KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC**
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokoprsi se naj pošiljajo' na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: 1 3it( — ^;cel oletno: 4 0bK —
Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25; celoletno: Din. 100 Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —'60.
Zgodovina Poljske.
Najpozneje so izmed Slovanov stopili v zgodovino Poljaki. Pojavijo se v porečju reke Visle med številnimi drugimi slovanskimi plemeni (Slezani, Hrvati, Mazovci in Kujavci) kot Poljani ali Lehi ter zedinijo vsa ta plemena v poljski narod. Kot prvega poljskega kneza imenuje zgodovina Mječislava v 10. stoletju. Pod njim se je poljski narod pokristjanil. Dočim je bil Mječislav odvisen od nemškega cesarja Otona L, skuša njegov sin Boleslav Hrabri ustanoviti med Baltom, Donavo, Labo in Dnjeprom veliko slovansko državo. Ta načrt se mu v veliki meri posreči in sam postane prvi poljski kralj. Sledita mu na kraljevskem prestolu Boleslav II. in Boleslav III., slednji razdeli državo med svoje štiri sinove, starejšemu pa pridrži kraljevsko čast. Neprestane borbe za prestol so posledica, narod in zemlja propadata, v deželi se naseljujejo številni Nemci, državno ozemlje se drobi in manjša. Še enkrat se dvigne poljska država poznega srednjega veka pod kraljem Kazimirjem Velikim v M.stoletju. Le-ta državo spet poveča, uvede enotne zakone, skrbi za podvig podeželja, pospešuje podvig mest, u-stanovi prvo poljsko vseučilišče v Krakovu.
Veličasten je podvig Poljakov pod Jagelonci, ki jim vladajo celih 200 let. Jagelo, litavski knez, se poroči s poljsko kraljico Jadvigo. Litva, ki se razprostira ob gornjem in srednjem Nje-menu, se pridruži Poljski, leta 1413. sklenejo Litvanci in Poljaki skupno zvezo. Pod Jagelonci se očvrsti poljsko plemstvo in deli s kraljem upravno oblast v državi. Kralja Vladislav III. in Kazimir IV. utrjujeta položaj države na zunaj, slednji pribori Poljski dostop do morja..Pod Sigismundom II. je Poljska največja evropska država, njen obseg dosega 1 milijon kv. kilometrov. Naglemu podvigu pa sledi kmalu propast Velike Poljske.
Moška veja Jageloncev izumre leta
1572.,	nakar začne poljsko plemstvo uveljavljati svojo pravico volitve kralja. Država je postala nekaka plemiška republika, njeni kralji so imeli bolj značaj predsednikov. Kot prvega so poklicali francoskega kneževiča Henrika, za njim erdeljskega vojvodo Bathory-ja, nato švedskega kraljeviča Waseja. Gospodarji dežele pa so bili pani (veliko plemstvo), ki so imeli velika posestva in oborožene vojske. Na posestva so naseljevali male plemiče ali šlahčiče kot svoje upravnike. Zavirali so razvoj meščanstva in meščanom prepovedali nakup plemiške zemlje. Kmetje so jim bili usužnjeni, njim so morali svoje pridelke prodajati in pri njih kupovati. Poleg plemičev so se razbohoteli Židje ter postajali finančniki gospodarjev Poljske. Zaman so prizadevanja plemenitih Poljakov, tako Jana Sobieskega, da ot-mejo poljsko državo, notranja nesoglasja se večajo, od severa in vzhoda prtiskajo Rusi in Tatari, Švedi prežijo na kose poljske zemlje. Slavni poljski pisatelj Sienkiewicz ovekoveči žalostno dobo v krasni povesti ,,Z ognjem in mečem“. Leta 1697. prevzame vodstvo Poljske saški knez Avgust, a ne more propasti zaustaviti.
Leta 1772. pride do prve delitve Poljske med Rusijo, Prusijo in Avstrijo. Poljsko plemstvo se sicer nato zave svoje naloge in prične krčevito borbo za izgubljeno svobodo. Sosedje pa u-dušijo poljski upor in si leta 1793. Poljsko razdelijo v drugič. Sledi drugi polj--ski upor in takoj za njim tretja delitev Poljske, ki zbriše nekdaj tako mogočno državo z zemljevida. Vzhodno Malo Poljsko zasedejo Avstrijci, Prusija dobi Veliko Poljsko z Varšavo, Mazovijo in
Litvo do Njemena, vse ostalo pa pripade Rusiji. Spet in spet se skušajo poe-dini poljski plemiči otresti tujega gospostva mnogi se ob prelolu 18. stoletja udinijo Napoleonu in stavijo nanj vse svoje nade. Sledi dunajski kongres in četrta delitev Poljske. Pod Napoleonom ustvarjena varšavska vojvodina je bila na kongresu proglašena kot novo poljsko kraljestvo, katerega krona je bila izročena ruskemu carju. Komaj 15 let po kongresu se Poljaki spet združijo v vstaji ter izženejo v deželi se nahajajoče ruske čete s podkraljem Konstantinom. Zastonj so napori in junaštva, ruska armada pobije poljske vojske, car pa pridruži Poljsko Rusiji kot navadno provinco.
Leto 1848 je za poljsko ljudstvo nova pobuda k osvobodilnim naporom. Dočim jih Rusija brezobzirno v kali
zatre in odpravi iz poljskega javnega življenja zadnje sledove poljščine, se avstrijska Poljska razvija pod ugodnejšim znamenjem. Poljaki si v dunajskem parlamentu priborijo leta 1861. pravico maternega jezika v uradih, vsem šolstvu in upravi, njihovo kulturno življenje začenja proevitati, pol-ski politiki pa se uveljavljajo na najvišjih mestih v monarhiji. Kratko po izbruhu svetovne vojne ustvarijo osrednje sile iz bivše ruske Poljske kraljevino Poljsko brez določenih meja kot dedno monarhijo ter upajo, da pridobijo s svobodnimi Poljaki močno oporo proti Rusiji. Leta 1918 sklenjeni verzajski mir ustvari samostojno poljsko državo z obsegom 388.000 kv. km in 33 milijoni prebivalcev.
Povojna Poljska je kratkotrajna: od leta 1918 do 1939. Z dogodki tekočih tednov je spet prešla v zgodovino.
Poročila z nemško-poljskih bojišč.
Iz poročil vrhovnega poveljstva nemške vojske posnemamo pregled vojaških operacij do zaključka našega lista:
5.	septembra:	Nemške čete so
zasedle pretežni del Gornje Šlezije, prevzele večji del industrijskih naprav, osvojile Katovice in Kònigshiitte. Z juga se nemške čete pomikajo v smeri proti Krakovu. Na severu se obkrožena poljska armada obupno brani. Vojna mornarica je zavarovala nemško obrežje, letalstvo je gospodar poljskega zračnega prostora. Na fronto je s posebnim vlakom prispel Fiihrer in kancler ter obiskal ranjence v vlaku.
6.	septembra:	V sredo so nem-
ške čete zasedle Krakov. Na grobu maršala Pilsudskega je bila postavljena vojaška častna straža. Vojska z juga je dobila v roke važno prometno križišče Kielce in Novi Sandec. Na zahodni fronti sta padli mesti Bromberg in Gravdenc. Letala so nadaljevala z napadi sovražnikovih prometnih točk, vžgala štiri kolodvore ter prekinila več železniških zvez. Nemške ladje so potopile tretjo poljsko podmornico.
7.	in 8. septembra: 8. sept. ob 17.15 so nemške čete vdrle v Varšavo. V južni Poljski so nemške čete dosegle Vislo ob Sandomiru in Gori Kalvariji. Posadka v Westerplatte, utrjenem Qto-ku ob ustju Visle, se je po junaški obrambi predala. Sestreljeni sta bili dve nemški letali, eno se pogreša. Zračnih napadov na nemško ozemljo ni bilo. Nemške križarke so uničile četrto poljsko podmornico. V poljsko presto-lico so prve dospele oklopne nemške čete.
9. in 10. septembra:	Nemške
čete so zavzele mesto Lodz, važno prometno središče jugovzhodno od Varšave. Poljske čete se umikajo proti vzhodu, nekatere poljske divizije so obkrožene od vseh strani. Letala blokirajo proti vzhodu vodeče ceste in železnice. Nemška vojska se bliža Lublinu, drugemu sedežu poljske vlade. — Francoske čete so prvič prestopile nemško mejo in se pred trdnjavskim pasom spustile v bitko z nemškimi predstra-žami. Angleška letala so nad mesti severne in zahodne Nemčije metala letake.
Ukrepi v Rusiji
Sovjetska Rusija je vpoklicala več letnikov. Rezervisti so bili vpoklicani v Ukrajini, Beli Rusiji ter v vojaških okrajih Leningrada, Moskve, Kalinina in Grela. Civilni potniški promet z zahodnimi predeli Rusije je bil ukinjen, vojaške oblasti so zasegle večji del motornih vozil. Transporti vojaških čet se nadaljujejo.
Iz Anglije.
Angleška vlada, v katero sta stopila Winston Churchill in bivši zunanji minister Eden, se trenutno najbolj trudi za tem, da pridobi na svojo stran Zedinjene države. Njeni dominijoni in ost-li deli — Južna Afrika, Avstralija, Egipt in Kanada — so napovedali Nemčiji vojno. — Izdani so ukrepi, ki naj zagotovijo ljudsko prehrano. Listi izhajajo v zmanjšani obliki. Po vsej deželi so odrejene zatemnitve v obrambo pred zračnimi napadi. — V London je po pisanju nemških listov dospelo poljsko odposlanstvo.
»Koroški Slovenec" je vaše glasilo! Varujte njegovo čast, ki je vaša čast!
Dve fronti: vojaška in delavska.
V soboto je govoril iz neke berlinske tovarne generalfeldmaršal G ò r i n g. Orisal je vojaški in gospodarski položaj Nemčije ter pozval ljudstvo k notranji odpornosti in enotnosti. Navajamo iz govora glavne misli:
Dve fronti stojita: vojaška fronta zunaj, delavska fronta znotraj. Anglija se hoče boriti dotlej, da uniči naci-re-žim, Chamberlain izjavlja, da bi rad doživel dan, ko izgine Hitler. Toda Anglija tega ne bo doživela. Zahodna nemška meja je nepremagljiva in za utrdbami stojijo nemške divizije. V osmih dneh je nemška vojska na vzhodu zasedla veliko ozemlje ter vkorakala v Varšavo. V 14 dneh bodo boji zaključeni, v par tednih izvedeno čiščenje. Potem ostane samo še fronta na zahodu, kjer se bosta nemška vojska in narod bila z vso silo. Anglija vodi vojno v obliki gospodarske blokade. V primeru z letom' 1914 je nemški položaj neprimerno ugodnejši. Tedaj je blokirala Nemčijo še Rusija na vzhodu in drugi sovražniki na jugovzhodu. Tedaj je bila Nemčija popolnoma obkrožena. Danes se izvaja blokada Nemčije samo od Bazla v Švici do Danskega. Rusija ima surovine in se je z nami sporazumela, mi razpolagamo s poljskim gospodarskim ozemljem, z jugovzhodom pa živimo v miru. Franciji nočemo ničesar, če pa se hoče boriti za Anglijo, je to njena zadeva.
Danes velja mobilizacija za vsakega Nemca od njegovega 16. leta naprej. Bodisi deček ali dekle, mati, delavec ali vojak, vsak mora služiti državi, ki stoji
nad njim. Ali živi Nemčija in s tem vsi, ali pa umre in z njo vsak z vsem, kar ima in kar je. Sovražnik mora vedeti, da stoji za vojaško fronto delavska fronta. Vojak na fronti in vojak ob stroju sta zapriseženo občestvo. Ljudstvo mora razumeti smisel vojnih odredb, ker so globoko premišljene in nujno potrebne. Nervoznost je sicer razumljiva, vendar nikakor na mestu. Pri prehrani je najvažnejši kruh. Nakaznice so bile uvedene zato, da ne bo pomanjkanja in če bi vojna trajala več let. Mesa in masti porabimo danes več Kut pred svetovno vojno. Tudi tod se bo poskrbelo vse, kar je potrebno in če treba, se navadimo tudi na manjše količine masti. Težki delavci imajo vsekakor pravico do večjih porcij. Isto je z mlekom. Predvsem je mleko potrebno materam in otrokom. Trgovci naj se zavedajo, da so v službi ljudstva, kupovalci, naj varujejo potrebno disciplino. Kdor bi iz vojske in potrebe iskal dobička, je zločinec.
Kaj vse se govori o zunanjih nemških ciljih. Da hočemo sedaj razbiti Poljake, potem Ukrajino, Romunijo, Bolgarijo in kaj še vse. Naš vojaški cilj je, da vrnemo nemške ljudi njihovi domovini, da vrnemo Nemčiji onih milijon in pol Nemcev, ki so se nahajali v skrajni sili. Anglija in Francija hočeta odstraniti nek naci-režim, mi pa smo odločeni in pripravljeni, da se branimo z vsemi silami. Sovražnik naj ve: Nemčija hoče mir, a nikakor za ceno Fiih-rerja, kajti Nemčija je Hitler in Hitler je Nemčija.
p*!«*
M*NSK
'	BRESLAV^O^
DeuHch Tn
ijsm uwavdenz ..
' /^WARKHAU •PCSÉX
s\ L°”S \	.«v»*
<£
..*'i*rrc iw.

•EREST-
UTOWSK
•PKAÒ-
OPPSLN
land
J5AKAU PR2EMYSL

s'--' BRUJVN
J? nase države
Teden u besedi.
Slovaške čete so zasedle nekatere predele poljskega obmejnega ozemlja ter se uspešno spopadle s poljskimi vojaki.
Italija odpira svoje meje napram Franciji. Orinentekspres Pariz—Rim— Carigrad je spet v prometu, istočasno so pričeli voziti še drugi vlaki iz Italije v Francijo in obratno.
Inž. Karmasina, vodjo Nemcev na Slovaškem, je slovaška vlada imenovala za stotnika.
V	bližini angleške obali se je potopil angleški parnik „Athenia“, ki je imel na krovu nad 1000 potnikov. Angleži hočejo vedeti, da je parnik torpedirala nemška podmornica, dočim je vrhovno poveljstvo nemške mornarice dokazalo, da se v času potopa parnika ni nahajala nobena nemška podmornica v tem predelu oceana.
Med Poljaki, vjetimi v Nemčiji, se nahaja tudi general Goroviovski, ki je bil oseben prijatelj umrlega maršala Pilsudskega.
Države iz vseh predelov sveta še naprej javljajo svojo nevtralnost. Nedavno sta se pridružili nevtralnemu bloku Mehika in Siam. Sledile so vse južnoameriške države, nato Norveška, betonska in Finska.
General Franco je odredil utrjevanje Pirenejev in ojačenje vojaške posadke v Maroku. Trdi se, da so ti ukrepi v zvezi z nekimi francoskimi pripravami.
V	Turčiji bivajoči Nemci so odpotovali v Bolgarijo, ki jim bo nudila zaščito.
Med Moskvo in Tokijem so se pričela po pisanju nekaterih listov pogajanja za sporazum.
Angleška vlada je prepovedala komunistom sleherno delovanje. Isti ukrepi so bili izdani tudi proti fašistom.
Ameriške države se po svojih zastopnikih sestanejo 21. sept. na vseameri-škem kongresu ter bodo pretresale svetovni položaj.
Zedinjene države so prepovedale izvoz orožja in drugih vojnih sredstev v vojskujoče se države.
Na ozemlje Danske je bilo vrženih več bomb, nakar se je pri danski vladi oprostila Anglija, češ da gre najbrž za letalo, ki je izgubilo smer.
Irska republikanska zveza je napovedala vojno prebivalcem severne Irske, ki je pod angleško upravo.
V	Jugoslaviji so bili nedavno imenovani nadaljni trije Slovenci za generale.
Katovice so postale nemška radio-oddajna postaja.
Med Jugoslavijo in Bolgarijo se pripravlja carinska zveza, ki bo prinesla obema državama mnogo gospodarske ugodnosti.
Egiptovska vlada je zaplenila vsa civilna letala.
Pol miljarde mark je pripravila Anglija za oborožitev in obrambo Indije.
Podfisiek
Vajansky	Fran Albrecht
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
(34. nadaljevanje.)
Po vsem telesu se je tresla Ela, ko je čez dve uri prišla v svojo sobo. Mokre čeveljčke je sezula, vrgla krilo malomarno na tla ter na smrt utrujena legla v posteljo. Vihar v gorah je minul, zmirom svetlejše je gledala noč skozi okna. Še so se sivo svetlejše je gledala noč skozi okna. Še so se sivo svetlikale oboknice, že so se sence porazgubile v kote sobice. Ela je ležala v postelji z odprtimi očmi. Zaman se je jih trudila zapreti. Temna bolečina ji je gladala v duši. V Somraku skorajšnjega svita se je belil njen vrat in nje prsi nalik marmornati sohi, predstavljajoči mrtvo kraljično na sarkofagu. „Kdo je ta ka-ča?“ je razmišljala v mučni nejeveri. „Ona je kriva, ona —•“ ni domislila do konca. Kako zoprni so ji bili nje lastni udi, nje lica! Kako so ji gorela v hladni noči, v gošči, pod streho lopice, skozi katero so prodirali bliski daljnega viharja. Zdaj so bleda, kakor vsa omehčana. Zdi se, da so nje mlada
Ukaz notranjega ministra.
Notranji minister je odredil, naj vršijo vse oblasti brez izjeme svoje, naloge voljno in pospešeno, naj so ljudstvu s svetom in dejanjem ob strani in naj mu radevolje pojasnjujejo in svetujejo. Vloge, ki so bile vložene na neprava mesta, naj takoj odpravijo tja, kamor slišijo in naj jih pospešeno rešujejo. — Ministrova odredba je vzbudila med ljudstvom veliko veselje in jamči, do bo med njim in državno upravo vladalo prepotrebno zaupanje.
Družinam vpoklicanih vojakov
se pod gotovimi pogoji dovoljujejo državne podpore. Podpore so razdeljene v tri vrste in sicer: žene vpoklicanih vojakov ali sinov, ki so vodili gospodarstvo, zamorejo dobiti podpore: v izrednem slučaju 42.— RM mesečno, v vrsti A 38.—, B 30.—, C 27.— RM, o-stali nad 16 let stari družinski člani dobijo po 21.—, oz. 19.—, 15.— ali 13.50 RM, otroci pod 16, ki živijo doma, zamorejo dobiti RM 14.—, 13.—, 10.— oziroma 9.— mark ter ostala ne na domu se nahajajoča deca 28.—, 26.—, 20.— ali 18.— RM. Razvrstitev izvede upravna oblast, ki sme odrediti povišanje ali zmanjšanje prispevka. Prošnjam je treba priložiti formularje, ki so bili pridani vpoklicnim pozivom.
Vojno-gospodarske odredbe.
Ministerski svet za državno obrambo je odredil: Dohodninski davek se zviša za 50%. Dohodki pod letnih 2400 Rm
ustna naglo uvela, nalik potonikam v goreči hiši. V prsih dekletovih se je razvihrala borba. Dolgo je zmagovala treznost, preudarjanje. Tema se je upiralo srce.
Boj se je nagibal h koncu. Ko so zablesteli prvi žarki z vzhoda, je zmagala ljubezen. Deklica je pokleknila v postelji.
„Ljubi Bog, sprejmi čisto žrtev srca! Peklenske muke sem občutila! Ljubim ga, njegova sem! Vsaka žilica v meni kliče, da sem njegova, vsa, s slehernim čuvstvom srca, z vsakim utripom duše. On je moj ljubi, on moj gospodar!"
Ela je čutila v sebi rasti moč, ki bi odločila usodo vsega njenega življenja. Ne pri prepovedanem grešnem sestanku v lopici, v objemih ljubljenega moža, v ognju strasti, marveč zdaj, s trezno glavo, vpričo vzhajajočega solnca, v svetlobi in v hladu se je odločila duša mladenke. „Njegova, njegova!" so ji šepetala usta.
Zaspala je. V enakomernem taktu so ji dihale prsi. Da, včasi ji je celo smehljaj priplul na bledi obrazek — smehljaj srečnega otroka.
Prišla je Cerovska in dolgo stala nad spečo ter se naslajala ob pogledu na njen tihi obraz. Iz njega je pršela živahnost, ki jo daje obrazu čustvo in
se ne obdavčijo višje. — Tobačni izdelki in pivo se podražita za petino dosedanje cene. — Podražijo se žgane pijače. — Dežele in občine morajo oddati posebne prispevke. — Plače in zaslužek se ne smejo zviševati nad veljavno tarifo. Doklade za nadure, nedeljsko ali nočne delo odpadejo. — Predpisi glede dupustov so razveljavljeni. — Vsako samovoljno zvišavanje cen je strogo prepovedano. Nadalje je strogo prepovedano uničevanje, spravljanje in zadržavanje surovin in življenjskih potrebščin.
Uvedba nakaznic za moko.
Da prepreči kopičenje moke in žita. je kmetijski minister odredil, da se z osmim septembrom uvedejo nakaznice za moko vseh vrst. Tedensko je dovoljenih na osebo 250 g moke. V vrsti nakupa tkanin in čevljev so predvidene olajšave.
Še to in ono: Odrejeno je, da gostilničarji ne smejo zvišavati cen jedilom, marveč za primerne cene dajati zadostne porcije. — Druga odredba navaja tkanine in suknjo, ki se lahko ku-pujeje brez nakaznic. — Javljeni so prvi poljski ujetniki, ki bodo razdeljeni na taborišča. Ljudstvu je naročeno, naj se izogiba nenujnih stikov z njimi. — Drž. delovni vodja odreja, naj se pritegnejo v delovno službo vsa dekleta od 17. do 25. leta, ki niso polno zaposlena ali se ne nahajajo v kaki šoli. Število dekliške mladine v delovni službi se zviša na 100.000
misel, nedostajalo pa mu je žara, ki mu ga dodajajo oči. Tem izraziteje pa se javlja brezhibna pravilnost črt, tem .jasneje sije čelo s svojim čistim sijajem. Starki je bilo hudo, da bi prebudila mladenko, najsi je že davno bilo čas vstati. Zastrla je okno z zaveso ter po prstih odšla.
Cerovska je v splošnem smatrala snubitev Prathega za rodbinsko srečo, toda lastna življenska izkušnja jo je naučila, da v zadevi možitve ni zmirom umestno nasilno uveljaviti voljo roditeljev. Saj je vse njeno življenje postalo prava puščava zavoljo prisiljenega zakona. Njen mož, po letih star, po duhu odrevenel, ji je bil dan po volji njenega očeta. Po poroki je prišla naravnost v bolnišnico in je dve mučni leti igrala usmiljenko kraj moževe postelje. Še dolgo po njegovi smrti je bolehala, nje krepka duša je nadvladala posledice izgrešenega življenja šele, ko so zveneli zanjo vsi čari življenja. Nič zato, tudi erotične ekscentričnosti je mrzel njen praktični ostri razum. I eno i drugo je smatrala za plod egoističnih poželjenj. „Ni treba misliti samo nase," je govorila. ^Moj oče je mislil nase, ko me je poročil, poblaznele ženske mislijo zopet le nase, kadar se mečejo v labirint erotičnega zanesenstva; toda dekleta so, ki jih je treba poročiti —
kovič. — V jugoslovanskih srednjih šolah je uvedena italijanščina kot učni predmet. — Dalmatinec Štambuk je izdelal pripravo, ki izkorišča morsko plimo in oseko ter proizvaja stalno energijo z neznatnimi stroški. Francoski trgovinski minister mu je duhovito iznajdbo patentiral.
Narod naj žrszt!
Utripom naše dobe prisluhnimo. Kako majhen je poedinec v velikem dogajanju, kako neznatna je njegova volja ali nevolja! Po stoletju in pol se Evropa spet poslavlja od poveličevanja člo-veka-poedinca, ki ga je nauk o neomejeni človekovi svobodi pritiral v strahotno osamelost. Narodi in države evropskega kontinenta se bolj ali manj zavestno odmikajo od pogledov na po-edinčevo svobodo, njegovo pravico in korist, na mesto poedincev pa stopajo občestva družine, stanu in naroda. Le malo se še govori o dostojanstvu poe-dinega človeka, pa zato tem več o družinskih pravicah, stanovskem ponosu in narodni časti. V ospredju socialne zakonodaje domala vseh držav je družina, krik po otroku jo poudarja, skrb za blaginjo družinskega ognjišča jo narekuje. Rusija je proglasila diktaturo enega samega stanu, delavskega, in njemu priredila vse ostale stanove. V Nemčiji, Italiji, Španiji in še drugod poudarjajo narod kot nosilca pravice in časti, narodni blaginji in časti se pod-rejuje vse javno in zasebno življenje. Še v ostalih, tako imenovanih demokratičnih državah evropskega zapada se že čutijo vplivi velike dobe, ko so tamošnji državniki bolj kot kedaj prisiljeni se posvetiti vsem interesom svojih narodov.
Vsak izmed nas nosi svoje osebno in družinsko ime, vsak se z večjim ali manjšim ponosom prišteva svojemu narodu, kateremu pripada po krvi, po jeziku in duhu. Le prečešče se je sodobnemu človeku godilo tako, da je njegovo oko polno samoljubja obviselo na njegovem osebnem imenu, družinsko in narodno ime pa sta bila samo malo pomembna pridevka. Sebe samega je videl, svoji koristi služil, svoji časti hotel služiti. Malo mu je bilo mar za njegovo družino, iz katere okrilja se je narodih Le v redkih, preredkih časih se je spomnil svojega naroda, v čigar naročju je počival in s čigar bogastvom se je bahal. $e družina in narod sta mu bila le sredstvo za njegovo osebno korist in veljavo.
Novi čas nam zapoveduje, naj mislimo, govorimo in delamo v družini in za družino. Pred osebnim imenom vsakogar je njegovo družinsko ime, ime njegove družine. Da se pogledamo enkrat po družinah: po trpečih, molčečih, bolehajočih, borečih se in zmagujočih,
taka je Adela. Ona bi bila srečna ob strani Prathega, kakor ob strani Evgenovi. Z Elo pa je druga! Ta je ustvarjena iz ognja in krvi. Že na obrazu ji igrajo čuvstva, skozi fino kožico na vratu se vidi burni nemir razpaljene krvi! Dobro, da je njena duša tako čista, žlahtna!"
Ela je že kot otrok bila strastna, jezljiva, a pri tem dobra do samožrtvo-vanja. Živahna in vznetljiva obrazo-tvornost ji je slikala svet v pestrih barvah; nedostatna in površna izobrazba ni mogla zajeziti svobodnega poleta njene santazije. Njej so od detinstva prijale nenavadnosti, dolgočasile jo vsakdanje stvari, ki so zanimale njeno sestro. Pri ženskih delih, zahtevajočih natančnost in potrpljenje, je bila raztresena; polagati barvo k barvi pri vezenju, da bi iz tega nastala slika, ji je bilo dosadno, neznosno. Gojiti cvetlice, zalivati, paziti na počasno razvijanje cvetov in listov — se ji je zdelo malenkostno. Zato pa je znemela pred veliko, sliko in se je umela razplakati pri pogledu, kakršnega je nudil gorski kraj pri solnčnem zatonu, zato je plezala na bruno nad vodopadom, da bi mogla z iskrim očesom gledati v prepad z razpenjenim šumotom navzdol deroče reke.
(Dalje sledi.)
Vestì is Jugoslavije
Kraljev rojstni dan
je praznovala vsa država z izrednim navdušenjem. Ljudstvo je na ta dan dokazalo, kako sta mu Jugoslavija in kraljevska družina pri srcu. V vseh večjih krajih so bile proslave, v velikih mestih pa so bile velike svečanosti, katerih so se udeležile vse plasti naroda. Na proslavah so letos sodelovali tudi Hrvati. — Fiihrer in kancler Adolf Hitler je brzojavno sporočil svoje čestitke na naslov kneza-namestnika Pavla.
Uradno sporočilo o stališču Jugoslavije
v današnjem mednarodnem položaju se glasi: Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo po svetu, nalagajo kraljevski vladi dolžnost, da ostane dalje dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnose z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi ter ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista prizadeti neodvisnost in nedotakljivost kraljevine. Vlada je globoko prepričana, da bo tako tudi v bodoče najbolje služila ne sa-
mo življenjskim interesom naroda in države, marveč bo tudi pripomogla h pomirjenju med narodi. Pri izvajanju te svoje politike računa vlada na veselo sodelovanje vsega naroda.
V velikih bosanskih rudnikih
svinca in cinka, ki so last angleškega kapitala, je izbruhnila delavska stavka. Stavkalo je 3000 delavcev, ki so terjali ugodnejše delovne pogoje. 47 dni so se podjetniki branili sprejeti delavske pogoje, a so končno na pritisk jugoslovanske vlade pristali na kolektivne delavske pogodbe.
To in ono:	Paroplovba na Jadranu,
ki je bila več dni ukinjena, je spet ot-vorjena. — Nemški poslanec Franc Hamm je posetil prometnega ministra in mu predložil nekatere nemške želje. —■ Notranji minister Šutej je odredil, naj uvedejo državni uradi skrajno štednjo. — Hrvati nameravajo po vzorcu Zveze slovenskih fantov ustanoviti nova telovadna društva in so zanje že izdelali pravila. — Od nekega odstavljenega uradnika je bil umorjen ban vardarske banovine Vladimir Velj-
umirajočih in v bohotnem zdravju živečih družinah! Da pretehtamo njihovo pravo veljavo, moralno in gospodarsko.. Da ocenimo njihovo zdravje, telesno in duševno! Da ugotovimo njihovo rast ali nazadovanje v številu, življenjski volji, v duhovni sili! Da razberemo s čela naših družin pečat jakega življenja ali prihajajoče smrti! Kaj ne, to so povsem novi, doslej neznani pogledi, ki odkrivajo novo, živo bitje, ki ima kot poedinec svoje dostojanstvo in svojo pravico, svojo čast in svoje življenjske zakone. Vsak naš korak, vsaka naša beseda, vsako naše delo družino krepi ali uničuje. Vsaka značajnost, plemenitost, vernost, delavnost, sledljivost, požrtovalnost je torej dvojna vrednota: osebna in družinska. Vsak greh nad seboj, bližnjim ali Bogom je hkrati greh nad družino. Iz teh misli se poraja čudovita povezanost članov ene družine, starih, mladih in najmlajših, iz njih izhaja ena zapoved: ljubezen in en zakon, ki je zakon družinskega občestva, trpečega, borečega se in zmagujočega.
Narod naj živi! „Ni važno, če živimo mi, važno pa je, da živi naš narod!“, tako je dejal kancler nemškega rajha. Evropo si mislimo v narodih: naro-dih-trpinih, narodih-borcih, narodih-duhovnikih, narodih-mislecih, narodih-kraljih. Vsak narod ima svojo posebno lastnost, ki ga razlikuje od drugih. So narodi, polni smisla za gospodarske in
trgovske skrbi. So drugi, katerih misli so posvečene časti in veljavi, in tretji, katerim je lastna želja po gospodovanju nad drugimi. So narodi, katerih življenje sta molk in trpljenje. So narodi bohotnega zdravja, usihajoči in umirajoči, polni mladostnih sil ali pojemajoče starosti. So narodi napoleonske nravi, narodi-sužnji, narodi-Ben-jamini. A še celo suženj ima svojo čast in svoje dostojanstvo. Da pogledaš narod pozorneje, ga zreš v njegovih družinah, mladostnih ali starikavih- Če pravijo, da se narodna usoda odločuje v otroških zibelih in mrtvaških krstah, povedo le to veliko resnico, da živi narod v družinah in da sta nad družinami zakona narodne časti in narodne pravice. Vsaka družina je nujno v službi svojega naroda, dobri ali slabi, in množi ali manjša narodno čast in narodno pravico. Zdrava, dobra družina — zdrav, dober narod. Bolna, umirajoča, slaba družina — bolan, umirajoč, slab narod. Družinsko delo in življenje, družinska molitev ali kletev, to so živi kosi narodnega življenja. V svojih družinah je narod lahko kralj, duhovnik, mislec in gospodar, v družinah pa je tudi lahko potepuh in berač.
Ti! Pred teboj je bila in za teboj bo živela tvoja družina. Pred teboj je bil in za teboj bo tvoj narod. V tvojih rokah je dobro ali slabo družinsko in narodno ime!
v Hannovru ter na gospodarski visoki šoli v Berlinu. Na ostalih visokih šolah bodo samo še izpiti. Od vojaške službe oproščeni in še ne vpoklicani dijaki se pozivajo, naj takoj nadaljujejo svoj študij na eni omenjenih visokih šol.
-Strelne vojaške vaje. V dneh 12., 14.,
19.,	21., 26. in 28. septembra in 3., 5.,
12.,	17., i9., 24., 26. in 31. oktobra bodo na vežbališču v Glinju vojaške strelne vaje. Vežbališče in okolica sta v teh dneh od 7. ure zjutraj do 17. ure pop. zaprti.
Stanovanjska zaščita (Mieterschutz) se razširi. Berlinska vlada je izdala odredbo, po kateri so vsa stanovanja in vsi poslovni prostori pod stanovanjsko zaščito. Najemnikom stanovanj se ista ne smejo samovoljno odpovedati, stanarina se ne sme zviševati. Odrejena zaščita naj prepreči, da bi vpoklicani vojaki in njihovi drugi prišli ob stanovanja.
Štetje v dež. mestu. Mesto Celovec je predpisalo štetje prebivalcev. Šteje se z datumom 1. septembra. Všteti ne bodo vojaki, ki so bili vpoklicani, ter elani delovne službe. Kdor se trenutno nahaja drugod, a se policijsko ni odjavil, se šteje kot Celovčan. Tekom meseca septembra najbrž še izvemo, koliko šteje Celovec s pridruženo okolico prebivalcev.
Plesne zabave so do nadaljnega prepovedane. Notranji minister je z 4. t. m. odredil, da so vse javne plesne prireditve do nadaljnega prepovedane. Kdor bi plese kljub prepovedi prirejal ali se jih udeleževal, bo strogo kaznovan.
Kolesarji, ogibajte se alkohola! —
Vozačem motornih vozil je strogo zabičano, da morajo biti med vožnjo vsikdar gospodarji svojega voza. Uživanje alkoholnih pijač jim sicer ni prepovedano, a vsakdo, ki se nahaja bolj ali manj vinjen na svojem vozu, je zločinec in mora nositi stroge posledice. Zdi se neverjetno, a je resnica, da zadostuje mala količina alkoholne pijače in že nisi več docela mojster svojega vozila, v slučaju kake prometne nesreče je krivda na njegovi strani. Nedavno je sodnija sodila vinjenega vozača motornega kolesa najprej na 3 in nato na dva tedna zapora, ker je v svojem stanju ogrožal življenje drugih. Enako bo sodišče nastopalo tudi pri navadnih kolesarjih. Zato: proč z alkoholom!
Ledenitzen — Ledince. Minuli teden se je na tukajšnjem kolodvoru ponesrečil 38 letni delavec Luka Moschitz iz Svaten pri Št. Jakobu. Na tovorni železniški voz so delavci nakladali težke zaboje, pri čemer je Moschitzu spodletelo. Poškodoval si je hrbtenico ter so ga takoj prepeljali v beljaško bolnico.
Pri gradu Harbach v Celovcu so v tamošnjem gozdiču našli neznanega delavca s težko rano na glavi. Po daljšem poizvedovanju so ugotovili, da je ranjenec Franc Herold, ki služi pri posestniku Wenclinku v Virni vesi pri Št. Tomažu. Herold je jugoslovanski državljan. Ležal je v težki nezavesti in zato še ni mogel izpovedati, ali gre za nesrečo ali zločin.
Jìasa prosveta
KaKo si učenj aKi
danes predstavljajo postaneK zemlje.
Ko je moderno zvezdoslovje poskušalo svoje prve korake v vsemirje, se je mladi znanosti zdelo, da na vsakem koraku sreča čudeže, ki jih je poznala iz osončja. Takrat so učenjaki razlagali lahkovernim in radovednim ljudem: „Vi-dite, ljudje božji, vsaka zvezda, ki jo vidite na nebu, pa še veliko več, ki jih ne vidite, vse to so svetovi kot je naše sonce s svojimi planeti, ki ga obkrožajo. In kakor je v našem osončju naša zemlja, na kateri se tako bujno razvija in uspeva to čudovito življenje, prav tako se okoli vseh teh svetlih zvezd vrtijo podobni svetovi kot je naša zemlja. Na milijarde in milijarde jih je, brez števila. O, življenje je v vsemirju neiz-
črpno". — Tako so govorili učenjaki še pred dobrim pol stoletjem. Ko pa so začeli odkrivati vse podrobnosti iz življenja zvezd, tedaj so odkrili nekaj čudovitega: prišli so do prepričanja, da takih nebesnih tvorb kot je naše o-sončje — to je sonce s svojimi planeti, med katere spada tudi zemlja — mogoče sploh ni, če pa so, morajo biti nadvse redko posejane v vsemirskem prostoru. Sodobni učenjaki so namreč dognali, da je naše sonce s svojimi planeti pravi čudež med zvezdami. Takole pravijo: Planeti, torej tudi naša zemlja med njimi, se niso mogli odtrgati od sonca, ker se sonce ni nikoli tako hitro vrtelo, da bi svojo snov odmetavalo od sebe. Potem takem je morala priti neka druga sila, ki je iz ogromnega sončnega telesa potegnila plinasto snov v obliki ogromne cigare, iz katere so nastali potem planeti, torej tudi naša zemlja. In kakšna je bila tista sila? Takole pravijo učenjaki: V vsemirju je mogoče, da se v teku milijard in bilijonov let enkrat srečata dve zvezdi. Tako srečanje je v vsemirski praznini že pravi čudež. In tako se je morala zgoditi pred približno 2000 milijonov leti, da se je našemu soncu približala velika zvezda, večja od sonca. In ta zvezda je s silo svoje privlačnosti potegnila iz sonca snov, iz katere je nastala naša zemlja. Mars in vsi drugi planeti, po številu 10. Takrat je morala biti na soncu huda revolucija, ta ogromna gmota se je zvijala v porodnih krčih, dokler ni iz svojega telesa izločila teh malih svetov, ki jim pravimo planeti. Tista zvezda pa, ki je pri rojstvu planetov s svojo privlačno silo prevzela naše očetovstvo, je zopet odšla svojo neznano pot po vsemirju. Bog vedi, katera je med mili-jardimi, ki nam svetijo vsako noč. — To čudežno srečanje pred 2000 milijoni let je torej pomenilo rojstvo naše zemlje in ostalih planetov v našem osončju.
Kovine so v tesnejši zvezi z našim telesom, kot pa si mislimo. Večini nam je znano, da služi železo kot zdravilo malokrvnim ljudem. O koristnem ali škodljivem učinku ostalih kovin pa smo le slabo poučeni. V resnici vsebujejo vse hranilne snovi, ki jih vživamo, razne kovine, kajpada v zelo majhnih množicah. Znanstveniki, ki so raziskovali vse to, so dognali, da se nahaja v krvi vsakega človeka železo in sicer v moškem telesu več kakor v ženskem. V kosteh se nahaja tudi svinec, ki ga najdemo celo v zobeh. Morda ste že opazili, da ima mleko, kuhano v železni posodi, drugačen duh od onega, ki se je kuhalo v aluminijasti. Kovine namreč vplivajo na mleko in obratno.
Sončarica je nevarna ne samo za ljudi, marveč tudi za konje. Pri velikem naporu se potijo, hitra vremenska sprememba ima za posledico potenje, morda celo omotičnost, težave pri dihanju in nemir. Posebno občutljivi so žrebci, manj kobile in najmanj pa „hr-vatarji". Zdravniki svetujejo za občutljive konje tečno, prebavljivo hrano, primerno za delo, ki ga vršijo. Posebna previdnost je na mestu pri dobro rejenih in ohranjenih konjih, si so še. posebno izpostavljeni nevarnosti presil-nega sončenja.
Razlika. — Učitelj vpraša Pepčka, kakšna je razlika med previdnostjo in strahom. Pepček: „Če se jaz bojim, sem previden, če pa se bojijo drugi, so bojazljivi.
Kako ravnaj s prijatelji.
1.	Bodi previden pri izbiri svojih prijateljev. Nikogar ne imenuj svojega prijatelja, dokler ga dobro ne poznaš.
2.	Prijateljstvo brez medsebojnega spoštovanja je neiskreno. Vedi se torej do svojih prijateljev dostojno!
3.	Ne vzbujaj s svojim ravnanjem pri svojih prijateljih nikdar domneve, da tudi prijatelj toliko velja, kolikor ima.
4.	Govori svojim prijateljem vedno resnico. Ni pa vedno umestno, da jim poveš vso resnico.
5.	Povej prijatelju vse svoje slabosti in hibe, boj se pa govoriti o njegovih, cer ti najbrž ne bo hvaležen.
6.	Ne posojaj nikdar prijatelju denarja, temveč mu ga podari, če moreš in
(Sirom nase semtje
Večerna senca.
(Konec.)
Oglarji so se spogledali in niso vedeli, kaj naj porečejo. „Ti odloči!" je rekel starejši srednjemu. Srednji pa je pogledal mlajšega . . .
Ta pa je odgovoril:	„Saj vesta, da
nam je rajni oče vedno govoril, da je denar varljiva stvar, ki ne prinese vedno sreče. Stanovitna je samo zemlja. Zemlja človeka nikoli ne vara. Pa tudi nje ni moč prevariti, zato je tudi jud ne mara obdelovati. Kakor ji posojaš, tako ti vrača. Dolžna ti zemlja nikoli ne ostane: ako letos ne zmore, ti da naslednje leto več . . .“
,,Dobro, dobro!" sta rekla brata. »Denarja ne maramo. Dajte nam zemlje, gopod grof!"
Grof, ki je imel devet gradov, zemlje pa kar za kraljestvo, je bil zadovoljen. »Dobro, dobili boste zemlje — toliko, kolikor jo bo odmerila senca vaših teles ob sončnem zahodu. In to zaokroženo! Zdaj si odpočijte, na večer pa bomo odmerili na travniku, Po tej meri bom potem odkazal na meji posestev."
»Le kako misli grof s to rečjo?" so ugibali bratje, ko so odpočivali na travi za gradom. Starejši brat je bil dolgin in se je veselil, da bo njegova senca precej zalegla. Potem je tiho pošepetal srednjemu bratu na uho. »Prevarila me bosta," j,e pomislil najmlajši in je bil žalosten. Majhen je bil in droban in se je komaj splačalo, da bi se postavil za mero. Starejša brata sta ga dražila, da bo njegove sence komaj toliko, kar bi pokril z rjuho.
»Ne bojta se zame! Bog bo že dal, da bo prav," se je branil.
Ob zatonu je zapel rog, in bratje so odšli na travnik. Tam so bili zbrani grof in njegovo spremstvo. Sončna obla je bila komaj za moža nad zemljo in se je hitro bližala zatonu. Grof je poklical najstarejšega brata. Oglar je stopil na zaznamovano mesto, zravnal se je in se je dvignil na prstih, da bi bil,še večji. Njegova senca je pokazala daleč čez travnik in se je večala v čudnih oblikah in je — rastla . . . Zdelo se je, da ima dve glavi in dvoje ramen. Vsi so se čudili. Oskrbnik je tekel na travnik, da bi zabil kol. Kar je zagledal za grmom srednjega brata, ki je s svojo senco daljšal bratov delež . . . Takoj je naznanil prevaro grofu.
Zdaj je bil na vrsti najmlajši brat. Spal je na travi in so ga komaj spravili pokonci. Povedali so mu, kaj sta naredila brata. Ko se je ozrl, je opazil, da tone sonce že za hrib. Skočil je pred grofa in je rekel: »Torej — Bog za pri-
čo, toliko zemlje — na štiri vetrove — dobim, kolikor jo odmeri senca moje postave?"
Grof je pritrdil. Ker pa mu je bilo sedaj žal zemlje in se je hotel s pritli-kovca ponorčevali, mu je rekel, naj teče na grič in naj odondot meri. Mislil je, da bo tam senca krajša, ker bo na prelomu zginila za hribom.
Fant pa je vedel svojo in je stekel na grič. Tu se je postavil na najvišjo točko, stopil je na prste, dvignil roke in je vzkliknil:	»Gospod grof, ali vidite
mojo senco na drugem hribu?!"
Grof se je prestrašil. Fantova senca se je začrtala čez ves travnik in je segala do vrha hriba, ki je ležal na nasprotni strani . . .
Toda grof je grof in beseda je beseda! In tako je dobil najmlajši brat lep kos zemlje, ki pa jo je pošteno delil s svojima bratoma.	(M. Kepa.) •
Važen predpis za inozemce.
V veljavi je odredba za obmejne cone. Policija ima po njej nalog, da od strani iz obmejnega ozemlja vse nezanesljive inozemce. Kdor hoče kot ino-zemec bivati v obmejni coni, mora imeti za to izrecno policijsko dovoljenje. Kdor je inozemec in že ima dovoljenje za bivanje v obmejnem ozemlju, si je moral takoj po razglasu nove odredbe preskrbeti pri policiji posebno dovoljenje. Potovanje skozi obmejno ozemlje je dovoljeno. Tudi cigani ne smejo bivati in potovati v obmejnem ozemlju.
Pouk na srednjih šolah. V pondeljek 11. t. m. so se v poslopju bivše celovške gimnazije in sedanje 1. državne višje šole za dečke vršili sprejemni, ponavljalni in naknadni šolski izpiti. Istega dne so bili izpiti tudi na celovškem učiteljišču.
Začetek šolskega leta. Prosvetni minister je odredil, da se pouk na šolah Vzhodne marke prične v pondeljek 18. septembra. Šole, katerih poslopja služijo drugim svrham, se preselijo. Podrobnosti javijo ravnateljstva.
Na državni višji šoli za dečke v Št. Pavlu v Labotski dolini se vršijo ponavljalni in dodatni izpiti v dneh 22. in 23. septembra. Sprejemni izpiti in dan vpisovanja še niso objavljeni.
Pouk na visokih šolah. Prosvetni minister je odredil, da se na univerzah v Berlinu, na Dunaju, v Monakovem, Lipskem in Jeni prične pouk z 11. septembrom. Istotako se bo vršil pouk na tehničnih visokih šolah v Berlinu in Monakovem, na veterinami visoki šoli
če je potreben. Nobena stvar ne uniči prijateljstva tako naglo, kot če postaneta upnik in dolžnik.
Pravega prijatelja pa spoznaš šele — v nesreči.
v
Jlaso gospodarstvo
ABC pridelovanja žita.
Razmerno dobri živinorejci smo, še o gozdu in sadju nekaj razumemo, pri pridelovanju žita pa smo nazadnjaki. Naj torej nanizamo par osnovnih naukov o naših žitnih vrstah in o predpogojih njihovega uspevanja.
Pšenica. — Ta je najbolj izbirčna. Najrajši ima težko zemljo, kot svoj predsadež pa kako metuljčnico n. pr. deteljo, lečo, lucerno i. dr. Gnoja rabi mnogo, vendar je hlevski gnoj zanjo pretežak in ga torej damo raje predsa-sadežu. Od umetnih gnojil so najboljša dušičnasta, tako Leunasalpeter, apneni salpeter, apneni ammonsalpeter i. dr. Njivo moramo po gnojenju dobro pov-lačiti z brano ali kultivatorjem. Neposredno pred setvijo je dober superfos-fat. Pšenico moramo sejati takoj po oranju, da se semena vsedejo z grudo. Sejemo lahko do 5 cm globoko. Na hektar zemlje je dovolj do 170 kg semena. Pacanje semena je pri pšenici posebno važno.
Rž. — Rž je skromnejša. Peščena ilovica je zanjo najboljša zemlja. Njen predsadež bodi tudi metuljčnica, posebno dobro se obnese v novinah. Rž terja predvsem dušičnasta gnojila. Ržena njiva bodi dobro kultivirana, da ni nikdar potrebnih velikih dodatkov gnojila, bodisi domačega ali umetnega. Apneni dušik je škodljiv na kislih, močvirnatih tleh. Rži ne sejemo nikdar takoj po oranju, ker noče sveže brazde. Vsaj tri tedne naj se zemlja pred setvijo rži spočije in usede. Semena sejemo plitvejše kot pri pšenici, nekako do 4 cm globoko. Rž hoče videti nebo in oblake! Pacanje semena je vobče priporočljivo. Posebno občutljiva je rž v skladiščih in kaščah.
Ječmen. — Ta pa je najobčutljivejši. Zemlja mora biti zanj dobro pripravljena, njegov predsadež bodi krompir, koruza ali repa, ki zemljo zrahljajo in odpravijo plevel. Ječmen hoče najprej kalija in fosforne kisline. Najboljši za ječmen je hlevski gnoj, vendar ne dajajmo svežega. Ječmen se po ovsu nikdar ne obnese. Njive, na katerih se v presledkih let vrsti ječmen, trpijo navadno na pomanjkanju apna. Zemlja mora biti apnena, lahko ilovnata in bogata humusa. Ječmen sejmo čimprej. Dočim pšenica setev ob mokroti dobro prenese, je ječmen nikakor ne ljubi. Pacanje semena je umestno in koristno .. . Sejemo kvečjemu 2 do 4 cm globoko.
Oves. — Ta je pa kruh ubožnih. Od zemlje ne zahteva mnogo in se obnese člomala na vsaki zemlji. Njegov predsadež je lahko poljuben. Največ rabi dušika, najmanj kalija. Za hlevski gnoj je pri ovsu skoro škoda. Čimprej je v zemlji, tem boljši je zanj. Sejemo ga 3 do 6 cm globoko.
Naj zaključimo:	vsaka žitna vrsta
ima svoje posebnosti, kakor jih ima vsaka zemlja. Dober je gospodar, ki si z ljubeznijo pri obdelovanju zemlje zbira izkušnje glede svojih njiv, gnoja in semena in ki te izkušnje tudi praktično uporablja.
Dobri uspehi podjunskih kmetov. —
Iz velikovškega okraja prihajajo poročila, da se je tod žito letos sijajno obneslo. Pridelek na hektar je ponekod za celo tretjino višji kot v prejšnjih letih. Večji donos pripisujejo ne samo vremenu, marveč tudi zvišani uporabi umetnih gnojil. Izkazalo se je, da je podjunska zemlja v mnogih predelih za moderno gnojenje prav' hvaležna. Izkušnje bodo v bodoče dobro služile.
Ob spravljanju krompirja. — Letos bodimo pri spravljanju krompirja posebno vestni. Prevažen je krompir v našem gospodarstvu in gospodinjstvu. Nikar ga ne jemljimo iz zemlje prezgodaj. Krompir se mora v zemlji shladiti, pravijo naše gospodinje. Še pred spravljanjem moramo pripraviti kraj, kamor
ga bomo vozili. Prostor bodi hladen in suh, sadež sam lahko leži na goli zemlji. Spravljanje samo je dovolj neprijetno delo, vendar zelo važno. Spravljajmo skrbno, da je pridelek čim obilnejši. Še v gospodinjstvu ne bodimo s krompirjem preradodarni, ker nam bo prištedeni krompir še vsikdar prav prišel.
Žejne čebele. — Če čebele ne najdejo dovolj vlage v rosi in na mokrem rastlinju, iščejo vodo često daleč naokoli. Umni čebelarji postavljajo v takih tednih pred čebelnjak priprave za napajanje čebel. Napajališča morajo biti pripravljena tako, da voda, do katere pridejo čebele, ni globlja od 1 milimetra. V te svrhe vzamemo večje golido, ali škaf, ga napolnimo z vodo, na vodni površini pa naj plava splavu podobna priprava, spletena iz trsja. Ta priprava pušča vodo skozi luknjice, a se ne potopi. Na trsje sedajo in brez nevarnosti pijejo vodo. Čebele imajo rade mlačno, soljeno vodo in zato rade posedajo ob gnojnici.
Naša stanovanja. — Redko le mislimo na to, da zahtevajo našo pozornost tudi stanovanja. Samo v spalnici prebijemo tretjino svojega življenja, nebroj dela se vrši v okvirju hiše in doma. Skrbimo za prezračevanje stanovanj! Okna naj so v poletju redno na stežaj odprta, da ima sveži zrak prost dostop v vse hišne kote. Ne zapirajmo preskrbno v poletju sobnih duri, malce prepiha je dobro v vsakem domu. Prostor za spanje bodi razsežen, nikakor navadna luknja. Čim večji in zračnejši je, tem bolj zdravo bo spanje. Tudi v najhujši zimi dajmo dostopa svežemu zraku, v poletju pa naj zlato sonce vsaj po jutrih pokuka v zadnji kot, ki mu je dostopen. Mislimo večkrat na to, da je človekovo osebno razpoloženje in njegovo zdravje predpogoj uspešnega dela in gospodarstva.
O negi parkljev. Pri tem ne mislimo na rogate parklje, spremljevalce škofa Miklavža, marveč na goveje parklje. Nismo vajeni, da bi jim posvečali večjo skrb. Šele če nam govedo zaradi slabih parkljev zboli ali se mu pripeti nesreča, postanemo pozorni. Pri živini, ki pride redko iz hleva, moramo parklje prirezavati. Opazujte kravo z dolgimi parklji, kako neokretno se giba in premika, kako nenaravno lego ima njen trup. Parklji so lahko tudi prenašalci kužnih bacilov, o čemer že priča ime parkljevka.
Konzerviranje jajc je zanaprej dovoljeno samo za lastno potrebo. Vsako drugo konzerviranje jajc je vezano na privoljenje pristojne oblasti in se načelno ne dovoljuje.
Paradižniki začno pokati, če nastane po daljšem suhem in toplem vremenu deževje. Posebno radi pokajo proti jeseni, ko slede toplim dnevom razmeroma hladne noči. Opaža se, da so sadeži na rastlinah, ki leže na tleh in ki se ne vzpenjajo visoko, bolj zdravi nego na onih, ki so privezani h kolom. Prve varuje pred preveliko menjavo toplote gosto listje in razmeroma enakomerna toplota zemlje, dočim se plodovi na visokih in razmeroma golih rastlinah podnevi močno segrejejo, ponoči in v deževju pa preveč ohlade. Da se ubranimo te neprilike, je treba, da ohranimo rastlinam čim več listov, ki senčijo plodove in jih varujejo, da koža plodov prehitro ne dozori in utrdi, kar povzroča pri večji vlagi pokanje in gnitje. Enake pojave opazujemo pri češpljah, posebno pa pri slivah in grozdju.
Rabarbara nam nadomešča sadje ob slabih letinah in v času, ko sadja ni. Njen sok lahko konzerviramo, dobra je rabarbara kot dodatek pri vkuhavanju malin, jagod, češenj in drugega sadeža. Iz nje se izdeluje dobra marmelada, če pridamo še okusnih jagod. Rabarbara je skromna glede zemlje, hoče pa veliko vode in dovolj hlevskega gnoja. Sadimo jo v septembru in oktobru, okopavamo pa še pred zimo in v vigredi. Rastline dozorijo v dveh letih, nakar odvzemamo stebelca vsako leto in sicer v primernih presledkih.
Sadne cene. Dež. glavar je z 9. septembrom predpisal sledeče sadne cene, veljavne za producente: Jabolka vrste A, 40—52, vrste B, 30—39, C 12—16, C otresena 10—13, C 2 5—7 pf za kg. —
Namizne hruške vrste A 40—52, B 30— 39, solnograške A 22—29, B 15—20 pf za kg, hruške za gospodinjstvo A 15— 20, B 10—13, otrešene 5—7 pf za kg.— Maline 70, črnice 50, brusnice 60, ostrožnice 56 pf za kg. — Z e 1 e n j a d-ne cene:	namizni karfijol 1. vrste
40—54, 2. vrste 26—35, zelje 16—20, špinača 28—36, korenje 22—27, zelena 48—60, solata v glavicah 1. vrste 23— 30, 2. vrste 13—18, endivija 26—30, iz-
luščen grah 33—45, neizluščen 23—31, fižol v stročju 24—28, rdeča pesa 19— 23, paradižniki 20—24, kumare za vlaganje 33—45, kumare 12—15, belo zelje 15—18, modro 20—25,	česen 40—50,
čebula 20—27, kislo zelje 30—40 pf za kg. (Prva številka za producente, druga za tržno prodajo.) Pri mokrem in neočiščenem blagu se odtegne petina cene. Vrste sadja in zelenjadi je treba označiti.
Zanimivosti Ì3 vsega sveta.
Reka zgodovinskega pomena. Le redkim je znano, da je tako zvana Velika reka Jangcekiang kriva neizmernega gorja kitajskega ljudstva. Menda ni pomembnejšega dogodka v kitajski zgodovini, ki ne bi bil v zvezi s to. reko. Pred dvema desetletjema je tod padel prvi strel kitajske revolucije, katero danes nadaljuje japonsko naskakovanje. Neštetokrat je reka poplavila svoje obrežje. Leta 1931 je uničila 4 milijone hiš in vzela streho 22 milijonom ljudi. Dognano je, da je Velika reka zahtevala od kitajskega ljudstva več žrtev kot vse vojne in revolucije.
Moderni roparji živijo v Ameriki. Njihova specijaliteta je ropanje živine. Nenadno se kjerkoli na prostrani farmi pojavi skrivnostno letalo, iz katerega izstopijo črni možje, ki zvežejo pastirje in jim zamašijo usta, ubijejo dva ali tri .kose živine in spet kot kafra izginejo v neznani smeri. Roparji se poslužujejo v potrebi revolverjev in strojnic. Farmarji si lomijo glave-, kako naj jim pridejo do živega. Sedaj snujejo protiletalsko obrambo, kot je običajna za vojaške namene, in hočejo vsako letalo, ki bi se jim približalo, neusmiljeno sestreliti.
Zimske suknje ne bomo več nosili! V Ameriki je pripravljen patent, ki bo zanimal tudi naše bralce. Iz lahke kovine in svilenih ter volnenih niti sestro-jeni zimski plašči bodo postali moda. Električne baterije bodo v mrazu segrevale kovinaste dele in ogrevale telo. Obleka bo lahka, njena kovina pa nevidna. Tovarna, ki bo plašče izdelovala na veliko, že obratuje in nemara se še med nami kedaj pojavi Amerika-nec z zakurjenim plaščem.
Čudno navado imajo občine angleške grofije Buckingham v Angliji. Občinski očetje ljubosumno nadzirajo delovanje svojih županov in to na uprav originalen način. Pred nastopom županske službe župana stehtajo in ga nato tehtajo vsako novo leto. Če je med županovanjem na teži pridobil, sklepajo, da je skrbel bolj za blagor svojega trebuščka, kakor pa za občo blaginjo. Ukažejo mu, da mora do prihodnje kontrole ali za določeno težo shujšati ali pa odstopiti.
Imaš cigareto? Strojevodja neke lokomotive na progi Perugio—Feligna je nedavno zapazil sredi vožnje ob tiru mladega moža, ki mu je živahno dajal znamenja z belo rjuho. V strahu, da preti vlaku nevarnost, je takoj ustavil stroj in se sklonil k neznancu. Le — ta mu tiho zašepeče na uho: ,,Imaš cigareto, cele tri dni že nisem več kadil ?“ Klofuta, kletvica in pisk razljutene lokomotive je bil sledeči odgovor.
Čudne navade. V Indiji ni nič izrednega, če kdo naleti na cestnem križišču na malo svetilko, poleg nje pa na-sadje, razne vrste živež in denar. Sorodniki kakega bolnika napravijo tako v pričakovanju, da bo z obdarovanjem nepoznanega bolnik ozdravel. Premožnim bolnikom, ki umirajo, privedejo vola in jim stisnejo v roke volovski rep, češ da gre duša umrlega v vola. Vola nato izpuste na svobodo in ga nazivajo Brahma-vol ter ga smatrajo za svetega.
Dober recept. Sloveči holandski zdravnik Boerhave je umrl 1738 v Ley-denu. Dosegel je 70 let. Ko so po njegovi smrti prodajali premoženje, so naleteli tudi na debelo, v usnje zapečateno knjigo z naslovom:	„Edine in
najgloblje skrivnosti državniške vede“. Knjiga je vsled zdravnikovega slovesa takoj vzbudila pozornost in začeli so se zanjo puliti bogati in revni. Končno jo je dobil nek milijonar za 10.000 ho-
landskih goldinarjev. Takoj je z dragocenim zakladom hitel domov, knjigo odprl in jo pregledal: vsi listi so bili nepopisani, le na zadnji strani je bilo napisano:	Skrbi, da bo glava hladna,
noge gorke, telo zračno, tako lahko vsem zdravnikom kažeš osle.
Človek z jeklenimi pljuči. Že leta sem ves svet pomiluje milijonarjevega sinu Freda Synte, kateremu je oče vsled njegove bolezni dal napraviti jeklena pljuča, s katerimi diha. Bolnik se nahaja v velikem zaboju, v katerem ga prevažajo iz kraja v kraj. Pred meseci je bil celo v francoskem Lurdu. Sedaj se je Fred Synte poročil s 25 letno Terezo Larkingovo, s katero sta se poznala od otroških let naprej. Ženina so seve tudi h poroki pripeljali v velikem zaboju. Mlada žena je prevzela njegovo nego ter mu hoče posvetiti vso svojo skrb.
Najhujši strup na svetu je takozvani adenij. Dobivajo ga iz južnoafriške rastline adenrje. Adenij je 5000 krat bolj strupen kot strihnin. Samo neznatna kapljica zadostuje ih človeško truplo je v razkroju. Smatrajo gà za najmočnejši strup na svetu.
Par $a smeti
Hudomušni Groga. — Groga se je prvič pripeljal iz Podjune v Celovec. Nazaj grede se vsede v beljaški vlak. Pride do jezera, Groge pa se polasti glasen smeh. Ostala družba v vozu se čudi, nakar pokaže Groga svojo vozovnico sopotniku in hudomušno doda: „Pa so se le zmotili v Celovcu in me peljejo sedaj v Beljak. Koj bom razložil sprevodniku njegovo pomoto."
Konkurenca. — Orožnik pelje nekoga zvezanega. Sreča se s cigani. Cigan: „Dober dan, gospod orožnik! Kam pa ga peljemo?" — Orožnik:,, V ječo!" — Cigan: „Zakaj pa?" — Orožnik: „Ker je kradel." — Cigan: „Prav mu je, kaj se meša v moj delokrog!"
Poznata se. — Joža se razkorači pred Tomažem: „Lahko mi verjameš: v svoji hiši sem sam gospodar." — Tomaž: „Ali tvoje žene ni doma?"
Slavni angleški pisatelj Bernard Shaw je navdušen za potovanja. Ko je bil še mlad, je prepotoval vso Evropo peš. Veljal je tudi za izvrstnega turista. Nekoč se je vrnil s potovanja po Švici. Prijatelj mu pravi: „No, kako je bilo? Pravijo, da je Švica čudovito lepa." — Shaw: ,,Krasno, pravim. Pet minut sem bil na ledeniku, pet tednov v bolnici."
Jok. — Miklavčev Gregec silno rad joka. Cmeri se za vsako malenkost. Pa podrega sosed Miklavčevo mater „Kako, da vaš mali neprestano tuli?" - Mati: „Vi tudi niste opere peli, ko ste bili dve leti!"
V vsako družino koroškega Slovenca^!
Urednik: Dkfm. Vinko Z Witter, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Upravnik: Rado Wutej, Klagenfurt, SchiittgasseO. - Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
—	Tiskarna]. Leon sen., Klagenfurt,Domgasse 17.
—	Veljavna je inseratna tarifa t. — Povprečna
naklada v 2. četrtletju 1939: nad 2300.
Joti. £eon sen.
knjigarna, trgovina s papirjem in tiskovinami
Klagenfurt, Obstpiatz 2, tel. 42
tiskarna, knjigoveznica
Klagenfurt, Domgasse17,tel.653