenomen. Pod žarki ultravioletne svetiljke se zabli&kajo v jetrih majhne točkice, ki izvirajo po vsej priliki od doslej še neznane snovi. To ni ne tolšča, ne beljakovina, ne slakor in sploh nobena snov, o kateri so doslej vedeli, da jo vsebujejo jetra. Dali so ji ime »svetilna snov X«. Nova raziskovanja torej kažejo, da še davno nismo prišli do tiste točke v razvoju znanosti, ko bi lahko rekli, da ne more odkriti nič velikega več. Odkritja, ki so danes slučajna in nimajo še nobenega praktičnega pomena, bodo čez deset, dvajset let lahko karakterizirala nove dobe v znanstvenem razvoju. Tudi o Roentgeno-vih in radijevih žarkih ali pa o Hertzovih brezžičnih valovih ni svet ob njihovem odkritju vedel, da bodo nekoč toliko pomenili kolikor pomenijo danes, ko si življenja brez njih skoraj ne moremo v?*.* predstavljati. Himalajska odprava pred Zadnje dni so javila neka poročila iz Bombaya, da je ekspedicija pod vodstvom hribolazca Merkla krenila zopet proti domu. Merkl pa je iz Bombaya demantiral ta poročila in javlja, da je bilo napredovanje odprave zaradi slabega vremena celih 20 dni nemogoče. Ves ta čas je bila ekspedicija jetnik taborišča IV. Ta neprostovoljni odmor so izrabili nekateri člani odprave, da so naskočili in dosegli vrh Chon-gra Peak, ki je visok 6.400 m. Trije člani odprave pa so zboleli in so sklenili vrniti se domov. Ostali udeleženci ekspedicije so čvrsto odločeni naskočiti Nanga Parbat. Tja gori pojdejo z desetimi dobrimi kuliji in upajo, da ne bodo na končni poti zadeli na nobene ovire več. Jubilej znanega tvorničarja C. F. von Siemens, vodja znanega tehniškega obrata v Berlinu, je stopil 5. septembra v 60. leto Smrt nepalskega maharadže It Kalkute poročajo, da je v Nepatu umrl maharad'ža Triibhubana Bir Bik ram Jan g Bahadur, eden najimovitejših indskih knezov. Pokojnik je že s svojim 15. letom prevzel regentstvo po očetu, 1929 pa je postal tudi ministrski predsednik 6voje vlade. Nepai obsega 140.000 kvadratnih km površine ter ima nekaj nad pet in pol mi&i-j-ona prebivalcev, Gurkov in Nevarov, ki so budistične vere. Prestolmca Nepa'a je Ka^andu z 80.000 prebivalca. Nepal je neodvisna država in vanjo je belokožeem prepovedan vstop. Edina izjema je brits>ki konzul ki sme po milosti nepalskega kneza živeti v deželi. Konec garibaldinske ideje Znani publicist Maximilan Claar razpravlja v nekem članku o garibaldinski ideji po Garibaldijevi smrti. Končala jo je prav za prav svetovna vojna. Moderno vojskovanje ne prenese gverilijskih čet po Ga-ribald:jevem tipu 1848—66 Ko sta 1915. Enzio in Giuseppe Garibaldi snovala prostovoljske polke, je Cadorna to odklonil. Vsi prostovoljci so se morali po potrebi uvrstiti v redne polke. Tako se je končala Garibaldijeva vojška ideja. Politično pa jo je po vojni ubil fašizem. Danes je general Enzio Garibaldi samo fašist, njegov brat Giuseppe pa antifašist z vsemi nosledicami navzlic svojemu znamenitemu imenu. Velik prijatelj človeštva Rudolf Virchow, veliki medicinec in antropolog, oče moderne patološke anatomije, je umrl pred 30 leti, 5. septembra 1902. Slovita Schlieman-nova odkritja v Troji je izrabil za svoje antropološke študije Nova odkritja v Postojnski jami Podpolkovnik Muhlhofer z Dunaja, dr. Wolf iz Berlina in jamski ravnatelj Perko iz Postojne so odkrili v smeri proti Cerkniškemu jezeru nad 4 km dolgo votlino, v kateri je baje tuda jezero, ki meri v dolžino 1.5 km. »Zeppelin« s štirimi potnfki »Zeppelin«, ki se vrača iz Pernambuca v Evropo, ima na krovu samo štiri potnike. Že na svoji zadnji vožnji je vozil tako mak) ljudi, da se mu ta načrn oskrbovanja prometa med kontinenti kmalu ne bo več izplačal. sveta Pasja steklina proti paralizi Italijanski zdravnik prof. Tommasi v Palermu je začel zdraviti paralizo s pasjo steklino, oziroma s serumom zoper pasjo steklino. Na to nenavadno postopanje ga je privedlo dejstvo, da se strup pasje stekline in seveda tudi nje protistrup naseli predvsem v možgane in hrbtenični mozeg, kjer je tudi sedež paralize. To sosedstvo bi lahko vedlo do tega, da bi serum zoper steklino ugodno učinkoval tudi proti pau ralizi. že prvi poskusi so mu dokazali, da se ni zmotil. Lažje primere je ozdravil brez nadaljnjega, v težjih primerih je dosegel vsaj prehodno izboljšanje, ki mu je pripravilo tla za sledeče obravnavanje z arzenom in bismutom. Pacient ne občuti po cepljenju nobenih motenj, temperatura se mu ne zviša in škodljivih posledic ni nobenih. Dr. Tommasi pa pravi sam, da njegova metoda ni tako učinkovita kakor metoda z injeciranjem malarije ali z ultrakratkimi valovi. Pač pa je v specialnih primerih zelo uporabna. Spremembe v Mehiki Ortez Rubio, državni predsednik Mehike od 1. 1930. je nenadoma odstopil — kakor se zatrjuje zaradi nesoglasja z bivšim predsednikom Calle-som, ki se hoče zopet povzpeti na svoje prejšnje mesto Osemdesetletni Bourget Francoski pisatelj Paul Bourget, mojster anaHtično-psihološkega romana je slapi! v 80. leto. Rojen v francoski provinc., je prše! v mladih letih kot dijak literarne zgodovine v Pariz in dosegel s svojim peresom takšne uspehe, da ga pozna danes ves svet. V spisih učer.ec Tainea, je verno sledil kritični smeri in dela! po Stendhaiovi metodi. Znanstvena podlaga njegovega dela je izhajala od zdravniško-kliinične podlage njegove naobrazbe in baš to mu je prineslo priznanje čitajočega občinstva. Bourget ostane v zgodovini francoske književnosti zapisan kot romanopisec, dramatik in esejist. Erosov tempelj Neki mladi grški arheolog, ki je v Atenah z do vo1 j en jem grške vlade razkopaval tla, ie odkril znatne ostanke dolgo iskanega Erosovega svetišča, v kateTem je stal sloviti kip Praksitelove Afrodite. Tehniška dvoživka I I IliVj1 je ciklomer, vozilo, ki vozi enako sigurno po suhem kakor po vodi. Na razstavi najnovejših izumov v Parizu je zbujalo splošno občudovanje, in francoska vlada ga bo začela uporabljati zlasti v svojih kolonijah Farmarska stavka v Ameriki V mnogih ameriških krajih so pričeli farmarji stavkati, da bi dosegli višje cene poljedelskih proizvodov. Slika prikazuje farmarske straže, ki so prisilile avtomobil z živili na povratek domov »Leteča družina' prispela na Gronland Letalo ameriškega tvorničarja čokolade sira Hutchinsona je na svojem etapnem poletu New York—škotska prispelo na Gronland, kjer je te dni ob 8. uri zjutraj gladko pristalo v Godthaarju. Hutchinson se je o dosedanjem potovanju izrazil na moč pohvalno. Dejal je, da ga »mali družinski izlet« zelo zadovoljuje. Njegova žena in obe hčerki se počutijo prav dobro. Vtisi, ki so jih dobili na vožnji čez Novo škotsko in Labrador, so jim v veliko veselje. Zdi se pa. da bo na Gronlandu Hutchin-sonovega poleta konec. Danska vlada dela namreč »leteči družini« ogromne težave. Pred odpotovanjem iz Amerike je Hu- tchinson ignoriral dovoljenje danske vlade za pristanek na Gronlandu. In zdaj prihaja maščevanje. Na Gronlandu ni razen državnih nobenih bencinskih rezerv. Hutchinson torej ne bo mogel startati z Gronlan-da, če mu ne bo danska vlada naknadno dovolila napolniti tanke s svojim bencinom. Zaenkrat so oblasti zahtevale ad ameriškega tvorničarja in športnika, naj izroči letalo v njih varstvo kar se je zgodilo. Ce ne pride dovoljenje za start, bo moral Hutchinson vzeti letalo narazen, ga naložiti na ladjo in se odpeljati nazaj v Ameriko, ne da bi videl škotsko, ki ja bila cilj njegovega letalskega podviga. Hutchinson o va družina in še nekdo Prileteli sta ... V Londonu imajo sestanek mednarodni letalci. Med 100 udeleženci sta tudi dve znani letalki Elly Beinhorn (zgoraj) in Mirow-" Seelemann Trenchcoat' in Hisbertas plašči za jesen in zimo, precizni domači izdelki pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Drobne zanimivosti 30-milSjonska kitajska armada Angleški listi poročajo iz Nankuiga, da kani uvesti kitajska vlada splošno vojaško dolžnost. Posledice tega ukrepa bi bile nedogledne. ker bi Kitajska v tem primeru lahko postavila na noge armado 30 milijonov mož, ki bi biLa največja n najmočnejša vojska na svetu. Zborovanje britskih učenjakov V Yorku na Angleškem so se te dni zibrali raziskovalci k občnemu zboru Brit-skega društva za pospeševanje znanosti. Skupščini je predsedoval inž. sir Alfred Ewing. ki je v otvoritvenem nagovoru poročal o najnovejših pridobitvah znanosti, zlasti o novostih v področju atomske teorije. Živahen prekomorski promet Angleške paroplovne druž.be javljaio, da je nastopila zopet konjunktura v preko-morskem prometu. Sezijska potovanja silno oživela Zlasti potujejo ljudje iz Evrope v Zedinjene države, a tudi mnog-i ameriški turisti se vračajo iz Evrooe domov. V zadnjih 14 dneh je odpeljalo 9 pre-komornikov Cunardove družbe čez Ocean nad 9000 potnikov. Brezžični prenos strojepisne pisave Izumitelj Marooni je predložil britske-mu kongresu za pospeševanje znanosti svoje uspele poskuse za brezžični prenos strojepisne pisave. Izumitelj je preverjen, da bo ta njegova iznajdba povzročila popoln prevrat v sedanjem sistemu brzo javi jen ja in telefoniranja. v1 ■ ~ ■ ——" Velik požar v Aleksandriji V aleksandrijskem pristanišču je te dni izbruhnil ogenj v skladišču za bombaž. Skladišče, b ie last egiptovske vlade, je bilo do vrha nabito V njem je bilo shranjenih 2700 bal Gasilcem se je z velikansko muko posrečilo rešiti polovico bombaža. vse ostalo ie postalo žrtev plamenov. Škoda znaša 25.000 funtov. Koliko zasluži oceanski letalec Letanje preko Oceana je kupčijški posel kakor vsi drugi. Zgodilo se je že, da so se prekoceanski poleti končali z velikim deficitom, v splošnem pa lahko računa leta-let na to, da bo zaslužil najmanj mfiijon. Največji zaslužek za oceanski polet je znašal doslej 25.000 ang-leških funtov, poleg-tega pa je dotični letalec postal še ravnatelj neke petrolejske družbe z letnim dohodkom 5000 funtov. Dobiček ki ga prinašajo ti rekordistič-m poleti, prihaja često po zelo čudnih potih. Tako je neki letalec po uspelem poletu sprejel 1000 funtov samo za to, da je prisostvoval neki nogometni tekmi kot gledalec. Prireditelji tekme so z njegovim imenom delali veliko reklamo, še nekoliko podobnih podatkov: z razstavo svojega letala je neki prekooceanski letalec zaslužil 70.000 Din; neki drugi s knjigo o svojem poletu skoraj 80.000 Din; neki tretji s čas-niškimi poročili o svojem poletu skoraj 2 milijona dinarjev, četrti s tem, da je svojemu letalu dal ime neke margarine, 20.000 Din; istotako je prejel peti letalec s tem, da se je obvezal preganjati si medpoto-ma čas z neko patentirano igro; za to, da ze vzel steklenico tega in tega whi. skija s seboj, je šesti prejel skoraj 30.000 Din; neka slavna letalka pa je zaslužila celo imetje s tem, da si je dala nekaj vetra c. 19 Šoieria mlajšega. neomenjenega, i.z-oSnjfga mehanika aH k"'ifevrnS"-i. k tr»vornemu aivtom-oibilu sprejme Ed. Suippam.z, Pristava. 343584 Natakarico kavcije zmožno siprejimem takoj. Naslov v og.la.snem oddelku »Jutra«. 34415-1 Prvovrstno šivilje z iečle>tmo praibso sprejmem. takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34430-1 Mizar, pomočnika poštenega sprejme mizarstvo »Sava« v Kol odvor-ski ulici 18. 3+447-1 Kolar, pomočnika . Naslon- pove oglasna oddelek »Jutra«. 344374 Producenta mehkega lesa za zgrajdbe išče posestnik posestnik ra Dolnjega Mi-holjca ia otvoritev komi-sijiske trgovine proti proviziji kot postrainski zaslužek. Na rampolago je pripravno skladišče s strokovno opremo in garancija. Dovoz 2 km po Dravi. — Investicija nepotrebna. — Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Poišten«. 34115-3 Dobro prodajalko mod i st in .k) sorejmfim takoj za serijo. Pismene p^rvudibe na ogl. oMfHek ».Tiiitra« po4 Šifro »Moftestimtja*. 3443^-1 Pletilje f^polinoma :/v»23>a.ne sprej-ir"in t.ak»:'j na ' Šmart.inski cesti 24. 34375-1 Prekajevalca sainv)etio.ir"ia ar-rejme Andrej Ma.ican, Rianiska cesta 31. 344fN>-'l Prikrojevalca ki je obenem tTi-di štepar in ršs®r. za gornje dele linksiiznih čevljev .sprejmemo ta.Voj. — Plamkar, jpedfcri predal M5. 34415-1 Strojepisko (st^nog-aT '! ^n-rejm0 od-Tctm^ka pv-vna. Naslov r oig^aeiiem oddnlku Jutra 34090-1 Gospodinja in prvi hlapec ioibi-ti stalno slu-2bo na e.ptvn. Potrobno nekaj denar;«. Ponudbe na ogl. oddeleik »Jutra« pod šifro »Ekonom*. 3430-1-1 Čevljarskega prikrojevalca (nerricihterl prvnjvirs^tnega sprejme tak«.j A. Rn.bim-5alk v Mariboru, Slomškov trg 8. 34467-1 Hišnika finrejmvai s 1. oktobrom. Ponntidibe na oglas, odde-».Tnitra« p^l znamko »•Sto.noivaiTijo v hiši*. 34440-1 Samostojno kuharico ki b» nnraivl ia.la tu-dn oMa-la hišna d.f'!a. sprejmem takotj affi IS. s-eiptem- b-om k drsnim ose-b.nm. Nas-loiv v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 34423-1 Mlada postrežnica poSrona. o 1 Din, ia 'lajanje naslov« ali za »fro pa 5 Dwi. (3) Zastopnika spretnega tn reiprezenta-tiiivneiga, za dravsko ba'no-vareo sprejime beograjski centrail™ biro nek e ga inozemskega kcmcerna. Po-nradstivK) želeamnske, ko-I omaja line aili kemiiične stroke. — Cunj. pnmud'be na oglas. oddeJ.eik »Jutra« prid šifno »Vpeljain«. 3»i64-o Vsaka l>e««d« 50 par; ' za dajeoje nas?trv» ali 7..1 Vfrn rw S IV n ">• Kmečko dekle pridno im pošteno, išče službo — najraje na Gorenjskem. Naslorv v oglas, oddelku »Jutra«. 34370-2 Edgar Riee Burroughs: Tariae, kral] džiamgle DRUGI DEL 48. A že ga je pomiril dotik mehke roke. Nato ga je nekdo tiho aaklieaJ po imenu. »Kdo si?« je vprašal. — »Plesalka iz Sidi-Aisse!« je bil odgovor. Tarzan je začutil, kako se je hladno jeklo dotaknilo njegove kože. Še trenutek, in vezi so bile porezane. Tarzan iz džungle je planil pokoncu. Spet je bil prost! Maserka z večletno prakso vešča vseh vrst masaž za gospode ln dame gre tudi na dom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Maserka«. 34200-2 Mlada vdova išče službo za kuharico pri majhni družini naj rajši pa pri samostojnemu gospodu za gospodinjo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Izvrstna«. 34120-2 Mladenič zdrav, star 28 let, vojaščine prost, z dobrimi spričevali, vzglednega ponašanja, želi dobiti službo pisarniškega slugo, do-starljača ali kaj podobnega. Ponudbe pod šifro »Zainesljtiv 28« na oglas, oddelek »Jutra«. 34070-2 Akademik-tehnik serijoizen, vešč korespondence im tujih jezikoiv, pre«iiaki]£«n inštruktor — išče kakršnokoli zaposlitev 4—5 or dnevno, protfl mesečine.mtu honorarju eca 800 Din. Pomucfoe na ogl. oddelek »Jutra-« pod šifro »Veestru.nsk« raporaben«. 33887-2 Iščem službo pri ma.!,bni dni,Sini, kjer bi pomagala kuha,tli im opravljati hišna dela. — Znam tudi širvati. Nasioiv pove ogl. oddelek »Jutra« 34365-2 Nemško konverzacijo jvončuje gospa Hilda Badju-ra. Rimska cesta 7/II, levo 33796-4 Angleško konverzacijo in pouk daje učiteljic« ie Amerike Naslov v oglasnem odde! ku »Juitra«. 33674-4 Visokošolec bi instruiraj nižješo-lce za stanovanje in hrano. l'o nntdbe na o>g!asni odde—k »Jutra« pod šifro »Reven«. Fant stair 22 let, s precejšnjo iiZ"ibra,zbo. nekadilec, dober harmonikar, želi službo v trgorimi a'i gostilni, preti mioseoni p?ači 200 Din. Pon-udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 50«. 34S&5-S Bari ton ist išče kakrSmoikoli s-lužtio — po možnosti t miestu. Naslov pove oglasni oddelek >J litra«. 334742 Službo sluge Skladiiišičiniiika, h.iftn^Jka ali rlelaivca, v okolici Ljuib-ljamo iščo zdrav, pošten im trezen mo&ki. Ponudbe n« oglasili oddelek Juitra r>od »Z nekaj kavciie«. 343942 Brivski pomočnik 27 let star. perfekteo bn-bistmcer. išče stalno službo. Spitizko Franc, gostilna Tomi?®, Ljuibljana, Trg st. Jakoba 5. 344M-2 Dekle zeli brezplačirco. saimo 7/a HnamiO in stamovainjo mesto kuhar, učenke, za dobo 6 mesecev. -Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 34460-2 Dekle iiz boiTi&e hiše. pošteno in marljivo, ziroožm.o vseth hiš n.iih del, ki zna nekoliko kuhati im je mučen« šivilja, želi mesto kot pomoč pri gospodinjstvu, kot soil>arka, aii jia gre tudi k otrokom. Ponudbe na oa 1 Din; m dajanje naslova aii ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoij«. pia-Sajo Tsako beeedo 50 par; u iifro aii z« da- vanje naslova 8 Din. (41 Gosli poučuje bivSj uJiteJj konservatorija Štadecntovska alica št. 9/1 32379-4 Starejši akademik večleten inštruktor, prevzame vsako imstriikcij«. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Poizkus«. 33888-4 Francoščino in klavir zopet poučmje strokovna uičiiteljSca. Informacije od 11. do 5. ure. — Potočnik. Wolfi>va uilfca 5t.. 10, drugo stoipnjišče, n. nadstropje. 33743-4 Oglasa trg. značaja po l Dio beseda; da '»"njo naslova ali sa šifro 5 Din. — Oglasi »ooialneira »načaja pa vsaka beseda 50 pur; za dajanje na*lova »I; za Šifro p« 3 Din. f8> Šolske knjige za I. razred gimrnazije in IV. raared osnovne šol<"-, vse pr«iv dobro ohranjeni' ugodifto prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« M271S Mayerjev Leksikon prodnim. Poniud,be na rigl, oddelek »Jutra.« pod šifro »Zmeana cena«. 34f453-f Ksupftn Malinovec pristen ln naraven. 9 čistini sladkorjem v-kuhan. se loD; na malo U) veliko T lekarai dr. G. Picooli. Ljubljana. Dunaj *ka cesta 6. 226 Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana. Gledališka alica št. 4 (nasproti oipere). 23001-6 Gramofon, plošče od 20 Dim — kakor tudi gramofone od 300 Diin prodaja »Sla-ger«, Aleksandrova št. 4, prehod »Vikto-ria« palače. 254€ ki t>eeed«. Oglasi »o-siijalnega značaia po 50 par beseda. Za da janje naslova ali "a šifre 8 Din, oziroma 5 Din. (M) Ogilaai trg. inačaja po 1 Dio beseda; t« dajanje casiov« aii m šifro 6 Dio. — Oglasi Jimialiveg« uiažaja vsa. ka beseda 50 par: ta dajacj« aa-slova tii aa Šifro pa 8 Din. (J) Bukova drva, oglje apno rn krompir kirr»mjem na vagone. Po-midbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Promet«. 34368-7 Ne obupaj dokler Budi drž. ra/zredma loterija priliko, da prideš do blaigosteunja. — Kapi si srečko za novo kolo pri Zadružni hranilnici r. z. z z. Ljubljana, Sv. Peitra e. 19 Dgiaat trg. snaAaja p* 1 Din beseda; ta n>liaj na Vddoivda nski cesti št. 4. '9*58641 1 Din m. dajanje nastora ali tol$, dve omari in 2 nočni ounarici proula Joni&ir, Sv. Petra cesta 21. 34452-12 .' Vsaka beseda i Dui: , ia dajaAje nasiora ab i j ia ttfrs pa 5 Din- (10) ^ Avto pow«m prod aim. Sprejmem tudi hrareilm) knjnžiioo. — 51-ager, Al>eiksaiidrova ee-sta art. 4 — Vi k. nor ia pre-bcd. 338&5-10 Nove avtomobile »Renault« osebne im tovorne, eko-noimii<"ne, prvovrstne prodajamo iz zaloge s 15 % popustom. Zahtevaj«' ponudbo, oziroma obisk. — »R'vu«ilt«, L;iuW'j«ma, Oe-*ta na Rožnik štev. <{». 38086-10 »Ariel« 550 e-cm. z raosvetijavo, dobro ohranjen, za 6000 Dim proda Ivan Bogataj, Suhi dol, Gorenja vas. 34364-10 Obogateli so ker »o vztrajali in iskali srečo. Sreča sama ne pride, treba je najti pot do nje. Srečka drž. razredne loterije je najboljši kažipot; zato si jo kupite in igra.jte v novem kolu. — Dobite jih v Zadružni hranilnici r. z. z o. t. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Rezervne dele avtomobilov »Ri^nanift« proda-ja po zelo zoiižamiih eemab generaimo zaftopsitvo Remault, Cesta na Rn&mk 10. Mehainilki-preprodaiaicd lij% peifnista 313-10 Vsaka beseda 1 Din; sa laganje naslova aii »a šifro pa B Din. flff) 100.000 Din posojila išč-em »a zelo rentaihn^no hotelako podjetje. Vknjižba na prvo mesiho. Doig se odplača najpozneje v 3 ktiih. INmudibe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina nd pogoij«. 33082-16 Kako si more ločena žena z 10.000 Din kapitaJa ustvaril gkrounmo eksistenco? Pomudbe pod »Deutsche Marburgerim« na ogla »ni oddelek »Jutra«. 34362-16 125.000 Din posojila iščem za takoj proti prvo-mestmi vkmjižihii na trikratno varnost. Povračilo dolga po teku enega leta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »<1 leto«. 34371-16 220.000 Din posofila želi dobno situiirama industrija rvroti 8% olbrestiim. Prevzame tudi prepih. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »292«. 34a>4-16 Pot k sreči in blagostanje najdeš s srečko dri. rarr. loterije. — Kupi jo pra.vočasno pri Zadružni hranilnici r. i. x o. t. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Posest Vsaka beseda t Dbr. a* dajanje iiredineliiko, kjer se lahko rede 4 gwvedd, aK pa srednjevediik mlin z malim posestvom kupim. Biti mora na stalni vodi. Resne ponudbe' na naslo>v: A. Bir.jak. Prira Hend.ioji Strad Nt. 27, Eigelshofen, IIoll amd -Lirobuirg. 34i;7-20 Enodružinsko hišo z vrtom oddo-m 3 1. oktobrom v najem pri D. M. Polju, pet min»t od žel. postaje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33992-20 Stanovanjsko hišo na periferiji blizu tramvaja kupi soliden plačnik. Ponudbe na oerlas odd. »Jutra«, pod »Malo in zdravo«. 34182-20 Lepa vogalna paroela ca 1000 m pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34110-30 Hiša z 10% Sistiih dohodkov na prometnem mestu Ljubi ja ne ugodno naprodaj. — Vprašata na oglasni oddelek »Jutra« pod »Renta bilna«. 34090-20 Novo hišo s 4 sobami, lokalom, vrtom in moderno opremljenim xviočm.i.m kimematogra-fom, v večjem , industrijskem kraju pri 1 kolodvoru prodam pod . ugodnimi ptaHfoioni pogiijj. Sprejmem tud« hranilno knjižico. Potreben kaipitad Din 150.000. NasSov v oglas, oddelku »Jutra«. 34f»8-20 Ne obupaj dokler »udi drž. rairedma loterija priliko, da prideš iio hlaigoštamja. — Kupi si srečko za novo kolo pri Zadružni hranilnici T. 1. Z O. Z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Parcele poleg kolodivora v Detv. M. v Poilju p-odam po Din 10—20 m5. Naslov v oglasnem oddelku »Jmtna« 34449-20 Več stavb, parcel naprodaj v St. Vid.u nad Lj.uibl jamo. — Vodovod i.n elektrika v bližini. Naslov v oglosm em oddelkn Jutra 34442-20 Vilo prodam Mesečni donos 3R00 Din. Dfiivika prosta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34448-20 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beSeda; xa dajanje naslova aH u šifro 5 Din Oglasi socialnega inačaja vsaka beseda SO par; ia dajanj" naslova aU M Šifro 5 Din. (13) Damske plašče za jesen, ravnokar izgo-tovljene po najnovejših journalii, nudi v veliki izbiri v cenah od 340 Di« naprej F. I. Goričar. Lji»bljana. Sv. PeUa c. 29 32841-13 Nar. žensko nošo kompletno — za 800 Din proda Danilo, Beethovnova »lica 4, parter,' desno. 34J83-13 Pot k sreči hJagostanje i " j d e 5 s srečko drt. raz«-, loterije. — Kupi jo praiv-očasno pri Zadružni hranilnici r. i. z o. t. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Velika izbira blaga za damske plašče finih kvalitet ugoden nakup A. Zlender | Ljubljana, Mestni trg 22 iSli,: >: a aa dsjaoje aaefam aft e je nasloviti na ravnateljstvo Celjske poeojalniee d. d. v Celju. 34461-17 Vsaka beseda 1 Lkn ia (lajanje naslova ali ■ ia. šifro na 5 Din. (33 .; Gorenjski oves lep, domač, rn lečo po najnižji ceni nudi Ljudevit Sire* Kranj 32056-33 Orehova jederca doiiite najceneje pri 'Se, ver & Komp., Ljnbljana, Gosiposvetska cesta št. 5. 341.19-45 100 vagonov drv ku^ičm za kurjavo in sicer: 50 vagonov hrastovih cepamic, anibih. im 50 vagonov b-ukovih cepar.ic. Ponudbe poslati po m'0ž-no-sti' v italijanščina na Venturi, Via Chiesa Salu te. ■ 'J, .T">ritto (115). 34041-15 Suha drva prvovrstna bukova v polenih, žagama in cepljena ter mehka v kolobar jih ima vedno v zaiogi »Ar-bor« d. d.. Dunajska cesta štev. 50, telefon 2546. 293-15 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aH za šifro 3 Din. (S) Dva mlajša dijaka obrtne šole ' ali realke sprejmem na stanovanje in hrano. Por.ve se: Ko-iizejska ui. 31/1. 31016-23 Dva dijaka (inji) » in malo raz.[K)šiilja P. Pa.njan — H ras tov ic a. 34360-34 Vsaka beasda I Da: m dajanj* naslon« ali w Mfre pa S Dta. (3» Veliko zalogo vsakovrstnega modernega pohištva lastnega izdelka nudi po znatno znižanih cenah tvrdka I. REPŠE, tvo^ie" im zaloga pohištva, LJUBLJANA, Dvorni trg 1. TELEFON 32—28. 7777 telefon 82—28. Moderen lokal za mesarijo »ji trgovino oddam na Dunajski cesti št. 3(7/1. 34333-18 Srečo kupiš b srečko drž. razr. loterije- Srečke novega kola so dospele ifl jih dobite v Zadružni hranilnici T. X. X O. X. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Delavnico ali skladišče 4.50 X 8Jj0. m Mestnem trapn St. 9 nerodno takoj oddam M431-19 Jabolk za mošt kuipiim več vagonov. Po mudbe z najnižjo ceno na podružnico »Jutra« v Ct ljn pod značko »Sadie«. 34458-34 Vsaka beseda 1 Din: " lajanje naslova aii ia 4ifoo pa 5 Din. (15) Pot k sreči ln Magostanje najdeš s srečko drž. razr. loterije. — Kupi jo pravočasno pri Zadružni hranilnici r. z. i o. r. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Hlode raižaguje strankam po najnižji ceni parna žaga Lav renčič & Co:. L»ubl'aiTa. Vošjijakov« 16. 31361-15. Dva dijaka a.11 mlajša • gospoda sprejmem na stanovanje in dobro meščansko hrano v lepo sončno sobo. Cena 650 Din. V bližini obrtne šole m realke. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 34129-22 Dijaški internat Legat, Maribor Vrazova ulica 2 bli&n realne gimnazije, me?č«nske šole' in drug;h srednjih šol. sprejema tudi dijake drugih zavodov. 32904-22 Dva dijaka (inji) sprejmem na stanovanje ▼ čedmo. svetlo in zračno sobo s hrano po 500 Din me-?ečno. sli b-ez hrane. Naslov pove oirlasni oddelek »Jutra«. ~ 32456-22 T* 1 • • 1 • • n dijakinje po 600 Din sprejmem t centru me«ta. Na-Iov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31073-22 Dijake realne šn tlafič-ne gimnazije sprejme v pouk France Vodnik, oroffisor. S'om. škov3 7'II. 34167-4 Dva dijaka spri-'mein i vso oskrbo t svet'o in jolnčno sobo z električno razsvettjavo v LjuMjani. Resljeva cesta št. 3'II. -levo. ' 34352-22 V Novem mestu blizu srannari.?e in m^ščan-«k®' šole sprejmem 2 .bro oskrbo v sredi™ m«»ta. Vestno nadizflTsitrfio. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra«. 34404-32 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dta: aa dajutje iMlons t| •a ŠUro pa « Din. (91) Trisob. stanovanje eolnčno, v vili na Vrtač' •jdda.m s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 32510-21 Skrbnim staršem nrdim za hčerke dijakinje ^najraje uovteljdščnice) zelo fin peoaien. Vse ugodnosti Vpnvšald v Je^gli&evi ulici ž*. 1 ^Ahaoljem). 33S68-22 Mlajšo dijakinjo i v?o ofkrbo za 550 Din 'itrejme 7*rc, Sv. Petra c. fe. 27. 34:399 22 Tri dijake ?fr»rejimpm t ofk.rbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 34100-22 Dva dijaka •"»r&iim-rm v popoln« orftr-l«o na Riiimski cesti. Na-3;k»v v oglasn em c d d • It u »J-uitra«. 3i«&-22 Dva dijaka t>« stanovanje in hrano ^nreirne Puk"ls.te'i) na Sv. 1'etra ce?ta št. 46 34438-22 Dijake sprejmom v zračno sta n o. vanje z zajftrkr»m. Mnklio-6/H, leve stopnjice G'(?ik>. 33420-22 Dijaka (»njo) sprejm-eim na stanovanje poljanske gnirnnaizije Naslov v oglaen-cm oddelku »Jnitro«. 34138-22 Dijak-petošolec želi m-struirati v boljši rodbini. Cenj. pmnudbe na oigla*. oddelek »Juitra«; pod »Vestem 4«. 34444-22 Mlajšega dijaka v vso oskrbo in skrbno nanferv-stvo spremnem v Gonjosikii ulici štev. 10. 34445-22 2 dijaka ali gospoda spp' jimem na stanovanje in li-anto blizu obrtne šole. K'iktr. razsvetljava. — GradaSka 8. 31416-22 Mlajšo dijakinjo >»•>'.sprejmem v vso r^krbo nasproti Uršulinske šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34435-22 Dijake na sfa^ova.nje z zajtrkom ali brez sprejime Ma-rija Frece, Moste, Zaloška c. št. 10. 34434-22 Dijake =pr ^topto na stanovanj", everot. s hrano. — Moste. Zaloška cesta štev. 10. 31433-22 Iščem klavir na posodo ali »oibo s klavirjem. Ponudbe na ogl. ddelek »Jutra« pod šifro »55«. 34431-22 Dijake »prejmnem v prijazno im soim&no sobo. Pomoč pri učenjm in klavir. Naslov v Oglasnem oddelku Jutra 43430-22 Dva boljša dijaka ?;irejime strokovni učitelj na stanovanje jo prvo-v-ftno oskrSo v Gledališki ulici ši. VHm. levo desna vrata. 34443 22 Višja gimnazijka ali fiilo®ofke dobi pri boljši druži n>i v Ljubi jami sta n "va nje in brano za po tovSTno cerw> proti nadzorovanju dnupošodke pri nalogah. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Skupni študij 500«. 34155-22 Enosob. stanovanje s pritifelinamii, v vili oddam z oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34384-31 Sobo s kuhinjo odda-m v Prulah, Janeži-eeva ulica 11. 34878-31 Dvosob. stanovanje v katerem je tudi predsoba pflrketirana, s kopalnico. kletnim« prostori, lepim im velikim podstrešjem, pralnico in drvarnico (•komfortno), takoj oddam v Metli jami. Prešernova ui: št. 15. 34410-31 Stanovanje 2 sob ;n kuhinj«. s parketom ter elektriko oddam na Romski cesti 33. 34107-31 Stanovanie 2 parketiramih sob, kuhinje in pritaklin, s kosom vrta odidam z novembrom na Večini poti štev. 9 — P0dT0®niik. 34393-21 V vili oddam 2 lepi sobi s kuhinjo — opremljeni ali prasni. Naslov pove ag'a«i»i oddelek »Jutra«. 336G3-31 Stanovanje podstreho, v sredini mesta oddam takoj miiirni s>traoki brez otrok. Naslov v oglarjem oddelku Jutra 34401-31 2 komfortni stanovanji dvosobno ta>koj in trisobno s 1. nove«ib"0.m od-daim za BraigTod«Bn. Naslov pove oglasni oddplek »Jutra«. 33736-31 Dvosob. stanovanje s krahi.nio im pr.iitiilklina.mi oddam s 1. oktobrom v Rožni dolini, cesta VII/30 34403-31 Trisob. stanovanje s krtpatoico oddam z ok-tolbrom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 34416-31 Stanovanja Kabinet z elektriko im posebnim vhodom takoj oddam za 230 Din v Mariborski ul. št. 29/1. 33938-23 2 gospoda ali dijaka sprejmem na Dvornem trgu štev. 3, nasproti univerze. 34317-33 Sobo solnčtMj in zračno poceni oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34181-23 2 boljšima in stalnima gospodoma gdč. ali dijakoma oddam z zajtrkom takoj veliko, mirno, čisto, svetlo im solnčno, opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v okolišu Zvezde. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34199-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33866-23 Čisto sobo na Miklošičevi cesta takoj oddaim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38536-33 Opremljeno sobo sotečno, z elektr. razsvetljavo, s hra.no ali brez takoj od d.um v Gosposki ulici št. 10/1. 33713-33 Gospoda ali gdč. sprejmem za 200 Din na stanovanje z zajtrkom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34156-33 Opremljeno sobo v bližini a M okoli-cj glavnega kolodvora za stalno Sšcem. Pomoi (M>e s cono pod »uradnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 33966-33a Sostanovalca sprejmem v Zvonarski ni. št. 9/T. 34376-33 Dve prazni sobi oddam v Pruflah, Janeži-čeva ulica lil. 34377-23 Vmk* beseda 80 par-. m dajanj« naslov« a« m »ifr« | Din. (21-a) Stanovanje 7—8 sob iin vseh pnitikliim. v sredini mesta išče večja stranka za november ali preje. Ponndlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča IS«. 34409-31/a Stanovanie 2 seb, kuhinje, kopalnice in pritikli.n iščem s 1. novembrom — najraje v mestu ali za Bežigradom. Pr-iiud.be na ™glas. oddelek »Jutra« pod »Dvosobno«. 34432-31/a Stanovanje 2 ali 3 soib, s pritiklina-mi. zdravo, v centru me-fta išče mirna družina s 1. novembrom. Ponudbe z navedbo najemnim« pod »Manjša družina« na ogl. oddelek »Jutra«. 34413- M/a Sobo odda Dva gospoda sprejmem na stanovanje v leipo sobo pri Taboru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34379-23 Ne obupaj dokler nudi drž. razrredna loterija priliko, da prideš do blagostanja. — Kupi si srečko za novo kolo pri Zadružni hranilnici r. t. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Sobo lepo opipiml jeno, oddam takoj 2 gospodičnama ali mlajšiima dijakoma iz boljše hiše, tudi s hramo. — Minje, Bogišičeva ul. 4. vila dr. Brejc. 34408-33 Opremljeno sobo blizu Tabora oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34381-33 Opremljeno sobo oddiaim Cesta v Rožno dobimo št. lfl. 34360-33 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice oddam s 15. septembrom zakoncem«. ali 2 gospodičnama. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 344ilE-33 Komfortno sobo solnčno, setparira.no, zraven pošte takoj oddam boijSi osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34454-33 Opremljeno sobo sotočmos s hrano im vso oskrbo odda.m. — Istotam tuidii po nimki c-eni sprejmem aibomenite na dobro hramo. Sv. Petra nasip 43 34450-23 Kabinet separiran in s postrežbo, išče samostojen gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »15. 9.« 34103-28/a Skromno sobico iščem za takoj. Pom.udbe na oglasni oddelek Jutra pod mačko »Do 100*. 31392-23/a Zdravstvo Sostanovalca sprejmem v zračno soibo k mirnemm uradniku, z dobro domačo hraino im vso oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34421-23 Gdč. sostanovalko z ali brez oskrbe sprejmem v bližini Zvezde. — Klavir im nemščina. Naslov pove oglasini oddelek »J mira.«. 34436-33 Dražbe Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (32) Javna dražba V Jaivniilh skladiščih v Ljubi jami. Dunajska c. 33 se bo vršila 9. in 13. t. m. jar.no dražba rabljenega po>h>:lštva im rabljenih prrdimctov hišneg2 pri županstvu Murska Sobota, kj<»r se d'«be tudi potrebna poias-nila. 34356 37 Obrt Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (30) Fotomaterijal najboljši in najceneje dobite pri D. Riovšek v Kolodvorski ulici štev. 35/1. Izvršuje po nizka ceni vsa amaterska dela. 33378-30 Pozor, dame! Trajno kod ran je 80 Din pri Sebal Vemdelin, frizer za dame im gospode. Kolodvorska 35. 34427 30 Srebrne krone staro zlato In srebro Kupuje ttafmerkja dragii kovin, Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod ls Vidov lanske ceste, pri gostiln: Mtiina. 70 IZLOŽBA KRASNIH STARIN in zgodovinskih vrednot v izložbi tvrdke Mutevelid na koncu prehoda palače Viktorije. Zbiralci, oglejte si izkopanine iz kame-nite in bronaste dobe. Krasne stare slike, majolike, vaze steklo, preproge itd. Vse je na prodaj. 11267 I- Občima Ljubi j a m M-itm pogretim z«i>d Podpisano uradništvo javlja tužno vest, da je preminul po kratki bolezni gospod V £ia&t SuGet&iii podravnatelj Jadranske zavarovalne družbe, filijalne direkcije za Slovenijo v Ljubljani, vitez častne legije Pogreb se je vršil včeraj, dne 5. t. m. na pokopališče pri Sv. Križu. Dobremu in blagemu predstojniku hočemo ohraniti trajen in časten spomin. 11408 Uradništvo Jadranske zavarovalne dražbe filijalne direkcije za Slovenijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 4. ..'V--V y Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadno preminul naš iskreno ljubljeni sin, soprog, brat, svak, gospod Franc Dole mesar in hišni posestnik v Novem mestis Pogreb blagega pokojnika bo 6. t. m. ob 10. dopoldne iz mrtvašnice farne cerkve na Igu. Ljubljana-Novo mesto, 5. septembra 1932. Globoko žalujoče rodbine: DOLENC — NOVAK — BIZJAK — JAMNIK Občina Ljubljana Mesta' pogrebni zavod Javljamo, da je naš neumorni sotrudnik in vzorni uradnik, podravnatelj, gospod v soboto, dne 3. t. m. ponoči v Zagrebu preminul. Pogreb se je vršil v ponedeljek ob 2. uri popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Blagemu pokojniku ohranimo časten in trajen spomin. Jadranska zavarovalna družba filijalna direkcija za Slovenijo v Ljubljani, Beetho\-nova ulica 4. 11409 v'«-. ... r /r- . s'.- - Čitajte Jistrove tnale oglase, ki imajo usj?e!t o Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mama, sestra, teta, svakinja, gospa v^sem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je za vedno zaspal naš ljubljeni UROŠ Pogreb predragega bo v sredo, dne 7. septembra 1932 ob 15. uri iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. Maribor, dne 5. septembra 1932. 11422 Jfotrti starši Zinka In Franjo Volavšek. soproga gostilničarja, peka in posestnika danes zjutraj ob 214 uri po kratki in mučni bolezni, v 36. letu svoje starosti, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, Bogu vdana za vedno zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 7. septembra 1932 dopoldne ob 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Sv. Pavlu pri Preboldu. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne v farni cerkvi. Priporočamo blago pokojnico v prijazen spomin! 11421 Sv. Pavel pri Preboldu — Sv. Rupert, dne 5. septembra 1932. Žalujoči rodbini Vedenik in Turk Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij >Jutra« Adoli Ribnikai. Za Narodno tiskamo d. d- kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsj v Ljubljani