PoStnlna jsfa?awa v golovlitl.
Leto. VI, fl, 256. V ISublJani, v rcsdeBJ© 12. nsvambra 1922, Posaro, žt.1 Din,
HhpREJ
Glasilo	strank©	Jssg@slawIIea
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljub,:ana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
O tobaku in poštnih znamkah.
Tobak in poštne znamke? Kaj pa je drugo stran tega važnega vprašanja, ki Z0Pet to? Vendar tobak ne spada na nas veliko bolj zanima. Dolge razprave Postne znamke ali pa narobe? Seveda in obširne debate so se vršile in se vrše Hvala Bogu, tako daleč še nismo, da še danes o takoimonovanem pobijanju P1 na na tobak prilepljali poštne znamke, draginje z druge strani pa država sama
In
vendar sta ta dva sicer popolnoma
različna predmeta precej sorodna.
Nismo še pozabili onih »zlatih sta-.* časov, ko smo plačevali znamke za Pisma po pol dinarja. Danes jih plačujejo Po dinarju in morda ne bo dolgo, pa orno plačevali za navadno pismo kar sem kron. Na prvi pogled to ni tako „Irasno in marsikomu se zdi, da ni vred
podpira draginjo. Bilo bi razumljivo, če bi država v tem svojem »pobijanju« storila še drugi korak. Ne vemo natančno, koliko milijonov dohodka je dobila država od povišanja poštnine ni važna točna številka važno je le dejstvo, da so ti milijoni v resnici v državni blagajni in da so jih plačali državljani iz lastnega žepa. Koliko tisočakov pa so prejeli od teh mi-
?° o tem razpravljati na dolgo in široko.	1‘fl'onov poštni in telegrafni uslužbenci?
vendar ni tako. Zvišanje poštnega ta-	Do danes še nobenega ra _ga menda
* Ia je občutno zadelo vse one, ki imajo	^di ne bodo. Lahko bi povprečno izraču-
opraviti s poštnimi pošiljatvami, bodisi	nah- koliko milijonov bo dobila država
Plsmii, brzojavkami ali paketi. In to so	od Povišanja cen tobaka, koliko tisoca-
J* nas brez malih izjem vsi. Zadelo je	kov od teh milijonov pa bodo prejeli za
i 1 naročnike vseh listov, ker so mora-	svoj vsakdanji kruli nameščenci m de-
f upravništva zaradi zvišanja poštnine	lavci v državnih tobačnih tovarnah? Tu-
jvišati tudi naročnino. Zadelo je pred-	d' nobenega. Vidimo torej, da država
vsem naše uradniške kroge, ki imajo kot	samo molze, sama pa ne doji. Ce je že
^neligenti več potrebe posluževati se po-	stanje državne blagajne tako slabo, da
m telegrafa, ki pa radi mizemega	ie zvišanje cen na monopolne predmete
potnega položaja večkrat ne morejo za-	neizogibno, naj bi država tudi skrbela za
?°Voljiti svojih zahtev celo v takih ma-	to *da bo t0 zvišanje njenim državljanom
Jakostih in vsakdanjih stvareh, o kate-	v prid. Seveda se bodo tej misli vsi sme-
11 človek včasih ni niti mislil	jali. češ, če država z desno roko položi
dinar v blagajno, z levo ga pa zopet vzame in da državnemu uslužbencu, potem ostane v blagajni zopet kača. Vse to
je res, res je pa tudi, da to zvišanje prav nič ne zadene bogatih ljudi — in teh je pri nas dovolj — ki jim ni dostopen samo tobak in poštne znamke, pa najsi bodo še tako drage, marveč tudi druge za vsakdanje življenje nepotrebne in navadnemu smrtniku popolnoma nedostopne stvari. Naj bi država naložila »kontumac« na vsakovrstne luksuzne predmete, i ij bi jih dražila dan in noč, ubogi dr? , d-. ni bi ničesar ne pogrešali.
Pa tega meščanska vlada *, bo storila, prav tako ne, kakor tu .lotela izvesti davka na velika imetja in na bogate dohodke. Preveč pravično bi bilo to, potem bi ne bilo več ljudske nevolje in brez ljudske nevolje bi bilo težko vladati, ker bi imelo ljudstvo potem priliko in čas baviti se z — državnimi posli!
Pa kaj bi govorili! Naši ljubi sodržavljani bodo zelo radikalno kričali na podražitev, kadili bodo pa vseeno, ker, morajo. Za tobakom pridejo na vrsto tu^ di vse druge življenske potrebščine, tako da bo draginja zdaj za zimo prev lepo narasla. Narasla bo tudi ljudska jeza. Koliko pa bo med ljudstvom preudarnih mož, ki bi dali pri volitvah izraza tej svoji jezi? Večino bodo zopet dobile tiste pobožne in nepobožne stranke, ki dajejo te dni v parlamentu »(Jpmovini na oltar« 800 milijonov dinarjev za — oborožitev armade. Volili jih bodo zato, ker je oborožitev potrebna zaradi narodnih in verskih idealov. . .
Milifonski viri kapitalističnega časopisja.
Ko se je zvišala poštnina, je nastopu pot zvišanja tudi tobaJk. Če smo pre-oieli zvišanje poštnine, kar končno še \\	9sst!rašno, kajti človek se pač ome-
n	sarno	po eno pismo mesečno,
ne moremo in ne smemo molčati o zvišanju cen tobaka. Pustimo uče-
• ° njkotinu in njegovi škod-nroH m Pnznajmo odkrito, da je tobak edmet, ki ga potrebuje ogromna veči-?ase.ga naroda, posebno v današnji
bi splošne nervoznosti in razburjeno-	___________________________
lot?ak “i luksus, ni nepotreben, če-	VSa ta časopisna podjetia bore s težkimi	»Slov. Narod«, ki prinaša o »Jutru« na
Ja ni. 70r'Sten, tobak je predmet, ki	potnimi neprilikami. in da bi morala	vedena odkritja. Zakai sta se ta dva ča-
^jv]Pravi kadilec potrebuje za vsakdanje	»jutro« in »Tabor« že zdavna prenehati,	sopisa pričela med seboj lasati, ni težko
jeri6 pravtako kakor kruh. Neumno	8ko 5i se mladini ne znali zagotoviti z naj-	uganiti. Interesi tkzv. »mladinov« so pri-
i . aa smo se navadili kaditi na i mn razi čneiših strani milijonskih podpor, šli v konflikt z interesi »starinov«. Oba
Kakšne so te podDore. je predsinočnem na mladinskem shodu povedal sam posle vodeči podpredsednik demokratske stranke
»Slovenski Narod« z dne 11. t. m. piše med dnevnimi vestmi v članku »Umazana konkurenca« o »Jutru«, »Domovini« in »Taboru«. Med drugim piše doslovno: »Javna tajnost je namreč, da se
vala. Zato so mladini skrbeli še za drage vire trajnih dohodkov. O tem še spregovorimo. ko nr de čas za to.« »Naprej« je že večkrat poročal o kapitalističnem časopisju ki era pri nas zastopa tudi tisti
• jSe navad-'li kaditi, pa zdaj smo
sadilci, zdaj potrebujemo tega strupa, 1 se je naše telo navadilo nanj. In ta preamet široke potrebnosti je država po-
lista skušata pridobiti zase kolikor mogoče veliko »somišljenikov«. Ljubljanske občinske volive so namreč pred durmi.
dražil- r .	j«	uizava pu-
iz tecaP 23 Sti> •?dsItot!coy- Ka! sl,edi dr.”Puc. »Jutro« ie dobilo iz znanega fon- Pametni ljudje so sicer že spregledali ne-jal s cvn,-!^ 1,-Ur •	Je komaj sha-	d ' .. ^dinom nakazal svoječasni čedno igro na račun trpečega ljudstva, ki
•,lm mI?.ernltn zaslužkom, s! ne	Jadranske banke Pranrotnlk iz nema misli« s STO«, Slavo, o tistih „a.
bo mogel v svoji revščini kupiti niti to-oaka, da pomiri svoje itak prenapete živce. O ročnih delavcih niti ne govorico. Da bi bila vsaj trava in listje, človek bi si pomagal brez države, pa se ^iza ta presneta zima in sneg bo pokril Se to zadnje upanje.
.. Ponovno naglašamo, da je pametna nnančna politjka temelj vsake države. “Glejmo kaj ie s to pametno politiko pri nas. Ne bomo govorili o državnih izdat-
zakladnice te banke 1,200.000 K. Ta sub- ki še niso prišli k pameti, pa upamo, da vencija pa »Jutru« seveda še ni zadosto- bodo še prišli.
Veselje med vojnimi liferanti na račun delavnega
Ifudstva.
V finančnem odboru so v petek. 10. gači iz vladnih strank, veliko veselje. Na t. m. snre;eli proti glasovom opozicije za- račun vomih kreditov so namreč skle-konski načrt o treh tniliardah in 200.000 K njeni že razni intervencijski politično-
ki so itak preveliki, kar dokazuje	za vojaštvo. Zaradi tesra ie zavladalo med	bankirski in trgovinski konsorciji. ki
prestano zvišanje državnih monopolov	demokratskimi in radikalskimi vojnimi li-	že navaljuiejo na odobreni vojni kredit,
drugih posrednih davkov, oglejmo si	feranti kakor tudi med njihovimi poma-	Korupcija je nezaslišana.
Orožniki ubili bolgarskega čelaškega vojvoda Vesova.
Žandarmerijska patrulja kruševskega sreza ie v bitoljskem okrožju 10. t. m. naletela na četo bolgarskega četaškega vojvoda Ljubomira Vesova. Bitka je tra ala tri ure. izgube so bile na obeh straneh
velike. Orožmkom se ie posrečilo ubiti Vesova, na katerega ie bila razpisana nagrada v znesku 120.000 K. Pri padlem vojvodu so našli politične dokumente, ki obremenjujem albansko vlado.
Bivše grške ministre bodo na brže aa smrt obsodili.
Revolucionarni odbor v Atenah je izročil vojaškemu sodišču bivše ministre: Gunarisa. Gudasa Stratigosa. Teotokisa, Stratosa, Protooadakisa in generala Ha-gianestija. Poročali smo že. da se razmere na Grškem toliko časa ne bodo zboljšale, dokler ne bo grško ljudstvo odpravilo sistema, ki vlada. Obtožnica našteva naslednie obdolžitve zaradi katerih bodo bivše ministre skoro gotovo obsodili na smrt. (Kralj Konstantin je pobegnil v inozemstvo, vrhu vsega na ie revolucionarni odbor prevalil vso odgovornost na bivše ministre.) 1. Kljub noti Anglije, Itabje in Francije od 3. decembra 1920 so obtoženci sklenili da se bo vršilo ljudsko glasovanje o povratku kralja Konstantina ter so zraven tega izid skrivali, trdeč, da ie 99% prebivalstva glasovalo za kralja. — 2. Obtoženci niso ukrenli primernih korakov za priklooitev severnega Epira in Dode-kaneza. ki sta bila po sklepih zaveznikov prisoiena Grški. — 3. Skrivali so noto zaveznikov od 8. decembra 1920 o gospodarski zapori proti Grški v slučaju povrnitve kralja Konstantina. — 4. Na čelo malih in velikih vojaških skupin so postavili nesposobne častnike in odstavili izkušene ter dajali potuho vojaškim beguncem. — 5. Kljub temu da sta Francija in Anglija ponovno izjavili, da Grška ne bo mogla računati na kako pomoč s strani omenjenih držav, dokler bo Konstantin na prestolu niso ministrski predsedniki storili ničesar, da bi kralia prepričali o potrebi. da se •odpove ter niso niti sami odstopili temveč so ljudstvu resnico skrivali. — 6. V marcu 1921. so ukazali iz Londona, naj se začne pohod v Mali Aziji,
in to preden ie mobilizacija imela potrebne uspehe. S tem so dah začetni vzrok porazu grške armade. — 7. Kljub nasprotnemu mneniu kompetentnega vrhovnega oovelinika so sklenili v sporazumu s kraljem pohod na Angoro in so na ta način povzročili, da ie začel duh armade padati. — 8. Dejansko poveljstvo nad armado so izročili bivšemu kraliu, t. i. neodgovornemu činitelju. in so daali denarne nagrade puntarjem vojaškim beguncem in drugim ter so tako v hipu. ko je bila armada izročena velikemu pomanjkanju. razsipali državni denar. — 10. V nasprotju s sklepom narodne skupščine, ki je izjavila da tvori sevreska mirovna pogodba najmanjšo mero grških narodnih zahtev, so pristali na posredovanje velikih držav in jim dali podpis na belo. — 11. Za poveljnika armade so imenovali generala Hagianestija. ki ie znan kot človek brez ravnovesja. — 12. Od armade v Mali Aziji so odločili en del niene moči, oslabili so njeno bolno silo in ustvarili na ta način možnost sovražnikovega prodiranja. — 13. V sporazumu z Anglijo so se odpovedali enemu delu posoiila. ki so ga bile države dovolile. — 14. Trpeli so zakulisno vlado, ki so io sestavljali knez Nikola bivši minister Streit general Dus-manis in drugi kateri so s pomočjo umorov, groženj in napadov na mirne državljane sejali strah v državi. — 15. Rajnkemu ministrskemu predsedniku Rhallysu so onemogočili, da bi se postavil na čelo grškemu dlolomatičnemu odposlanstvu, in Venizelosu, da bi postal zastopnik neod-rešenih Grkov.
Na Dvanafstih otokih je izbruhni a revolucija.
Na otoku Samosu je izbruhnil revolucionarni ookret. Vstaši zahteva:o povratek bivše avtonomne vlade pod nadzorstvom Društva narodov. Grška vlada je poslala nad vstaše svoje čete. ki bi naj zadušile vstajo. Revolucija ie izbruhnila tudi na Dodekanezu, ki leži med Kreto, Samosom in Rodosto. Na teh otokih stanuje okoli 100.000 Grkov. Kakor ie znano. se poteguje za Dvanajst otokov ali
Dodekanez italijanska vlada, ki iih bo zahtevala na orientski mirovni konferenci v Lausanni zase. Zanje oa se bodo potegovali tudi zastopniki angorske vlade, ki se bodo sklicevali na želie prebivalstva. Grška vlada se bo seveda tudi potegovala za Dodekanez. Poznavalci razmer trdiio, da bo prebivalstvo, če pride do glasovanja, glasovalo za angorsko vlado.
Kongres beguncev v Berlinu, katerih škoda znaša
IB miliard zlatih marki
V Berlinu se vrši te dni kongres be-guncev. katerih število znaša okoli 1,000.000. Samo iz vzhodne Prusije jih je okoli 700.000. Veliko jih je tudi iz Porenja in iz kolonij, ki pripadalo zaveznikom. Celokupna škoda teh ljudi znaša okoli 13
mllnrd zlatih mark! Za begunce skrbi vzorno nemški Rdeči križ. tako da ie se-dai brez stanovanja samo okoli 40.000 oseb S hrano na so vsi preskrbljeni. O kongresu bomo še poročali.
Nemško ljudstvo mora plačevati vežbalisča za metan e bomb.
Francoski generalissimus renske armade ie ukazal prirediti v neposredni bližini Dudenhofna vežbališče za metanje bomb. Zaradi tega vežbal šča mora o sedaj francoski vo:'aki podirati cele gozdove in uničiti veliko ha zemlje, ki je bila last malih kmetov. Stroške tega vežbališča
bo plačala nemška republika. V zvezi z vojaškimi vežbališči. ki so iih v zadnjem času več postavili, pa se množi io tudi ’avne hiše. Tudi te mora plačevati nemško ljudstvo, ker hoče tako francoska vlada.	__________
DELAVSTVU LJUBLJANE IN OKOLICE!
Po vzgledu sociahsticmh *^g^bo-organizacij je ustanovila 5DJ da« tudi v meščanski Ljubljani DELAVSKO TELOVADNO ENOT Delavstvu Jesenic, Maribora
lja je sledilo delavstvo Ljubljane. ^
ni obupal češki proletarjal-wUami ki pred 28 leti z največjimi {ezkočanm ^ se pojavile pri ustanavljanju orole-ne sme obupati tudi jugoslovanski pro^ tariat, ko pripravlja m urejuje vbojn
ste svoje prve delavske telova jk kor Telovadba za delavstvo n J* se luksus. Nasprotno, zavedni pr ^ za mora zavedati, da socializem n
gmotno zboljšanje delavskega	vseh
temveč je odkrit boj za povzengo
izkoriščanih.	.	kateri	b°
Socialisti hočemo človeka, kateri ^
duševno in telesno na Y's^'. . tei0vad-ga ni med nami in meščanskimi ^ nimi društvi kompromisa, z ni mi i ^ remo imeti skupnosti. Niso razi ^ ka. naši cilji, različna so tudi naša P	d0
terih koraka delavstvo vsega
svojega cilja.
Sodrugi in sodružice.	. 20. v
V ponedeljek 13: t. m. ob P ^ na. telovadnici šišenske šole se pVj}te vsi men sestanek in vpisovanj -	iniate
obojega spola ki mishte z nam veselje do telovadbe.
+ Vladna kriza je
na. Vsi m nistri bodo ostali na	^ boie
nistri kakor tudi vladni poslane ^ volitev, zato pa tudi m bilo no ^j^niti da se je posrečita .f a^ored dneV »vladno krizo«, ki ie bua se na dnevnem redu.	.	ministrsK
+ Stambulijski. bolgarski	.g raZ-
oredsednik ie iz Belgrada, k-e skupueItj govaral s političnimi krogi odp0toval delovaniu Bolgarije m brmje.
v Lausanne.	.	.	vo1^*
+ V Sofiji so pri občinsk n. go d0.
zmagale ooozicionalne stranke Rubile 10.050 glasov (z6 manda ndatov)> nisti so dobili 8106 glasov (23 m i libj zemljoradniki 708., j} J'pj. Tud’ ralci 2188 (4). socialisti 2258	0p0-
ostalih mest porocaio o zmag
zic.onalnih strank.	odpntoV'a„
+ Arabska delegacija J e 7avezn k°v v Lausanno. Zahtevala bo
neodvisnost Palesti!?e- ^ca naknadn°
+ Rimska vlada poroCa " Kakof
italijanskih porazih v Tripolta^ q
ie znano, na e ored dnevi	kakšne
likih laških zmagah. Sedal ve so bile laške »zmage«.	do	vršU«
+ V Nemški Avstr J se oo
12. t. m. velike slavnosti v so-	' bQ 0b
nice revolucije. Delavno 'f^vsnof tel priliki demonstr ralo za ne«’ sini-reoublike in proti diktaturi velepos
k°X'+ V Bcrinu se je vrš:la ored
skim poslaništvom demonstracija. priredili ukrajinski dnaku O strah0”
so ostro protestirai nroh J?0 pr. s o vladi v vzhodu' Galiciji Tako n^ d,ja razpravljali o zadevi ulcra « jeZik ka Jaczure kateremu so odrezat gniri ga tako dolgo teoli v zaooru; o* dr|avjJ Demonstranti so zažgali oo „nSjj,n grb ter se razšli ob oooevan u vjd,odni pesmi. Na ta način se raz™ere	ttr
Gallcif seveda ne bodo zb°b;a vanJa »**; + Trocki je povodom zbor n.morsk
program. ki ga bo udelstvila sovjetska vlada tekom petih let. Zgradili bodo nove torpedovke in Dodmorn:ce Doleg tega pa Jih bodo še naročili iz inozemstva. Število hidronlanov bodo potrojili, v armad' pa vpeliali več novotarii. tako da bo »rdeča armada prva na, svetu«. 30. t. m. ,se bo vršila v Moskvi — razorožitvena konferenca! To si je treba zapomniti!
NAROČNIKI. POŠLJITE NAROČNINO!
Dnevne vesti.
V Gradcu je bil obsojen te dni neki V‘ncenc Nemčič, jugoslovanski državljan,
9 mesecev zapora, ker je zapelial več deklet iz najboljših graških rodbin in jih Povrh še občutno oskubil, izdajal se ie za jfiedicinca. tudi za zdravnika, pravil, da je silno bogat in tako se mu je posrečilo, da ie dobil vstop v najfinejšo družbo. Končno so ga vendar razkrinkali; po pre-stan! kazni pa ga bodo izgnali iz Avstrije.
Habsburžani tihotapijo. Po poročilu dunajskega lista »Abend«. so 24. oktobra »• Prepeljali Habsburžani v Budimpešto °a avtomobilih 80 zaboiev zlatnikov in zlatega in srebrnega orodja, last bivšega ladvoivode Friedericha, ki ie bilo hranjeno pri »Wiener Banlcvereinu«. Čudno je, da so avstrijske oblasti za to zadevo vedele in da so bili pri odpremi navzoči canski in policijski detektivi. Bivša nad-, 0’vodinja Marija Imakulata ie bila pred cratkim na Dunaju in je najbrž v zvezi s *° afero.
. Krasn, sovjetski komisar za zunanio j^ovino Rusije, bi moral odpotovati iz enina kjer se zdaj naha:a. na dopust v Jp'°- Nemški listi poročajo. da ie opustil sel na to Dotovanje. ker se boji. da bi *a naDadli fašisti.
V Gdanskem (Danzig) so odpustili iz ^uzbe 75 od sto delavcev tamošnje ladjedelnice. ker so napovedali štraik.
Potonila sta se dva nemška parnika •‘Hermann Sauber« in »Herbert Sauber« vLE°tu iz AnEfl'je v Hamburg. Imela sta sak oo 20 mož posadke. O usodi moštva ne vedo ničesar.
Mublfarca.
b!a?°. P° znižani ceni. »Ljud-
V 1	^	”ICa*’	drUŽba	Z O. Z. V
Ljubljani (Turjaški trg 1) je prejela iz rage v imenu češkoslovaških tekstilni-ov večjo množino zimskega blaga po nizani ceni v svrho razprodaje med manj premožno prebivalstvo. Blago je aveh vrst in sicer zelenkasto sukno I. vrste po 60 Dm za meter in II. vrste po 48 m za meter. O tem se občinstvo opozarja s pristavkom, da so vzorci vsakemu, ki se za blago zanima na vpogled pri mestnem magistratu na mestni policijski stražnici (srednja hiša, v veži, I. vrata na leve). Blago se potem kupi ali naroči °rez posredovanja državnih uradov proti gotovemu plačilu neposredno pri »Ljudski posredovalnici« v Ljubljani. Da se Da Prepreči vsaka zloraba od strani pre-kupovalcev, se more blago nabavati sa-proti potrdilu mestnega magistrata, da dotičnik rabi blago zase oziroma za svojo družino.
Marionetno eledalšče igra v nedeljo.
12.	t. m. ooslednjič v tej sezoni krasno Bensdorfovo orientalsko Dravliico v 5. delanjih »Zakleti kalif« in Pocciievo burko v 1. deianiu »Pre:zkušnja«. Predstave se vrše ob 15. in 18. zvečer. Predprodaja vstopnic se vrši pri blagajni marionetne-!
ea gledališča v »Mestnemd omu« vsako soboto od 15.—17. in nedeljo od 10.—12.
Gospod A. Jenko, pekovski mojster na Gosposvetski odda svojo obrt z Novim letom kakor čujemo, g. Viljemu Bizjaku družabniku sloveče tvornice keksov in parne pekarne v Zdravilišču Rog. Slatini. Želimo, da bi g. Bizjak uvedel v Ljubljani slično pecivo, kot ga izdeluje v Zdravilišču in ki slovi po svoji res fini kvaliteti.
Celje«
Abstinenti pomagalo malim in revnim otrokom! Društvo »abstinentov« namerava prirediti božičnico za otroke revnih starišev. da jih moralno in gmotno Dodpre. Kakor slišimo, bo pod vzeta velika akcija v to svrho. Podrobneje bomo prihodnjič poročali.
G. Avgust Jagrič. notarski uradnik v Celju (brat g. Jagriča. strojevodje v Sisku). ie kuoil brez denarja pred enim letom posestvo v Škofji vasi. Ko so postala zemljišča in hipoteke dražje, je kajpada Dosestvo orodal in odplačuje sedaj dolg v obrokih. Za prodano posestvo ie dobil toliko denaria. da je od gospe Koler kupil posestvo oziroma hišo v Celju, seveda zopet na odplačevanje v obrokih. Prodajalko hiše gosno Koler. ki ima izgovorjeno do smrti prosto stanovanje, je pa mislil odpraviti s tem da bi hišo zopet naprej prodal, ker ie postala med tem časom več vredna. Previdnosti stare žene (upokojenke drž.nastavljenca),je pripisati, da se nakana ni posrečila. Sedai vemo, zakaj se ljudi e Jagričeve sorte ne organizirajo — ker jim barantanje z hišami več nese.
Maribor.
Neka mesarica je prišla na obtožno klop, ker je prodajala meso mršave krave kot »prvovrstno volovsko« po 60 K kilogram. Na trgu so začele neke branjevke prodajati mleko že po 20 K. Podobni škandalozni slučaji veriženja se morejo zgoditi, ker je oblastna kontrola takšna, da nastopi šele tedaj, kadar postanejo že preveč očitni. Vse to kaže, kako nestrokovnjaški ljudje vodijo pri nas posle javnih nadzornikov cen, posebno moramo reči o tržni kontroli, da je čisto nesposobna vršiti v današnjih razmerah svoje funkcije, ko ne zna niti po tisoč izkušnjah zagrabiti zla pri korenini in preprečiti lahko vidljive posledice. Cel mesec bo že tega, odkar je župan na občinski seji konštatiral ta fakt in se izrekel za preuredbo tržnega nadzorništva ter za nastavitev novih moči — ampak po celem mesecu še ni videti, da se je v tem oziru kaj ukrenilo. To so konštatacl-je, o katerih bo sodila javnost. Na drugi strani je pa tudi velika resnica, da je bila javnost doslej vse preveč pasivna. Lahko bi n. pr. z večjim zanimanjem za občinsko mesnico veliko pripomogla za znižanje mesnih cen, pa je še vedno večina ljudi, ki tega nočejo razumeti. _ In toliko potrebna konsumentska organizacija spada v Mariboru še vedno med muziko bodočnosti.
U strank«*.
Članski sestanek krajevne politične organizacije SSJ v Ljubljani in Spodnji Šiški se bo vršil danes v soboto, dne lt. t. m. ob 19. pri Boletu v Krsnikovi ul. 5 (prej Nova ulica). Dnevni red važen! Udeležba dolžnost. Odbor.
Iz strok, sibanfa.
Obrtna zadruga čevljarjev za Ljubljano in okolico, vabi svoje člane na se-
stanek. kf se Ho vršil v pondeljek dne
13.	novembra 1922. ob 6. zvečer v gostilni pri »Zlati ribi« (Zabukovec). Dnev-ni red: Dogovor in naročila novih modernih kopit. — Načelstvo.
Gospodarstvo.
■= Vrednost denarja. 1 dolar velja 61 Din. 1 francoski frank 3.95 Din. 1 češka krona 1.98 Din. 1 lira 2.58 Din, 100 avstriiskih kron 8 par. 100 nemških mark 1 Din. 100 madžarskih kron 2.35 Din. Vi Curihu velja 100 naših kron 2.25 švicarskih frankov.
Poštno-čekovnl promet v Srbiji bodo otvorili 10. novembra 1922 pri sleden čih poštah: Belgrad-Borza. Palanka. Niš, Leskovac. Kruševac. Aleksandrovac-Zu-pa. Čačak, Užice. Valjevo, Vranje, Kuma-novo. SkoDlie. Veles. Štip. Prilep. Bitolj, Ohrid Prizren. Uroševac. Priština in Mitroviča kosovska. Navedene pošte boda snreiemale vplačila na položnice računo-imetnikov pri čekovnih zavodih v Zagre* bu in v Ljubljani ter poštni hranilnici v Sarajevu in bodo vršile tudi izplačila na čekovne nakaznice vse to do otvoritve poštne hranilnice v Belgradu za račun poštno-čekovnega zavoda v Zagrebu.
= 100 milijonov zlatih mark kredita je dovolil ministrski ekonomsko-financij-t ski komite prometnemu in poljedelskemu ministrstvu za nabavo strojev in orodja na račun reparacij.
= Oddelek za kreditne ustanove ministrstva za trgovino in industrijo je predložil trgovinskemu ministru predlog, da ustavi za nekai časa izdajanje dovoljeni za osnovanje novih delniških društev, ki1 se snujejo v obliki denarnih zavodov ali industrijskih podjetij.
= Komisijo za pregled osebnih va-gonov fe imenovalo te dni naše prometno ministrstvo. Komisija bo pregledala vse osebne vagone, predvsem naprave za kurjenje.
= V Nemč'8 je dolar nenadoma padel od 9150 na 7750, celo na 6200.
= »Times« pripisuje vzroke padanja vrednosti francoskega franka 1. slabi le-tini. vsled katere je Francija bila prisiljen na kupiti mnogo žita v inozemstvu; 2. plačilu nekaterih dolgov, ki jih je imela Franciia v inozemstvu; 3. nepovoljnemt* usnehu berlinskih pogaiani. predvsem slabemu finančnemu stanju najvažnejših evropskih držav.
Po svetu.
Internacionala vzgojiteljev Je na svojem zadnjem kongresu (v Parizu 14. avgusta 1922) po resni razpravi izbrala iz-« med mnogih svetovnih jezikov za svojega umetni Jezik Eksperanto in izdala vzgojiteljem vsega sveta sledeči proglas: »Učiteljstvo vsega sveta toplo prosimo .naj se uči in rabi najbolj razširjeni mednarodni jezik — Esperanto«. — internacionali vzgojiteljev je včlanjenih že 20.000 vzgojiteljev vseh držav. Popolnoma neodvisna je in se pri njih lahko včlanijo cela društva kakor tudi posamezniki pod sledečimi pogoji: 1. Razredni boj za vpostavitev novega načina vzgoje; 2. Borba proti vojni in sovraštvu v šoli. Posamezniki pristopijo lahko brezplačno in dobijo potem vse tozadevne dokumente. Napredni vzgojitelji, pridružite se v esperantskem jeziku in dobivali bodete brezplačno esperantsko poročilo. Obrnite se na pomožnega tajnika: Marcel Boubon, 96, rue St Marce-an, Orleans (Loiret) Franc»o.
P©p
Trbovlje. Proti dopisu, objavljenem v 251. številki »Napreja« pod naslovom »Trbovlje«, se huduje gospod Pavlič, pravi. da temelji na laži in grozi s tožbo. Povemo mu da se ne da skrti. da je naročil premajhne šipe za mizarsko delavnico, kakor tudi. da ni pometal v električni delavnici. Vse v dopisu navedeno ie resnično. Ako želi zvedeti o svojem strokov-njaštvu še kaj več. mu povemo med drugim da so kaznovali že več delavcev po njegovi zaslugi, da cele večere špionira okrog delavnice, da bi kaj izvedel in potem denunciral. Da je njegova velika zasluga. da ne smejo hoditi delavke po kruh. menda ne bo tajil. Kako hodi po delavnici. o tem čivka’0 že vrabci na strehi. — Toliko za danes, če bo potrebno, bomo povedali še kaj več, kar bo še huiše bolelo.
Z:dani most. Pišejo nam: »Delavske Novice« so priobčile dne 2. t. m. dolgo
kačo v članku »Vprašanje organizacij« s podpisom I. Z. V tem članku na vse pre-tege napadajo sodr. Krekiča. tajnika »Sa-veza željezn.čara« v Zagrebu in predsednika »Radničke komore« istotam. Povod za ta napad je dal neki postopek v zadevi strojevodje Jagriča, ki je bil po nepotrebnem premeščen iz Zidanega mosta v Sisak. Ce je bila premestitev potrebna ali nepotrebna, o tem se ne bomo prepirali, ker smatramo, da je to stvar obratnega ravnateljstva južne železnice in pa zaupnikov železničarske organizacije (če io v Zidanem mostu imajo?) Posvetiti hočemo le nekaj pozornosti slučaju gospoda Jagriča za časa njegovega bivanja v Zidanem mostu. — Ta gospod je bil adjutant komunističnega mogotca Pečnika, ki je imel do svojega odhoda glavno besedo v raznovrstnih delavskih organizacijah v Zidanem mostu, med drugimi tudi v cementni tovarni. Ko je g. Pečnik odšel, je razburjenje med delavstvom nekoliko poleglo. G. Jagriču seveda ni ugajalo, da bi vladala složnost v socialističnih strokov-
nih organizacijah. Meseca se ie vršilo Dodajanje v cemenmtovan«; ki sta sta vodila Osrednje druš o ^ nih delavcev iz Ljubljane m nneajar Strokovne komisije iz Celja. Na do njih sta dosegla precejšen uspe . mere. ki so vladale takrat v tov . pa g. Jagriču in konsortom m ue • pričeli so hujskajočo akcijo protl ^ , j. nikom organizacije in ondotnem prei niku podružnice. V zelo vrnjenem stamu je šel g. Jagrič na shod	ne-
cev ter pripovedoval, da je POJjf* zadostno; skliceval se je na zelezmcan , kakšno plačo imajo oni. ker imajo r no organizacijo. S tem je baš hoteluP« zoriti razkol v organizaciji, da bi K _ je lažje v kalnem ribarili. Sedajo ^ lavske Novice« zagovarjajo bivšega munista in razdiralca enotne front p e> tariata. — Delavec iz cementne tovar^
Razpis.
V smislu sklepa ravnateljstva okrožnega urada za za* varovanje delavcev v Splitu z dne 30 oktobra 1922 se mora pri podpisanem uradu spopolniti
4
mesto ravnatelja
v začasnem svojstvu z mesečno plačo 2500 Din. Ta plača ostane neizpremenjena do ureditve službene pragmatike po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Splošni pogoji za nameščenje so:
a) prosilec mora biti jugoslovanski državljan in mora v govoru in pisavi popolnoma obvladati srbohrvatski ali slovenski jezik.
b) da ni prosilec v konkurzu ali pod varuštvom, da ni bil sodnijsko pravomočno obsojen, da ni v preiskavi radi kaznivih dejanj, storjenih iz pohlepa po dobičku in radi ' javne nemoralnosti, da ni sodnijsko obsojen v izgubo službe ali izgubo političnih pravic, razume se, da za čas, dokler trajajo posledice take obsodbe, nadalje, da ni radi kazni odpuščen iz javne službe ali iz službe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali njemu podrejenih organov.
Posebni pogoji so:
a)	prosilec mora biti star 24 in ne preko 40 let.
b)	ne sme biti v sorodstvu ali svaštvu s člani	ravnaš
teljstva ali z drugimi nameščenci urada, ravnotako ne z onimi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
c) biti mora zdrav, kar mora dokazati s spričevalom zdravnika zavoda.
\
O	d)	imeti mora zrelostni izpit na srednji šoli ali	dokaz,
da	je	z dosedanjim delom v institucijah socialnega zavas
rovanja sposoben za službo.
Prednost imajo prosilci, ki so že bili v službi pri okrožs nem ali osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev.
Lastnoročno pisane in po predpisih vložene prošnje se morajo vložiti pri podpisanem uradu najkasneje do 30. no* vembra 1922.
Prepozno dospele prošnje ne pridejo v poštev.
Split, dne 31. oktobra 1922.
Okružni ured za osiguranie radnika
Split.
Razno perilo
za dame, gospode in deco
po nagniijiih cenah pri
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni tt*g 10.
25 CELJE 25
Velika zaloga vsakovrstnega
p o ta g š t v a
domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje.
Kamp! ste opiema za novopniočence.
25. Sam v tajOSlUM. 25.
Zmerne cene e Dela solidno!
bukovo vedno v zalogi
V vsaki množini nudi najugodnej
H. Skala, Ljubljana,
Emonska cesta 1®»
Mirje 4.
shrani
modni nakit, vse potreb* štine se šlirilje in fco|a£e najceneje pri:
ft. ŠSNKOVIC nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.
Vam prenovi in strokovno
nreko tjlSŽ
ob malenkostni prist°ib”“
tvrdka J. G?r*
Gosposvetska «••*•
Paradižu
sta bila brez obleke
[ ADAM in EVA
1 sedaj tega ni treba, ker se dobe
vsakovrstne j
obleke za gospode* dame in otroke v trgovini
O. Bernatovic?
Ljubljana, Mestni trg 5-6.