URN_NBN_SI_DOC-FBUERRAQ

O c e n e i n p o r o č i l a Slovenska bibliografija, časopisje in knjige. Članki in leposlovni p ri­ spevki v časopisju in zbornikih. P ri­ redil Janez Logar s sodelovanjem Štefke Bulovec in Ančke Posavec. Ljubljana 1964. 4°. XIV/1960, 368 + (III) str.; XV/ 1961, 390 -(- (II) str.; XVI/1962, 382 + (II) str. Izid dveh, ozirom a celo treh letni­ kov Slovenske bibliografije v m anj kakor enem letu ni zgolj priznanja vreden uspeh njenih sestavljavcev, ki so to resnično veliko delo opravili, am pak tudi tiskarne, ki je v tako kratkem času tehnično obvladala zah­ tevni stavek. Zdi se, da je s tem vpra­ šanje tiska, ki je tako dolgo oviralo redno izhajanje, dokončno rešeno. Vse­ kakor je že to dogodek, ki zasluži po­ sebno pozornost, saj bo z naslednjim letnikom /X V II — 1963/, ki bo, kakor upam o, izšel prihodnje leto, dosežena tista ažurnost, ki je v danih razm erah zaželena, ali sploh mogoča, č e bi se nam reč z izdajo letne bibliografije se­ danjem u času preveč približali, bi za­ radi velikih zamud, s katerim i izhaja­ jo nekatere naše revije in zborniki, m orali v vsakem letniku z dodatki in dopolnili izpopolnjevati pretekle let­ nike z njihovim i nezaključenim i za­ ostanki. Na ta način pa bi preglednost in s tem tudi uporabnost bibliografije močno trpela. Prav gotovo ni in ne m ore biti moj namen, d a ' podam o bibliografiji, ki jo izdaja N arodna in univerzitetna knjižnica, strokovno, predvsem pa po­ drobno oceno, ki bi šla od bibliograf­ ske enote do enote, kritično presojala podatke, prim erjala navedbe z deli, opozarjala na m orebitne spodrsljaje v popisu in opombah, ozirom a v klasifi­ kaciji, ali celo ugotavljala upraviče­ nost raznih opustitev. Tudi si ne la­ stim sodbe o kriterijih, ki odločajo o tem, ali je neki članek vreden, da se zabeleži, ali ne. Za to se ne čutim po­ klicanega, niti se m i ne zdi, da je to m oja naloga. Seveda pa ne dvomim, da bodo ob izidu Slovenske bibliografije nekatera vprašanja, ki so v zvezi z njeno u re­ ditvijo, na novo ali pa ponovno po­ stavljena in obravnavana. Taka vpra­ šanja so: Ali zadostuje število pomož­ nih kazal in ali ne bi bilo dobro, če bi jim priključili še katere (po krajih izdaje, po tiskarjih, po predm etnih geslih, m orda po ilustratorjih, ali še po čem)? Ali ne bi kazalo bibliograf­ skih opisov tesneje uskladiti s katalogi- zacijskim i in klasifikacijskim i načeli, kakršna uporabljam o v NUK? S tem v zvezi je m orda tudi težava zaradi pom anjkanja signatur za dela, ki jih v knjižnici še nim ajo, ali pa se drugače evidentirajo in bi jih zaradi tega v knjižničnih katalogih težje našli. Ali je pravilno načelo, da se v Slovenski bi­ bliografiji navede sam o knjiga, ki jo je imel popisovalec resnično v rokah brez ozira n a druge omem be v ocenah ali bibliografijah? V bibliografiji so navedene naklade pri kaki polovici bi­ bliografskih enot (knjig in časopisov). Ali im a smisel, da se to število zviša in skuša doseči čim večja popolnost? Ali kaže preverjati očitno nezanesljive ozirom a ne več aktualne številke? Ali so statistične razpredelnice umestne? Ali jih je preveč ali prem alo? Ali ne bi bilo treba združiti kazala na kon­ cu? Vse to so vprašanja, o katerih je mogoče razpravljati Prepričan sem, da im ajo sestav­ ljavci za tak način svojega dela tehtne razloge in bi znali na postavljena vpra­ 91