PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA ,QQ
Drevored 2 *
Tel. (04R	)
Č
L
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 71 (14.162)
Trst, sreda, 25. marca 1992
Za sedaj so tak status odrekli Makedoniji in Bosni in Hercegovini
Slovenijo in Hrvaško sprejeli kot polnopravni članici KVSE
Rupel: polnopravno članstvo nalaga Sloveniji vrsto novih in zahtevnih političnih nalog Nadaljevanje KVSE bo v glavnem posvečeno reševanju problema Gorskega Karabaha
Kosin prvi ambasador Slovenije v Italiji
HELSINKI Slovenija in Hrvaška sta bili včeraj v Helsinkih sprejeti v organizacijo KVSE kot polnopravni članici. Tak status je ministrski svet na posebnem sestanku verificiral tudi za Gruzijo.
Slovenija se je z današnjim polnopravnim vstopom v KVSE spremenila iz- evropskega problema v dejavnega partnerja v evropskih povezovalnih procesih, je za STA povedal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.
»Polnopravno članstvo od nas zahteva drugačne politične prijeme in vrsto novih političnih nalog. Treba se bo poglobiti v probleme drugih in se manj ukvarjati s seboj. KVSE je na prelomnici svojega obstoja, saj je dobila veliko število članov.
Sedanja stopnja organizacije je podobna tisti, na kateri je bila Organizacija združenih narodov takoj po drugi svetovni vojni. Gre za velik organizem, ki ga je težko obvladovati in mu je treba dati organizacijske oblike, da bi lahko deloval. Na kosilu smo govorili o nekih novih organizacijskih oblikah, npr. t.i. trojki, ki bi jo sestavljali predsednik, bivši predsednik in prihodnji predsednik. Tako vodstvo že deluje v Evropski skupnosti.
Težnja je h krepitvi vloge predsednika organizacije in kodifikaciji pravil Konference. Te se spreminjajo iz načel in deklaracij v zakone, kar pomeni pomemben razvoj. V Evropi dobivamo vseobsegajočo organizacijo, ki razen bivše Jugoslavije nima več belih lis. Žal nam je, da hkrati z nami nista dobili članstva tudi Makedonija ter Bosna in Hercegovina,' in upamo, da se bo to kmalu zgodilo,« je povedal vodja slovenske diplomacije.
Med najbolj zanimive dvostranske pogovore sodi Pogovor dr. Rupla z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Laurenceom Eagleburgerjem. Nanašal se je predvsem na datum priznanja neodvisnosti Slovenije. Eagleburger je v bistvu poudaril že znano ameriško stališče, da želijo priznanje izreči v okviru neke celovitejše rešitve jugoslovanske krize. Hkrati je poudaril, da si ZDA prizadevajo, da bi skupaj s Slovenijo in Hrvaško priznale vsaj še eno od jugoslovanskih republik.
Predstavnik zunanjega ministrstva za tisk Ivo Vajgl je dodal, da so o priznanju Slovenije in Hrvaške na konferenci v Helsinkih dosegli soglasje. »Vendar je treba ob tem poudariti, da ni šlo brez zapletenih razprav o tem, kako bo to priznanje vplivalo na sedanji razplet jugoslovanske krize in na ureditev razmer v Bosni in Hercegovini.«
Ena izmed pomembnejših nalog sedanjega sestanka je najti sprejemljivo rešitev za krizo v Gorskem Karabahu, govorili pa bodo tudi o razvoju mirovnega Procesa iri vlogi mendarodnih mirovnih sil v nekdanji Jugoslaviji. V svojem govoru je avstrijski zunanji ‘minister Mock poudaril, da suvereni državi Slovenijo |n Hrvaško odlsej ščitijo načela Helčsinške listine KVSE, ki zagotavljajo nespremenljivost meja in ozemeljsko celovitost. Mock je izrazil pričakovanje, da bo KVSE sprejela tudi ostale republike razpadle južnoslovanske federacije, ki so razglasile neodvisnost. Vključitev v KVSE bi bila izredno koristna zlasti za stabilizacijo položaja v Bosni in Hercegovini. (STA)
(Telefoto AP)
Klasičen posnetek udeležencev — novih in starih članov KVSE
A Hi	■ »	" -sli" j		■ M *	■
7 UR ti		i SHfu	■pf 1	ul
LJUBLJANA — Marko Kosin je odpotoval na dolžnost veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Italiji. Poverilna pisma bo predsedniku italijanske republike Francescu Cossigi predal v četrtek, 26. marca.
Marko Kosin se je rodil leta 1930 v Ljubljani. Diplomiral je na pravni fakulteti in se leta 1952 zaposlil v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, kjer je opravljal vrsto pomembnih diplomatskih dolžnosti doma in v tujini. V svoji diplomatski karieri je bil med drugim veleposlanik SFRJ v Italiji ter vodja stalne misije SFRJ pri Uradu OZN v Ženevi.
Pred odhodom v Rim je prvega veleposlanika RS v Italiji sprejel presednik predsedstva RS Milan Kučan. Kosin se je srečal tudi z drugimi visokimi predstavniki slovenske države ter slovenske narodne skupnosti v Italiji. (STA)
Cossiga: V VSS bom glasoval za Falconeja
NEAPELJ — Predsednik republike Frances-co Cossiga je, kot kaže, dokončno zakopal bojno sekiro s svojo bivšo stranko in po slavospevu Andreottiju je včeraj našel besede pohvale tudi za Forlanija, s katerim ga veže »instinktivno prijateljstvo« in katerega bi rad videl kot naslednika na Kvirinalu. Toda ob tem je med polnopravne kandidate uvrstil tudi Andreottija, Craxija in Spadolinija. »Bil bi v veliki zadregi, če bi moral izbrati med to četverico,« je dejal predsednik republike.
Če je prišlo do pomiritve s krščanskimi demokrati, pa je predsednik včeraj ponovno odprl fronto z Višjim sodnim svetom. Najavil je, da bo kot enakovreden član Višjega sodnega sveta glasoval za izvolitev vsedržavnega protimafij-skega pravdnima in da bo svoj glas dal Falcone-ju. »Kot drugi lovijo glasove za svoje prijatelje in priče,« je s tem v zvezi članom VSS posredno sporočil predsednik Cossiga, »bo najbrž tudi meni dovoljeno, da tudi sam iščem glasove za svoje prijatelje in priče.«
Italijanska politika išče poti za sestavo bodoče vladne večine
RIM Razpoloženje na italijanski politični sceni se izredno hitro spreminja in nenadnim zbli-žanjem stališč nekaterih političnih predstavnikov takoj nato sledi nova polemika. Tako je socialistični tajnik Craxi včeraj poudaril, da se strinja s tehnično vlado, kar je dan prej govoril tudi tajnik PRI La Malfa, takoj nato pa je Craxi republikanskega tajnika uvrstil na seznam »zanimivih« oseb v tej volilni kampanji, »ker bi rad iz vlade izključil KD in PSI, pri čemer pa se ne ve, kakšna večina bi sestavljala vlado, saj bi v njej morali biti Fini, Bossi, DSL in SKP.« La Malfa pa je bil deležen ostre kritike tudi s strani glasnika tajništva KD Car-re, ki pravi, da je La Malfa »šel čez vse meje, tako da po 6. aprilu z njim ne bo mogoče sodelovati.« Povsem nasprotnega mnenja pa je
tajnik PSDI Cariglia, ki pravi, da so nesoglasja med PRI in štirimi strankami večine »navaden milni mehurček.« Izjave o sestavi vlade tehnikov pa niso všeč tajniku DSL Occhettu, ki vidi v tem dokaz, da stranke, ki so vladale v državi, ne vedo, kaj bi storile. »Taki predlogi,« pravi Occhetto, »so brez politične prihodnosti.«
Pri vsem tem pa počasi prihaja do izraza tudi skupen pogled strank vladne večine, ki trdijo, da za aktualno večino ni verodostojne alternative. O tem sta govorila Craxi in Forlani, pa tudi predstavnik KD Sbardella je včeraj izjavil, da ne verjame več v uresničitev njegovega predloga o vladi narodne enotnosti, pri čemer krivdo pripisuje DSL »zaradi apriornega nasprotovanja sodelovanju s krščanskimi demokrati.«
Z novim statutom se SKGZ pripravlja na nove izzive
NA 3. STRANI
Začasni podatki iz popisa kažejo tudi, da se Italija spreminja v terciarno državo
Zaskrbljujoč zastoj naraščanja prebivalstva
RIM — Državni statistični zavod Istat je včeraj objavil prve rezultate 13. splošnega popisa prebivalstva. Podatki kažejo, da se v zadnjih desetih letih število prebivalstva praktično ni spremenilo. Tako je 20. oktobra lani (ta datum je bil vzet za primerjavo) Italija imela 56.411.290 prebivalcev, kar je le 0,3%več, kot so pokazali začasni podatki za leto 1981, ko je v Italiji živelo 56.244.000 ljudi. Če pa prve podatke lanskega popisa primerjamo z dokončnimi podatki iz leta 1981 (56.557.000 prebivalcev), potem se je število prebivalstva v zadnjih desetih letih celo zmanjšalo.
Najpomembnejše pokazatelje s tega področja predstavljajo podatki o stopnji demografske rasti. Ta je leta 1981 znašala 3,8 promila in takrat se je že govorilo o zgodovinskem minimumu (leta 1921 so sicer zabeležili letno de-
mografsko stopnjo 2,4 promila, kar pa je bilo treba pripisati vojnim dogodkom), lani pa je ta stopnja znašala le še 0,3 promila. Občutna upočasnitev naraščanja števila prebivalstva zadeva vsa področja v državi. Na severu so v primerjavi z letom 1981 zabeležili celo zmanjšanje števila prebivalcev za 1,4 odstotka, v centru je stanje v bistvu nespremenjeno (+ 0,2%), na jugu, ki je doslej »skrbel« za naraščanje števila prebivalstva, pa se je stopnja demografske rasti zmanjšala s 5,3 na 2,5 odstotka. Ob vidnem zastoju rasti stalnega prebivalstva, pa podatki kažejo na naraščanje števila prisotnih ljudi na državnem ozemlju. V primerjavi z letom 1981 je bilo 20. oktobra lani v Italiji prisotnih kar 57.103.833 ljudi, kar pa je treba pripisati predvsem fenomenu priseljevanja iz tujine.
Podatki kažejo tudi zmanjšanje števila družinskih članov. Poprečno italijansko družino
zdaj sestavlja le še 2,8 člana (leta 1981 3), kjer je ta padec na severu občutnejši kot na jugu, kjer se je poprečno število družinskih čalnov s 3,3 zmanjšalo na 3,1. Ob tem pa se je število družin v desetih letih povečalo za 1.229.000. Iz popisa tudi izhaja, da je žensk še vedno več kot moških (51,4% - 48,6%).
Sedmič doslej je popis potekal tudi v industriji in storitvah. Začasni podatki kažejo, da se Italija v tretje tisočletje odpravlja vedno bolj kot terciarna država. To dokazujejo podatki, da so za vsaka tri delovna mesta manj v industriji drugi gospodarski sektorji vključno s trgovskim ustvarili deset novih delovnih mest. V industriji se je število delovnih mest v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 10,1%, trgovina je za poslila 12,5% oseb več, terciarni sektor pa kar 37% več kot pred desetimi leti.
V Mostarju bombni atentat na kiosk neodvisnega časopisa »Borba«
Srbski nacionalisti napadajo na vsem hrvaškem območju Bosne in Hercegovine
Dvodnevni obisk Lorda Carringtona pri slovenskem vodstvu
LJUBLJANA Komandant mirovnih sil Združenih narodov v (bivši) Jugoslaviji general Satiš Nambijar je bil včeraj na protokolarnem obisku pri predsedniku Sarajeva Muhamedu Kreševljako-viču. Ob tej priložnosti je dejal, da je bil izbor Sarajeva za sedež glavnega štaba enot OZN »dobra poteza«. Sicer pa se je Sarajevo tudi včerajšnji dan ubadalo predvsem s skrb zbujajočimi informacijami o nevarnih zapletih in incidentih, ki zadnje dni vznemirjajo predvsem Goražde, Mostar, Bosanski Brod, Jajce in Neum z okolico, od koder hrvaško prebivalstvo množično beži z vsem svojim premoženjem (Telefoto AP). Poročila govorijo o postavljanju barikad, o medsebojnem obstreljevanju različnih oboroženih skupin in o dveh bombnih atentatih v Mostarju, od katerih je eden porušil kiosk neodvisnega beograjskega lista »Borba«. Položaj pa se je popoldne nekoliko umiril. Sicer pa je zanimivo, da vodilne nacionalne partije zaradi teh incidentov ne delajo pretiranega preplaha, drugače pa se nanje odzivajo stranke opozicije. Po eni strani je slišati pojasnila, da so. naj novejši pojavi posledica vznemirjenosti premalo poučenih ljudi in lokalnih činiteljev, ki naj bi jih kompromis treh nacionalnih strank o razdelitvi Bosne in Hercegovine na tri konstitutivne dele zmedel. Spet drugi menijo, da vse skupaj poteka prav v režiji posameznih od teh strank, ker gre za dogajanja na tako imenovanih »mejnih območjih«, v krajih, za katere ni povsem jasno, kateri izmed treh enot naj bi pripadli in si zdaj poskušajo po nasilni poti zagotoviti najustreznejšo uvrstitev.
Predstavnik Hrvaške demokratične skupnosti pa je včeraj dejal, da stranka smatra za špekulacijo objavljanje različnih nacionalističnih zemljevidov o nekakšni nacionalni razdelitvi Bosne in Hercegovine. HDZ, kot je dejal, ne odstopa od ideje o neodvisni in celoviti Bosni in Hercegovini, še zlasti, ker bi Hrvati na osnovi zemljevidov, ki se zdaj pojavljajo v tisku, ostali brez enega samega velikega središča, univerze itd. in bi z delitvijo Bosne in Hercegovine največ izgubili. (NIA)
LJUBLJANA Včeraj je na povabilo predsednika republike Milana Kučana dopotoval na dvodnevni obisk v Slovenijo predsednik konference ES o Jugoslaviji lord Peter Carrington. Po prihodu na Brnik se je Carrington udeležil delovne večerje, katere gostitelj je bil predsednik Kučan.
Danes bo britanskega gosta najprej sprejel predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar, nakar se bo pogovarjal tudi s člani skupščinske komisije za mednarodne odnose. Pogovor bo vodil predsednik komisije Matjaž Šinkovec.
Ob desetih dopoldne bo lorda Carringtona sprejel predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ob pol enajstih pa bodo v tiskovnem središču vlade priredili pogovor z novinarji. Po kosilu, ki ga bodo gostitelji priredili na Bledu, se bo britanski gost vrnil v London.
Ob svojem prihodu na Brnik je lord Carrington dejal, da se bo pogovarjal predvsem o vprašanjih, ki zadevajo sukcesijo po bivši Jugoslaviji. Rekel je , da ne prihaja z novimi idejami, vendar da ima nekaj idej, ki bi prispevale k uspešni rešitvi tega vprašanja.
STA je na zunanjem ministrstvu izvedela, da se bo slovenska stran v pogovorih s predsednikom mirovne konference ponovno zavzela za nadaljevanje bruseljske mirovne konference in enakopravno vlogo vseh republik v pravnem nasledstvu Jugoslavije.
Lažji incident z uhajanjem radioaktivnih plinov iz nuklearke pri Sankt Petersburgu
SANKT PETERSBURG — V nekdanji Sovjetski zvezi je v noči na torek prišlo do incidenta v nuklearni elektrarni Sosnovi Bor pri Sankt Petersburgu, zaradi česar se je proces avtomatično ustavil ob 0.37 po italijanskem času. Prišlo je do uhajanja radioaktivnega jodovega plina, ki pa je v dobršni meri ostal v nepropustni komori znotraj elektrarne in se potem sprostil v okolje preko filtrov. Incident so ruski izvedenci najprej ocenili kot 3. stopnje, potem so ga dekvalificirali na drugo, pri tem pa je treba povedati, da je doslej najhujši incident, tisti, ki je povzročil leta 1986 katastrofo v Černobilu, bil sedme stopnje iste lestvice.
Izvedenci so izmerili žarčenje med 1000 in 3000 Curiejev, medtem ko je normalno žarčenje v okolju 500 Curiejev. Naj omenimo, da dobimo približno 3000 Curiejev
vsako krat, ko gremo na rentgenski pregled.
Incident v nuklearki je povzročil dokaj šen preplah v skandinavskih državah, kjer pa doslej niso zabeležili večje stopnje radioaktivnosti, kljub močnemu vetru, ki iz Rusije, se pravi z vzhoda piha proti Škandinaviji. Finski izvedenci, ki so merili radioaktivnost ob ruski meji, so mnenja, da se radioaktivnost ne bo povečala, saj je finska meja kar 700 km oddaljena od Sosnovega Bora. Niti v Sankt Petersburgu niso zabeležili večje stopnje radioaktivnosti, ki je v mestu in v okolici povsem normalna.
Nuklearka v Sosnovem Boru je sestavljena iz štirih reaktorjev, pokvaril pa se je tretji, eden od obeh močnejših, ki zmorejo 925 megavatov. Reaktor je vodno hlajen in je ruske pproizvodnje, medtem ko so turbine ukrajinske. Deluje že od leta 1979.
Ruska jedrska centrala v Sosnovem Boru pri Sankt Petersburgu (Telefoto AP)
Nekateri elementi kažejo, da je dekle morda končalo v rokah »začetniških« ugrabiteljev
V Oristanu v ponedeljek ugrabili 17-letno dijakinjo
ORISTANO - »Za zdaj nimamo na razpolago dovolj elementov, ki bi potrdili hipotezo, da je Floriana Bifulco končala v rokah ugrabiteljev.« S temi besedami je včeraj pozno popoldne začel tiskovno konferenco v zvezi z domnevno ugrabitvijo 17-letne dijakinje in hčerke znanega krajevnega trgovca Floriane Bifulco (na sliki AP), ki se v ponedeljek zvečer ni vrnila domov po odbojkarskem treningu. Zadnjič so jo videle njene soigralke ter trener in zaročenec Giuseppe Scarpa predvčerajšnjim ob 20.15, ko se je s svojim motornim kolesom odpravljala proti domu.
Toda domov ni prišla. Od telovadnice je imela do doma le dober kilometer, vendar pa je hiša stala na precej osamljenem mestu. Družina je že pol ure potem, ko bi se Floriana morala vrniti domov, obvestila sile javnega reda, vendar so ponoči nedaleč stran od vile Bifulcovih našli le Florianino motorno kolo. Preiskovalci so odkrili tudi sledi nenadnega zaviranja, ob robu ceste pa tudi sledi avtomobila, ki je tam
nekaj časa stal. Čeprav je bila prva hipoteza preiskovalcev, da je šlo za ugrabitev in da je Floriana v rokah sardinske mafije kot drugi talec v tem letu po januarski ugrabitvi Faruka Kasarna, pa nekatera odkritja kažejo, da je ugrabitev delo »začetnikov«. Najdba motornega kolesa v bližini družinske vile je v popolnem nasprotju s scenariji »klasičnih« ugrabi-. tev, poleg tega pa so na področju Oristana že zabeležili »začetniške« ugrabitve.
O celotni preiskavi vlada velika tajnost. Preiskovalci molčijo, sile javnega reda pa so postavile tudi pravi »zaščitni« kordon okoli vile in družinskih članov. Na popoldanskem srečanju s tiskom je prefekt Rossi tudi povedal, da je notranji minister Šcotti včeraj že podpisal dekret o ustanovitvi posebne preiskovalne enote na Sardiniji, ki bo delovala po navodilih sardinskega pravdništva in naj bi zagotavljala popolno koordinacijo med policijo, karabinjerji in finančnimi stražniki.
V vzhodni Anatoliji se je začela prava vojna proti Kurdom Kurdska diaspora v Evropi protestira zaradi turškega nasilja
ANKARA Turško letalstvo je včeraj z za-žigalnimi bombami poseglo v vzhodnoanatol-skem mestu Sirnak, kjer že četrti dan divjajo srditi spopadi med Kurdi in turško vojsko.
Vesti so skrajno pomanjkljive, saj turške oblasti skušajo preprečiti, da bi resnica romala v svet. V telefonskih pogovorih z meščani Sirna-ka pa so novinarji vseeno izvedeli, da so včeraj mesto popolnoma obkolile turške oklopne enote, da letala s strojnicami tolčejo po mestu in da je v njem zaradi zažigalnih bomb in izstrelkov že izbruhnilo več požarov. Podoben
položaj naj bi bil tudi v drugih krajih vzhodne Anatolije z večinskim kurdskim prebivalstvom.
Vse se je začelo 21. marca za kurdsko novo leto, ko je turška policija s silo razgnala neko manifestacijo. V Ankari pa sta dva kurdska poslanca obsodila »krvavo represijo ljudskega slavja ob kurdskem novem letu«. Po njunih trditvah je ubitih že več kot 93 oseb, turška vlada ni napovedala vojne Kurdski stranki dela (PKK) temveč celotnemu prebivalstvu.
Turška teroristična skupina Dev Sol je včeraj iz solidarnosti do PKK izvedla v Istanbulu bombni atentat na neki avtobus, v katerem sta
izgubili življenje dve osebi, sedem pa jih je bilo ranjeno. Istanbul so tudi pretresale manifestacije Kurdov, ki so ob vzklikih »Kurdistan bo grob fašizma« z molotovkami napadali banke in razne vladne urade. Protestne manifestacije pa so bile širom po Evropi, na katerih so Kurdi zahtevali pravico do samoodločbe za 22-milijonski narod. Glavni cilji teh manifestacij so bila turška veleposlaništva in konzularna predstavništva, napadali pa so tudi urade turških družb. V Nemčiji, kjer živi kakih 400 tisoč Kurdov, so v VViesbadnu zagnali molotovko v neko turško banko, v Hannovru pa so popolnoma razdejali neko drugo turško banko.
Arabska liga išče kompromis
KAIRO Arabska diplomacija mrzlično išče kompromisno rešitev v krizi, ki je nastala po ameriški, francoski in britanski zahtevi, da Libija izroči domnevne krivce za atentata na letali, ki sta strmoglavili v Lockerbieju in pri Nigru.
Po predsinočnji napovedi libijskega veleposlanika pri OZN Alija Ahmeda al Hudarija, da bodo oba osumljenca izročili Arabski ligi, je Gadafi v Tripolis povabil generalnega tajnika Arabske lige Meguida in odbor »sedmih«, ki sledi sedanji krizi.
Pred svojim odhodom iz Kaira ne Maguid in ne predstavniki petih držav Magreba, Egipta in Sirije, ki sestavljajo tako imenovani krizni odbor sedmerice, niso hoteli dati izjav. Po vsemu sodeč Arabska liga še ni pripravljena prevzeti oba osumljenca. Prej bo počakala na razsodbo haaškega sodišča o zakonitosti zahtev po ekstradiciji obeh. Do tedaj naj bi Arabska liga poskrbela za prevzem obeh osumljencev, ki bi ju nato izročili generalnemu tajniku OZN Butrosu Galiju.
Libijsko pobudo je Francija že ocenila kot prvi pozitivni korak, washingtonska administracija pa vztraja pri svojih zahtevah in dodaja, da je dvojica osumljena za atentat na ameriško letalo Pan Am, medtem ko so krivci za atentat na francoski DC-10 drugi. Vseeno pa so sprejetje sankcij proti Libiji za sedaj odložili.
Glavni odbor o spremembah statuta, uveljavljanju slovenščine in PD
SKGZ se želi reorganizirati
Kučan danes v Vidmu
TRST Slovenska kulturno-gospodarska zveza se spreminja in se opremlja, da bi bila kos nalogam in problemom devetdesetih let. Eden od pomembnih korakov v tej smeri bo sprememba notranjih pravil, o katerih se bo moral izreči občni zbor, ki bo, kot je sklenil v ponedeljek glavni odbor organizacije, v sredini junija.
Predlog novega statuta, ki ga je izoblikovala posebna komisija na osnovi razprave na zadnjem občnem zboru, programske konference in vseh ostalih priložnosti za debato, ki so bile ustvarjene v organizaciji, je bil glavna točka na dnevnem redu glavnega odbora, razprava pa je med raznim zajela tudi druge zelo aktualne probleme: od uveljavljanja pravice do uporabe slovenskega jezika v davčni prijavi in na skorajšnjih volitvah, do problemov dvojezičnega šolskega središča v Špetru in do problemov razvoja Primorskega dnevnika.
A začnimo pri statutu. Cilj predlagane spremembe je, kot je pojasnil v uvodu predsednik Klavdij Palčič, dvojen: približati SKGZ ljudem, kar naj bi dosegli z večjo pokrajinsko razčlenjenostjo in večjo avtonomijo pokrajinskih ravni ob ohranjanju skupnega deželnega okvira, obenem pa opremiti SKGZ in njene članice, da bodo še bolj kot doslej integrirane v prostoru, v katerem živimo. Tako bodo lahko v večji meri prispevale k integraciji tega prostora s širšim slovenskim in srednjeevropskim prostorom, k zmanjševanju razlik in postopnemu brisanju mej. Kot primer pobud v to smer je Palčič citiral načrt o razširitvi Primorskega dnevnika, ki naj bi s svojima dvema izdajama, zamejsko in vseslovensko (vsaka bo imela 24 strani. Zamejska bo imela H strani posvečenih splošnemu manjšinskemu in krajevnemu življenju, 13 pa dogajanju v širšem Prostoru in v svetu), postal resnični dejavnik pretoka informacij in zbliževanja med FJK in Slovenijo. ^ ta namen je bila ustanovljena družba PRAE, ki bo prevzela v najem Primorski dnevnik s ciljem, da ga razvije v nakazano smer.
Predlog statuta je v podrobnostih orisal Pavel Slamič, ki je dejal, da osnutek predvideva dve ravni organizacije: pokrajinsko in deželno. Pokrajinske organizacije bi imele v tem okviru določeno avtonomijo, vendar se SKGZ ne bi sPremenila v neko konfederacijo Pokrajinskih struktur, pač pa bi ostala enotna organizacija z deželno strukturo in deželnim okvirom delovanja. Poleg te novosti predvideva predlog še drugo pomembno novost in sicer opredeljuje z občnim zborom, glavnim odborom jm nadzornim odborom predsednica SKGZ kot enega od organov organizacije. Predsednika naj bi lzvolil neposredno občni zbor in mu dal s tem večjo moč in seveda tudi večjo odgovornost. Kot novost je v predlogu predvidena tudi izvolitev predsednika glavnega odbora, ki bi vodil seje tega e^esa, ki bi na ta način postalo Protiutež predsedniku in izvršil-?|m organom Zveze. V tem okviru 1 tudi nadzorni odbor imel večje ^adolžitve, prevzel bi tudi vlogo azsodišča zlasti v primeru neskla-9 med deželnimi in pokrajinski-j.1 Pravili organizacije. Tej zamis-• organizacije so seveda prilago-,em članstvo, ravni delovanja in mugi organi SKGZ od sestave y avnega odbora do sestave izvr-nega odbora itd.
■ Predlagani osnutek sprememb Je bil kompromis med različnimi eznjami, ki so prišle do izraza v v°misiji in ki so se pokazale tudi razpravi na glavnem odboru: po oi strani krepitve deželne ravni odločanja, po drugi težnja k t(f-C • decentralizaciji z vmesno znjo krepitve pokrajinske avto-°mije ob ohranjanju enotnega deželnega okvira. Tisti, ki so sog-msah z decentralizacijo SKGZ, so Pa opozorili na problem bolj jasne vsebinske opredelitve SKGZ, nje-. e yloge v integraciji tukajšnjega n širšega prostora, povezovanja
(Foto Križmančič)
Na seji glavnega odbora SKGZ
med manjšino in mlado slovensko državo. Drugi so menili, da predlog takega statuta sili SKGZ v večjo birokratizacijo in da bi organizacija morala biti to, zaradi česar je nastala: zveza organizacij, povezovalec in politični zastopnik svojih članic. Tretji so bili mnenja, da je v predlaganem statutu identifikacija posameznikov z legitimnostjo preveč meglena, in so poudarili, da bi morali biti delegati na občnem zboru odraz in izraz odbornikov vseh društev in organizacij, ki so včlanjene v SKGZ. V tem okviru je bilo postavljeno tudi vprašanje odločanja o namembnosti materialnih sredstev. Poudarjena je bila nadalje potreba po poglobitvi vprašanja o individualnem in kolektivnem članstvu. Nekateri diskutanti so izrazili bojazen, da ne bi predlagani popravki v bistvu preprečili prenovitve SKGZ. Zavzeli so se zato, da bi se v širini ne zameglila identiteta organizacije. Nekateri pa so opozorili na nujnost poudarjanja izvora SKGZ tudi v statutu. Soglasna pa je bila ugotovitev, da mora v okviru reorganizacije glavni odbor dobiti večjo težo kot organ preverjanja in politične razprave.
Komisija, ki je pripravila predlog novega statuta, bo sedaj na
osnovi razprave v glavnem odboru in tudi pismenih pripomb in predlogov, ki jih bodo dali člani GO (te predloge, dopolnila in pripombe bi morali oddati komisiji do konca aprila) spet preučila osnutek in ga dopolnila s tistimi popravki, ki se usklajujejo z duhom predloga. Tiste popravke in amandmaje, ki se v prikazani predlog ne vključujejo, pa bo dodala k gradivu kot možni alternativni predlog. Na tej osnovi bo nato o pravilih moral v sredini junija odločati občni zbor.
Med raznim je glavni odbor na predlog Sama Pahorja sprejel kot priporočilo akcijo za uveljavitev pravice Slovencev, da uporabljajo svoj jezik tudi v odnosih z davčno upravo in na voliščih. Samo Pahor je pred 20 leti že dosegel, da je dobil obrazec 740 za letno prijavo dohodkov v slovenskem jeziku, nato pa so ta obrazec ukinili, ker je bil Pahor edini, ki ga je zahteval. Zato je pozval (in prisotni so to sprejeli kot priporočilo), naj sedaj vsi slovenski davkoplačevalci v Italiji zahtevajo obrazce 740 v slovenščini. V ta namen je tudi dal na razpolago vzorec prošnje, ki jo je treba nasloviti davčnemu intendantu. Za skorajšnje politične volitve pa bi morali slovenski volilci zahtevati, da so v vseh vo-
liščih razobešeni slovenski razglasi. Tudi v tem primeru je Pahor dal na razpolago vzorec prošnje, ki jo je treba nasloviti izrednemu komisarju, ki upravlja Tržaško občino.
Razprava se je nato razgrela okoli vprašanja dvojezičnega šolskega središča v Špetru in problemov Primorskega dnevnika. Prvi problem je izzval Sergij Lipovec, ki je zahteval pojasnila glede glasov o morebitni zamenjavi vodilnih kadrov zavoda, drugega pa Samo Pahor, ki je očital, da so italijanski časopisi in mediji iz Slovenije podrobneje poročali o razvojnih načrtih PD kot pa dnevnik sam. Srž obeh vprašanj pa je bolj kot sami specifični temi zadeval problem, o katerih vprašanjih naj razpravlja glavni odbor, ki ga vodstvo SKGZ po mnenju obeh diskutantov ni v zadostni meri informiralo.
Predsednik Palčič je glede šole pojasnil, da je to ena od osrednjih slovenskih ustanov v FJK, za katere naj bi skupaj skrbeli SKGZ in SSO. Občni zbor zavoda pa je bil prekinjen, ker organizaciji nista našli še dogovora o sestavi vodilnih organov zavoda. Glasovi o morebitni krnitvi sedanjih vodilnih kadrov pa so neutemeljeni.
Glede Primorskega dnevnika pa je Palčič pojasnil, da je izvršni odbor stalno spremljal nastajanje novega projekta, ki je nedvomno zelo zahteven. Načrt je pomemben izziv in Palčič je izrazil željo, da bi bil bodoči časopis res tak, da bodo vsi Slovenci z njim lahko ponosni. Prisotnost grupe Melzi med delničarji PRAE pa je ocenil kot pomembno dejstvo, ki bo nedvomno prispevalo h krepitvi podjetja. Predsednikove teze je podprl tudi Vito Svetina, ki je poudaril, da so o tem načrtu razpravljali vsi pristojni organi. Pomembno in razveseljivo pa je po njegovem mnenju predvsem dejstvo, da je iz nuje in skrbi za zagotavljanje življenja Primorskega dnevnika nastal načrt, ki pomeni kakovostni skok za časopis in za celotno skupnost.
VIDEM — Predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan bo danes v Vidmu. Na povabilo videmskega Združenja industrij cev bo ob 18. uri v palači Torriani sodeloval na posvetu "Aktivna vloga Furlanije-Julij-ske krajine in Slovenije v sodelovanju med vzhodno in zahodno Evropo".
Prisotnost slovenskega državnika potrjuje teze o aktivni gospodarski vlogi Furlanije v odnosu do Slovenije. Vse več je namreč pobud, ki nastajajo med gospodarstveniki s tega območja naše dežele in sosednjo republiko. Os Videm-Ljubljana, kot nekateri naziva j o težnjo po takšnem sodelovanju, se v bistvu uresničuje.
Spored popoldneva bosta uvedla videmski župan Piero Zanfagnini in predsednik deželne vlade Vinicio Turello. Stvarno o možnostih nadaljnjega sodelovanja med deželo in Slovenijo bodo spregovorili Feri Horvat, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Gianni Bravo, predsednik videmske Trgovinske zbornice, Carlo Melzi, predsednik Združenja industrij-cev iz Vidma, ter Ferruccio Saro, podpredsednik Dežele in odbornik za industrijo, (r.p.)
Turello sprejel vodstvo Ul
TRST — Deželna vlada FJK soglaša s programi in cilji Unije Italijanov v Sloveniji in Hrvaški in jih bo podprla neposredno ter z ustreznimi pritiski na rimsko vlado. To je zatrdil predsednik Vinicio Turello na sestanku z delegacijo Ul, ki sta jo vodila predsednik skupščine Antonio Borme in predsednik izvršnega odbora Maurizio Tremul.
Delegacija je zaprosila za podporo dejavnosti italijanskih skupnosti, »ki se je razbohotila po potrditvi etnične identitete, saj se je izreklo za pripadnost italijanski etnični skupnosti več kot 30.000 ljudi«. Nedavno so odprli Skupnost Italijanov tudi v Zadru, v načrtu pa jo imajo še v Splitu in Dubrovniku. Denar je potreben za nove sedeže, šole, kulturne centre in komunikacijska sredstva, so dodali in prosili za ustanovitev solidarnostnega sklada v sklopu italijanskih dežel. FJK in Rim naj izsilita v okviru dvostranskih sporazumov s Slovenijo in Hrvaško enovitost italijanskih ustanov, enako raven zaščite in raztegnitev oddaj RTV KC na Hrvaško. Manjšina hoče tudi sodelovati pri izvajanju zakona o mejnih območjih in predisku-tiranju Osimskega sporazuma.
Turello se je obvezal, da bo Dežela podpirala Unijo v mejah svojih pristojnosti, da bo kabinetni urad njenega predsedstva vezni člen med njo in manjšino in da bo Dežela seznanila s temi problemi predsedstvo rimske vlade in zunanje ministrstvo, brž ko bodo mimo volitve.
Videmski socialistični poslanec Gabriele Renzulli o problematiki Slovencev
»Zastarele in anahronistične poglede zamenjati z odprtimi in dinamičnimi«
Nosilec liste Socialistične stranke Italije za poslansko zbornico v okrožju Gorica-Videm-Por-denon-Belluno je Gabriele Renzulli, sicer član vsedržavnega tajništva PSI in odgovoren za vprašanja zdravstva. Videmskega poslanca smo vprašali, kako ocenjuje opravljeno delo v rimskem parlamentu. Odgovoril je takole:
Delo je potekalo v dve smeri. Prizadeval sem si, da sem prisluhnil potrebam naše dežele in te potrebe prenašal tudi v parlament. Mislim, da sem delo opravil dokaj uspešno (po anketi beneškega časopisa je Renzulli dobil od vseh deželnih poslancev naj višjo oceno, op. ur.) in da sem skupaj z ostalimi deželnimi parlamentarci dosegel tudi vidnejše rezultate.
Vi ste si v prvi vrsti prizadevali tudi za vprašanja slovenske in furlanske skupnosti. Kakšni so bili najpomembnejši koraki v to smer?
Omenil bi zakon za manjšinske jezike, ki sedaj čaka oceno še v senatni komisiji, medtem ko ga je poslanska zbornica že odobrila. Kar zadeva zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost obstajajo še nekatere težave. Kljub temu pa mislim, da so bili storjeni pozitivni koraki, ki se kažejo tudi v tem, da je vlada prvič predstavila svoj zakonski osnutek. To pomeni, da obstaja politična volja za reševanje tega vprašanja. Mislim, da bomo v novi zakonodajni dobi uresničili upravičene zahteve Slovencev v Italiji in k temu bodo prav gotovo prispevali prijateljski
Gabriele Renzulli
odnosi med samostojno in suvereno Slovenijo in našo državo.
V strankinem vodstvu ste odgovorni za zdravstvena vprašanja. Kaj pa v parlamentu?
Dobršen del svoje parlamentarne dejavnosti sem posvetil vprašanjem zdravstva, za katera sem skrbel že kot deželni odbornik. S svoje strani sem si veliko prizadeval, škoda pa, da je minister De Lorenzo veliko govoril, storil pa malo.
Povrnimo se k vprašanju Slovencev. V Benečiji so sile, ki bi tamkajšnje slovenske prebivalce rade ločile od Slovencev z Goriškega in Tržaškega. Kako to ocenjujete?
Razdružitev Jugoslavije, nastanek nove suverene republike Slo-
venije, zakon za obmejna območja, težnja po evropski integraciji silijo, da je treba določene zastarele in anahronistične poglede zamenjati z novimi, bolj odprtimi in dinamičnimi. Zato je povsem zunaj vsake logike in same zgodovine preprečiti, da bi prebivalstvo Benečije uživalo iste ugodnosti kot Slovenci na Goriškem in Tržaškem, saj gre za isti narod, le narečja so različna. Takšna zadržanja, ki jih kaže predvsem Krščanska demokracija, nimajo nobenega smisla. Z naše strani se jim bomo odločno zoperstavili v parlamentu in prepričan sem, da nam bo uspelo.
Vprašanje, ki ga postavljamo vsem kandidatom: zakaj voliti PSI in zakaj oddati preferenco Renzulliju?
Voliti PSI pomeni podpreti stranko, ki si je kot edina zadala dokaj odgovorno nalogo v zdajšnji italijanski stvarnosti. Ob splošnem kričanju in nezadovoljstvu smo socialisti predlagali nekaj zelo jasnega: hočemo vlado, ki bo znala uresničiti programe, ki bi Italiji zagotovili perspektivnejši jutri. S tem v zvezi smo svojega najboljšega predstavnika, tajnika Craxi-ja, predlagali za predsednika vlade. Svoje sposobnosti dobrega premiera je pokazal že v času devete zakonodajne dobe. Zakaj izreči preferenco Renzulliju? Takoj bom odgovoril: pripravljen sem podpreti politične smernice, ki mi jih bodo nakazali volilci, sicer pa bom zagotovil strokovnost, voljo in - mislim - tudi poštenost.
RUDI PAVŠIČ
Na današnjem zadnjem zasedanju pred političnimi volitvami
Deželni svet bo najbrž odobril tako imenovani zakon o Krasu
Deželni svet bo najbrž danes dopoldne odobril tako imenovani zakon o Krasu, ki namenja 23 milijard lir za splošni družbeno-gospodarski razvoj posebno vzhodnega dela kraškega teritorija. Ta finančna sredstva bo za sedaj upravljala Dežela, jeseni pa naj bi deželni odbor, Kraška gorska skupnost, Občina Trst in Pokrajina podpisali neke vrste programski sporazum, tako za upravljanje kot predvsem za porazdelitev tega denarja, katerega namembnost je torej še negotova. Zakon sodi v protivrednosti za gradnjo sinhrotrona v Bazovici, v primerjavi s prvim predlogom deželne vlade, ki je glavno vlogo sub-bjekta namenjal KGS, pa je v komisiji ta osnutek doživel globoko politično revizijo, tako da bo danes odobren kompromisni predlog, ki konkretne rešitve odlaša na prihodnje mesece.
Včerajšnjo razpravo je uvedel poročevalec v pristojni komisiji Bojan Brezigar (SSk), ki je s tem v zvezi oblikoval bogato spremno poročilo. Obnovil je ne samo »sinhrotronsko afero«, a je izhajal tudi iz urbanističnih in drugih posegov, ki so v povojnem času tako močno prizadeli kraško območje. Zastopnik SSk je zagovarjal prvo besedilo predloga in torej središčno vlogo KGS, medtem ko je izrazil velike pomisleke, da je Dežela v to problematiko vpletla tudi tržaško upravo, ki je do Krasa pokazala naravnost omalovaževalni odnos. Pomislek je poročevalec izrazil tudi nad členom, ki določa, da bo Dežela na svojo roko dodelila nalogo za izdelavo projekta o Kraškem parku, pri čemer je popolnoma spregledala pristojnosti prizadetih občinskih uprav. Zakon je torej v marsičem nezadovoljiv in še nepopolen, predstavlja pa vseeno korak naprej pri celovitem obravnavanju problemov Krasa.
Miloš Budin (DSL) je očital deželni vladi, da se je pravzaprav izneverila obvezam do kraškega prebivalstva, izbrala pot kompromisa in se prilagodila tistim (LpT in MSI), ki demagoško razglašajo, da je pomenilo prvotno besedilo zakona »darilo za Sloven-
ce«. Pri obravnavanju vloge KGS je uporabila dvojno merilo, tako da je jasno, da se zakon o reformi javnih uprav pri nas prilagaja političnim težnjam te ali one strani. Mnogi si polnijo usta s kampanjo, da je treba Trstu priznati upravno avtonomijo - je dejal Budin -in prav isti ljudje sedaj to avtonomijo odrekajo gorski skupnosti ter, kar zadeva park, kraškim občinskim upravam. Vprašanje parka vsekakor po njegovem ne sodi v ta zakon.
Dario Tersar (PSI) je prepričan, da je osnutek kljub vsemu uravnovešen, njegov bistveni del pa se nanaša na programski sporazum med krajevnimi upravami, ki bo določal namembnost in porazdelitev teh sredstev. Dvomi o usodi KGS so po njegovem mnenju dokaj utemeljeni in jih bo treba kmalu trezno razčistiti, zakon pa v glavnem odgovarja začetnim smernicam, to je zaščiti in ovrednotenju kraškega teritorija. Andrea VVehrenfennig (Zelena lista) pa je posvetil glavno pozornost Kraškemu parku in očital tudi slovenski manjšini, da si premalo prizadeva za uresničitev tega po njegovem zelo važnega projekta. Sporazum o sinhrotronu je spremljalo precej nejasnosti in preveč dvoumnih stališč, tudi s strani slovenskih organizacij. Najbolj zadovoljen z zakonom pa je bil Lucio Vattovani (KD), ki je rekel, da je osnutek v bistvu kompromis med trdimi stališči zaščitnikov narave za vsako ceno in med stališči Slovencev, »ki so že zgodovinsko nestrpni do vinkulativnih ukrepov na Krasu«.
Razprava se bo nadaljevala in zaključila danes z repliko odbornika za načrtovanje Gianfranca Carbo-neja in z oceno številnih popravkov, ki so jih v glavnem predložili Budin, Brezigar in zeleni. Slovenska predstavnika predlagata, naj se Dežela vrne na prvi osnutek in naj prizna - kot piše v sporazumu o sinhrotronu - osrednjo vlogo načrtovalca gorski skupnosti.
Zasačili so ju na prehodu pri Fernetičih
Prekupčevalca orožja sta se znašla v pasti
Predsednik KZ Debeliš pred nedeljskim občnim zborom
Kmetijstvo ni pastorka proizvodnega sektorja
V nedeljo ob 9.30, bo v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor stanovske organizacije slovenskih kmetov na Tržaškem, Kmečke zveze. Skoraj bi rekli, da gre že za malodane rutinsko obveznost slovenskih kmetov, ki pa se morajo stalno soočati z novimi problemi, ki zadevajo sam obstoj in razvoj kmetijstva v naših krajih ter njegovo vlogo v sedanji potrošniški družbi.
Pred občnim zborom smo se pogovorili s predsednikom KZ Aloj-zem Debelisem, sicer vrtnarjem s Sv. Magdalene, kjer so bile že zasežene obširne kmetijske površine za javno korist, kar je krajevnim obdelovalcem zemlje prineslo precejšnjo škodo.
Kateri pa je pravzaprav glavni namen nedeljskega občnega zbora KZ ? Organizacija si želi predvsem enotnost vseh kmetov, odgovarja predsednik KZ, da bi s skupnimi močmi kaj dosegli. Pri KZ si želijo, da bi naši kmetje z občnega zbora odšli zadovoljnejši, ker se sicer vse ne odvija v najboljšem redu. Želijo si tudi, da bi se še izboljšali odnosi s sorodno italijansko organizacijo Coldiretti, s katero je KZ že imela več skupnih posegov, na primer pri Trgovinski zbornici. Pozitivno je, poudarja Debeliš, da skupno nastopamo in da dosežemo čimveč v korist našega kmeta.
Kaj pa je bilo doslej storjenega?
Marsikaj, odgovarja Debeliš, tako v krajevnem kot v vsedržavnem merilu. Glavni naš cilj je bil, ki smo ga tudi dosegli, dodaja, da smo dosegli zamrznitev zakona za obdavčljivost kmečkih zgradb, urejevanja knjigovodstva in glede uporabe protizajedalskih sredstev. Ne gre za majhne probleme, ker je pač treba pomisliti, da vsa ta vprašanja birokratskega značaja jemljejo veliko časa kmetu, ki že itak mora preživeti skoraj ves dan na kmetiji.
Kaj pa se je zgodilo izven evropskih meja in kaj je KZ v sodelovanju s sorodnimi organizacijami dosegla? Uspelo nam je -dodaja Debeliš - da smo začasno zaustavili pritisk svetovne organizacije GAT, ki ni želela več podpirati kmetijskih dejavnosti. KZ, kot tudi sorodne organizacije, so za sprostitev cen, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do uničenja manjših kmetij. Od Evrospke gospodarske skupnosti - pristavlja predsednik KZ - pričakujemo, da bi ponovno proučila količnike mleka, ki ga daje živinorejstvo.
Vse to izhaja iz dejstva, da ES praktično omejuje proizvodnjo mleka. Ne gre pozabiti, da Italija uvaža 60% te surovine, kljub temu pa so tukajšnji živinorejci omejeni: če ga proizvedejo preveč, morajo za to plačati globo! Te razlike so doslej plačevali Dežela in Država.
Kako pa vse to vpliva na vašo dejavnost, ki je sicer omejena na prostorsko zelo omejenem področju? Res je, dodaja, da naš kmet deluje v zelo težkih pogojih. Zato
Alojz Debeliš
potrjujemo naše stališče, po katerem bi morala biti naša pokrajina priznana kot kraško gorato področje. S tem priznanjem bi kmetovalci uživali olajšave pri raznih nakupih, za najemanje posojil in glede socialnih dajatev. Sedaj so namreč kmetje kar precej obremenjeni.
Kaj pa zakon o Krasu? Z njim nismo preveč zadovoljni tudi zato, ker so razpoložljiva finančna sredstva dokaj skromna in tudi zato, ker zakon pogojuje nastanek parka na Krasu. To bo našega človeka, posebno Kraševca, precej obremenjevalo: Ni dvoma, da bo prav Kraševec najbolj prizadet, če se ne z zakonom zaščiti človeka, ki na njem živi in dela ter iz katerega črpa vire za svoje preživetje in za dostojno življenje. Vprašanje se suče okrog dileme, kdo naj upravlja ta prostor. Mnenja smo, da mora to nalogo opravljati Kraška gorska skupnost.
Kako pa naprej, kako si zamišljate kmetijsko prihodnost tega prostora? Predsednik Debeliš se z mislijo povrne daleč nazaj in ponavlja sicer že znano, a premalo upoštevano stališče KZ: naprej ni več mogoče brez področnega načrta. Kar velja za industrijski sektor, naj se naredi tudi za kmetijskega. Za ustvaritev industrijske-
ga delovnega mesta - ugotavlja -je treba odšteti okrog 400 milijonov lir, zakaj pa bi se to ne smelo zgoditi za kmetijsko delovno mesto z vsemi posledicami za proizvodni sektor. Tudi to je potrebno upoštevati. Kmetovalcem je treba nuditi finančne prispevke, da si lahko pomagajo.
V tem okviru pa predsednik KZ Debeliš misli tudi na zadružne pobude, kot sta na primer Kraški zadružni hlev in pa Mlekarna, ki je brez potrebnih podpor zašla v težave. Ob vsem tem pa celoten problem zastavlja širše in dodaja, da bi treba del izkupička bencinskih bonov uporabiti tudi za kmetijstvo. Sicer pa bo kar trda predla temu proizvodnemu sektorju.
Ob koncu pa še nekaj grenkih besed: problemi obstajajo, KZ se udeležuje raznih manifestacij v obrambo kmetovalcev. Vsi te probleme jemljejo na znanje, vendar...V državi smo v končnici volilnega spopada: različno obarvani ekologi se zavzemajo za svoje probleme in vabijo volivce, da jih s svojim glasom tudi podprejo, o kmetijstvu pa ni od nikoder slišati niti besede. Do kdaj bo ostala večna pastorka tako važnega proizvodnega sektorja?
ALEKSANDER SIRK
Po desetih letih Silva Bogateč »prepušča« mesto Petru Malalanu
Obrtniki SDGZ izvolili novega tajnika
Po desetih letih Silva Bogateč zapušča tajniško mesto obrtne sekcije SDGZ, za novega tajnika pa je bil izvoljen Peter Malalan, 28-letni zlatar z Opčin. Na zadnji seji odbora sekcije, 10. marca letos, je namreč Silva Bogateč, priznana umetna obrtnica iz Križa, po dolgem in plodnem obdobju delovanja, zapustila tajniško mesto. Odbor obrtne sekcije združenja se ji ob tej priložnosti javno zahvaljuje za vse, kar je storila v prid naših obrtnikov.
Silva Bogateč se je namreč izkazala kot zelo aktivna osebna, ki je znala zelo spretno zastopati Združenje na naj višji ravni v okviru deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA, konzorcija umetnih obrtnikov La Torre iz Ville Manin, in seveda tudi tržaškega odbora za umetno obrt. V teh letih ji je bilo posebno pri srcu vprašanje mladih, katere je usmerila k obrtni dejavnosti, in jim vedno znala primerno svetovati. Svoje bogate izkušnje in voljo do dela bo še nadalje nudila na razpolago Združenju.
Novi tajnik Peter Malalan pa je predstavnik mlade in sposobne generacije obrtnikov, ki že tvorijo ogrodje sekcije in so polnoštevilno zastopani v njenem odboru. Slednjega, kot tudi celotno sekcijo, čaka v bližnji prihodnosti veliko dela. Odborniki so
namreč, poleg izvolitve novega tajnika, začrtali tudi smernico delovanja sekcije v naslednjih mesecih in se lotili še dolge vrste pomembnih vprašanj, ki zadevaj oposamezne kategorije obrtnikov od avtoprevoznikov (podelitev neobdavčenega dizelskega goriva za Trst, preureditev celotnega avtoprevozniškega sektorja v Italiji, prispevke za avtoprevozništvo) do avtomehanikov in avtoličarjev (novi zakon za zagotovitev profesionalnosti kategorije) termoinštalaterjev (izvajalni pravilnik zakona 46 glede varnosti inštalacij) ter brivcev in frizerjev (preureditev sektorja). O teh vprašanjih bomo podrobneje poročali v naslednjih dneh.
Naj povemo še, da so med drugimi aktualnimi vprašanji, obrtniki obravnavali tudi problem obrtne cone v Nabrežini oziroma kampanje, ki je bila sprožena proti temu objektu na krajevnem časopisju, in v zvezi s tem dali v javnost solidarnostno izjavo z na-brežinskimi obrtniki. Izrazili so namreč mnenje, da se obrtni coni v Nabrežini daje preveč poudarka, medtem ko je v bližnji preteklosti javnost kazala večjo ravnodušnost do posegov,ki so veliko bolj ogrožali naravno ravnovesje Krasa.
Pripadniki finančne straže so v prejšnjih dneh v svojem vztrajnem opravljanju svojih nalog zabeležili še eno uspešno akcijo. V preteklih dneh so na italij ansko-slovenskem obmejnem prehodu pri Fernetičih zasegli vrsto vojnega materiala, ki je bilo skrbno prikrito med osebno prtljago v dveh dvojnih »skrivališčih«, ki so ju tihotapci uredili ob robovih prtljažnika avtomobila ford escort francoske registracije 944-TN-30.
V	skrivališčih so odkrili štiri pravokotne kose trotila za skupnih 800 gramov, 3 prenosne detonatorje, 4 ročne bombe jugoslovanske izdelave (dve vrste »ananas« in dve »dimni«), 2 šaržerja za mitraljez Kalašni-kov, 304 nabojev različnega kalibra za mitraljez in pištolo, 1 bajonet ter 1 protiplinsko masko.
V	vozilu, ki so ga na meji ustavili za običajen carinski pregled ob vhodu v italijansko državo, sta bila 42-letni francoski državljan Rene Dut-ruel ter francoski državljan, sicer po rodu Hrvat, 48-letni Damir Novose-lec. Vozilo so finančni stražniki temeljito pregledali iz bojazni, da bi v njem odkrili predmete, katerih uvoz je v državo prepovedan.
Med pregledovanjem avtomobila in prtljažnika so finančni stražniki odkrili nekaj mimetičnih oblačil, čelado, nekaj drugih pokrival in kepi francoske tujske legije. Pri tej preiskavi sta se voznika kvalificirala kot bivša pripadnika, francoske tujske legije (prvi za poročnika, drugi pa za podoficirja), sicer veterana Zalivske vojne, ki sta se vračala s Hrvaške, kjer sta se borila na strani indi-pendentistov proti srbski vojski.
Finančni stražniki pa niso bili prepričani z njunimi sicer pomirjevalnimi in prijateljskimi besedami, s katerimi sta skušala obrazložiti nastali položaj ter pregledali nekatere dele avtomobila, med katerimi dva plastična dela, ki sta bila vgrajena ob straneh prtljažnika. Za tema dvema deloma so odkrili trotil, detonatorje in ročne bombe ter ostali vojni material.
Oba so finančni stražniki takoj aretirali zaradi kršitve 1. člena zakona 895/67 in ju odpeljali v koronej-ske zapore, kjer sta na razpolag0 sodnim oblastem; le-te z vso pozornostjo preiskujejo dogodek, ker ne izključujejo možnosti o njegovem nadaljnjem razvoju.
Celotno operacijo, ki je sad visoko specializirane in zelo stroge nadzorstvene akcije - kot sicer dokazujejo zadnje podobne aretacije - je treba uokviriti v vsakodnevno delo finančnih stražnikov, ki so vedno v prvi vrsti v boju proti raznovrstnemu protizakonitemu prometu, ki prihaja z Vzhoda.	A.S.
Na slikah (foto Križmančič) zg°' raj zaplenjeno orožje, spodaj Pa levo Rene Dutruel in desno Daimr Novoselec.
Zaostruje se polemika v vrstah tržaške PSI
Perelli: Dogovor z LpT je le volilnega značaja
Med PSI in Listo za Trst je po podpisu znanega volilnega sporazuma izbruhnila ostra polemika. Začel jo je načelnik deželne skupine PSI Tersar, ki je očital tržaškemu vodstvu stranke, da se je popolnoma prilagodilo melonar-skim stališčem in da bodo po tej poti volilci težko razlikovali političnih stališč PSI od stališč Gam-bassinija in somišljenikov. Oglasil se je nato deželni odbornik Car-bone, ki je najprej zavrnil Tersar-jeve očitke, po polemiki s Cecovi-nijem, ki je zagrozil, da LpT ne bo podprla socialističnega kandidata Agnellija, pa je pozval volilce PSI, da za poslansko zbornico oddajo preferenco Perelliju. V vrstah tukajšnje Craxijeve stranke je medtem prišlo do ’ ustanovitve dveh novih struj: Craxijeve komponente, ki združuje vse vidne strankine voditelje (od Carboneja do Perelli j a in Tersar j a) in komponente ministra De Michelisa, ki jo vodi nekdanji tržaški podžupan Seghe-ne.
Tajnika Perellija smo zaprosili za razgovor in ga najprej vprašali, kako je lahko PSI, ki je levičarska stranka, sploh lahko podpisala sporazum z gibanjem, ki se odlikuje po svojem nacionalizmu in desničarstvu?
Sporazum je volilni in ne političen. PSI se ne bo odpovedala niti enih svojih reformističnih in naprednih usmeritev, tako da PSI in LpT ostajata dve popolnoma ločeni stranki, ki sta si tudi ideološko zelo daleč. Sporazum je bil oblikovan predvsem za to, da na osnovi številk zajamči Trstu dva parlamentarca in to tudi v trenutku ko ostale stranke iz različnih vzrokov, razen KD, nimajo te možnosti.
Bi nam lahko nekoliko bolje obrazložili to stališče?
Majhne stranke zaradi volilnega mehanizma nimajo možnosti za izvolitev poslancev in senatorjev. Tudi DSL in SKP pa ustvarjata v volivcih lažna pričakovanja, ker tudi najbolj optimistične napovedi Po razpustu KPI ne dovoljujejo izvolitve parlamentarca.
Kakšen je program PSI za slovensko manjšino?
Posebno v teh dneh volilne kampanje smo v Primorskem dnevniku priča pravemu tekmovanju kdo Slovencem več ponuja. Mi socialisti mislimo, da smo kot vladna stranka z dejanji in ne z besedami pokazali pozornost do Slovencev s tem, da smo prispevati k odobritvi raznih pravnih in drugih norm, ki jamčijo dokajšnjo stopnjo zaščite jezikovnih, kultur-uih in tudi gospodarskih značilnosti manjšine. Kot zadnji primer takega zadržanja bi navedel deželni zakon o Krasu. PSI bo vsekakor nadaljevala po tej poti in se z razliko od komunistov, bivših komunistov in SSk, raje predstavlja slovenskim volilcem z uravnovešenimi stališči in z realističnimi
predlogi, ki so morda vsebinsko omejeni, nedvomno pa uresničljivi.
Kakšna je pri tem vloga slovenskih socialistov?
Prisotnost Slovencev v stranki je že po tradiciji zajamčena, v zadnjem času pa se je utrdila, kot priča dejstvo, da se je v zadnjem času okrepilo zanimanje za delo slovenske komponente, kar je povezano tudi s prihodom novih sil. Vloga Slovencev v PSI ostaja zelo pomembna, tako znotraj stranke kot v vsakodnevnih upravnih izkušnjah. V pokrajini imamo slovenske župane in upravitelje PSI, na katere smo ponosni in ki zelo dobro delajo v korist celotne skupnosti.
Kaj se trenutno dogaja znotraj tukajšnje PSI?
Ustanovili smo široko notranjo večino, ki se naslanja na vrednote reformističnega socializma, ki se noče poplitviti na stališčih LpT, ki bo podprla kandidata PSI in ki ocenjuje sporazum z LpT le kot volilni dogovor in nič več.
Kaj pa pristaši ministra De Michelisa?
Gre za komponento, ki je desničarska znotraj PSI, brez idejnih motivacij in ki odgovarja le oblastniški logiki. Naravnost smešno se mi stališče te skupine, ki odkrito poziva volilce, naj oddajo preferenco Camberju.
Priljubljena oddaja v središču volilne kampanje
»Hočemo takoj spet oddajo Samarcanda«
Tudi danes bo na Tržaškem na sporedu vrsta volilnih shodov in manifestacij. Volilni kamper Demokratične zveze-DSL bo obiskal Sv. Jakob, kjer bo parkiran na tamkajšnjem trgu, med 10. in 13.30 ter med 16. in 19. uro bodo kandidati DSL razdeljevali volilni material in odgovarjali na vprašanja ljudi. Nosilec liste VViller Bordon bo danes dopoldne izročil direktorju deželnega sedeža RAI Romanu Tamberlichu dokument, v katerem več tisoč Tržačank in Tržačanov zahteva takojšnjo oživitev priljubljene televizijske oddaje Samarcanda. Podpise pod ljudsko peticijo so zbirali po vsej pokrajini, pobudo, ki je imela velik odmev na vsedržavni ravni, so podprle tudi mnoge slovenske sekcije Occhettove stranke.
Sekcija DSL za Opčine in Bane je imela sinoči v Domu Brdina na Opčinah predvolilno zborovanje, na katerem sta govorila kandidata Anamarija Kalc in Pavel Fonda. Slednji je med drugim izjavil, da je pred dnevi na volitvah večina belcev v Južni Afriki izpričala, da ni več žaljivo, če črnci obiskujejo z barvo svoje kože kraje, ki so bili doslej dovoljeni le belcem. »Ali bo večina Italijanov v Trstu na prihodnjih volitvah izpričala, da ni več žaljivo, če Slovenci obiskujejo z zvokom svojega jezika kraje, kjer je še vedno dovoljen le italijanski jezik?«, se je vprašal Fonda.
Danes bo na valovih Radia Opčine z začetkom ob 18. uri oddaja »Pogovor s kandidati«. Tokrat se bosta poslušalcem predstavila predstavnika Komunistične prenove Giuliana Vlacci in Fausto Monfalcon, ki kandidirata za poslansko zbornico. Kdor se želi vključiti v debato mora klicati telefonski številki 212-658 ali 213-295.
V okviru volilnih tribun na Radiu Trst A bo danes ob 12.45 nastopil za listo Federalizem kandidat stranke Slovenske skupnosti za senat v prvem tržaškem okrožju, pisatelj Boris Pahor. Zgoniška sekcija SSk pa vabi jutri v občinsko knjižnico v Salež na razgovor o listi Federalizem in na srečanje s kandidati. Začetek ob 20.uri.
Brecelj in Košuta v komisiji za TV
Martin Brecelj in Miran Košuta sta bila izvoljena v deželno komisijo za radiotelevizijske službe. Brecelj je bil izvoljen na predlog SSk, Košuta pa na predlog DSL. Demokristjan Donaggio pa je bil izvoljen v odbor Sklada za Trst na mesto somišljenika Calandruccia, ki je bil izvoljen v deželno vlado.
Predsednik družbenopolitičnega zbora gost zadnjega ponedeljkovega večera DSI
Ludvik Toplak o težavah pri sprejemanju zakona o lastninjenju v slovenski skupščini
Predsednik slovenskega družbenopolitičnega zbora je ob koncu še poudaril, da bo treba v čim krajšem času odobriti tak zakon o lastninjenju, ki bo zagotovil socialno pravičnost in ekonomsko učinkovitost. To bo treba storiti čimprej, preden bo prepozno, saj so že sedaj mnoge stvari za vedno izgubljene. Prav zaradi tega so nujno potrebne volitve, iz katerih bo izšel zdrav parlament s čimbolj normalno strukturo, je še dejal dr. Toplak in zaključil z mislijo, da bodo izkušnje Slovencev v Italiji lahko v pomoč matični domovini, (hj)
Prireditelji večerov v Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek povabili v prostore v Ul. Donizetti predsednika družbenopolitičnega zbora v slovenskem parlamentu dr. Ludvika Toplaka (na sliki D. Križmančiča), ki je občinstvo seznanil z raznimi ovirami, zaradi katerih vse do sedaj ni bilo mogoče odobriti zakona o privatizaciji. Predavatelj je zelo natančno opisal sedanjo politično strukturo in razmerje sil v Sloveniji. Predvsem je dejal, da je prišlo do koncentracije liderstva na ekstremni levici in na ekstremni desnici, manjka pa prava zmerna sre-
dina, ki bi lahko predstavila in izvedla celovit narodno-gospodarski in socialni program.
Dr. Toplak je govoril tudi o tako imenovanih »črnih privatizacijah«, ki so kar razširjen pojav, ker ni ustrezne zakonodaje in torej tudi ne prve kontrole. Glede privatizacije se do sedaj ni bilo mogoče zediniti, je nadaljeval predavatelj, kljub temu pa so bili (skoraj neopazno) sprejeti nekateri drugi, tudi zelo pomembni zakoni, ki zadevajo denacionalizacijo, vračanje družbenega premoženja, odkup stanovanj itd.
Na razmočenem cestišču pri Škofijah je s svojim avtomobilom treščila v tovornjak
Smrtna nesreča dekleta iz Nove Gorice
Na razmočenem, spolzkem as-a tu_ ceste, ki z mejnega prehoda Pri Škofijah pelje proti Trstu, je VceraJ popoldne v strahoviti pro-nietni nesreči utrnilo življenje ko-ai 21-letnega dekleta iz Barbane Soriških Brdih. Astrid Anzelin je ® svojim avtomobilom treščila v nasproti vozeči tovornjak in bila Pn Priči mrtva.
Dekle se je malo pred 13. uri Pripeljalo s svojim renaultom 9 s ovenske strani na mejni prehod Pri Škofijah. Po opravljenih ob-niejnih formalnostih se je Astrid nzelin odpeljala proti Trstu, po vsej verjetnosti je bila namenjena °mov. A na italijanski strani je Prevozila le kakih 500 metrov: ®nirt jo je čakala zahrbtno v zaseči na Nagem ovinku, kjer se cesta ' kofije-Trst odcepi za Beloglav in maloobmejni prehod na Plavjah.
Ob tisti uri je namreč pravkar začelo deževati. Dež je razmočil cestišče, ki je postalo spolzko. Po izvidih miljskih karabinjerjev kaže, da je renault privozil v blagi ovinek s povsem normalno hitrostjo, brez vsake naglice. Po vsej verjetnosti je Anzelinova pred ovinkom pritisnila na zavore, kar naj bi bilo zanjo tudi usodno. Renaultove gume so zaplesale po cestišču, avtomobil se je obrnil okoli svoje osi in zavozil v levo. Tu je takrat iz Trsta v smeri proti mejnemu prehodu privozil tovornjak za prenos železja, ki ga je upravljal 46-letni Stelio Korenika iz Ul. Orsera 5. Voznik je v zadnjem trenutku zagledal renault, ki mu je prihajal nasproti, poskusil se je izogniti trčenju, a mu ni uspelo. Avtomobil slovenske registracije je treščil v tovornjak, v
trčenju pa je bila Anzelinova pri priči mrtva.
Poseg rešilca Rdečega križa je bil namreč zaman. Zdravnik sodne medicine je ugotovil, da je Astrid Anzelin kljub temu, da je bila pravilno privezana z varnostnimi pasovi v trčenju silovito udarila z glavo ob stranski kovinski del avtomobila, pri čemer si je zlomila tilnik.
Izvide o nesreči so opravili milj-ski karabinjerji, ki so obvestili o tragičnem dogodku tudi jugoslovanski konzulat v Trstu.
■ V trenutku obupa si je včeraj popoldne 52-letna A.N. vzela življenje. Skočila je z okna svojega stanovanja v 6. nadstropju poslopja v Drevoredu Sanzio 6 in bila pri priči mrtva. Na kraj nesreče je prispel rešilec Rdečega križa, a vsa zdravniška pomoč je bila zaman.
Sindikati o IRET-u
Ta teden je odločujočega pomena za bodočnost IRET-a. Kot je bilo podpisano v sporazumu med predstavniki lastnikov in sindikalnih organizacij, je treba od 23. do 27. t.m. izplačati 50 "preživelim" uslužbencem plačo za mesec februar, 7. aprila marčno plačo, od 15. aprila pa prvi obrok zaostalih plač, ki so "dozorele" daljnjega julija 1991 (devet mesecev brez plače).
Sindikalni predstavniki IRET izražajo željo, da bi se vse to zgodilo na osnovi sporazuma med lastništvom in sindikatom in da bi po možnosti pred 27. tega meseca prišlo do pripoznanja prvega akta, ki je neobhodno potreben za verodostojnost celotnega preostalega sporazuma. Sindikalni predstavniki IRET-a zato vabijo na tiskovno konferenco, da skupno s kandidati za izvolitev v parlament preverijo možnosti; tiskovna konferenca bo v petek, ob 12.30, na njej pa bodo obrazložili zgodovino IRET-a, od leta 1986, ko je podjetje imelo 265 uslužbencev, do današnjih dni, ko jih je ostalo komaj 50. Tovarniški svet se tudi sprašuje, kakšno usodo čaka podjetje jutri.
■ Tržaški trgovec z dragulji, 45-
letni Dino Turcino iz Ul. Rossetti 30, je včeraj policiji iz Palmanove prijavil, da so ga v bližini tega furlanskega mesta ponoči okradli. Plen naj bi bil znašal kakih 80 milijonov lir. Po podrobni preiskavi in zaslišanju »okradenca« se je izkazalo, da si je Turcino vso zadevo kratkomalo izmislil...
Občni zbor novinarjev
Deželni svet Novinarske zbornice FJK sporoča, da bo redni letni občni zbor, povsečen sprejetju poslovnega obračuna za lansko leto in proračuna za letošnje, v ponedeljek, 30. marca, ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v Novinarskem krožku na Korzu Italija 13.
t
Zapustil nas je naš dragi
Angelo Pipan
Pogreb bo jutri, 26. marca, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani.
Žalostno vest sporoča žena Viktorija, hči Lidija z možem Silvanom ter vnuk Alberto.
Žalovanju se pridružujejo vsi sorodniki in znanci.
Trst, 25. marca 1992 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
-L Dne 23. marca je sklenila svojo življensko pot naša draga mama
Bernarda Juren vd. Pieri
Pogreb bo jutri, 26. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani.
Posebna zahvala dr. Štokelju in dragima Marjuči in Ornelli.
Objokujejo jo: sin Jordan z Mihelo, hči Marija z Edijem, vnuk Andrej, in vnukinje Barbara, Tamara in Paola.
Trst, 25. marca 1992
Ob izgubi dragega očeta GERMANA izreka občuteno sožalje razna-šalki Normi Gabrovec in družini
uprava in uredništvo Primorskega dnevnika
Ob boleči izgubi dragega člana Stanka Grgiča izreka svojcem iskreno sožalje
Gospodarska zadruga Bazovica
TPPZ »P. Tomažič« izreka globoko sožalje članu Karlu Grgiču ob izgubi brata
STANKA
Ob izgubi gospe Rozine Andreja-šič vd. Volpi izreka globoko sožalje družini
SK Brdina - Opčine
Ob izgubi drage mame izreka globoko sožalje Oskarju Volpiju in svojcem
družina Pilat
Ob izgubi drage mame izrekajo prijatelju Oskarju in družini iskreno sožalje Anča in Panči, Mira in Sergij, Rosanna in Michele, Nadja in Miran.
Ob smrti dolgoletne prosvetne delavke MILKE ŽERJAL se PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca klanja njenemu spominu in izreka svojcem naj iskrenejše sožalje.
25. 3. 1987	25. 3.1992
Ob 5. obletnici smrti dragega
Silvestra Olenika
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Mačkolje, 25. marca 1992
Z razstavo na Opčinah in z nedeljskim koncertom v Zgoniku
TPPZ Tomažič proslavlja 20 let uspešnega delovanja
Pevci Tržaškega partizanskega zbora Pinko Tomažič se, skupno s svojimi recitatorji in orkestrom, vestno pripravljajo na svečani koncert z naslovom »Še pomnite tovariši«, ki bo v nedeljo ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Pokroviteljstvo nad koncertom, s katerim bo zbor počastil 20-letnico svojega delovanja in 45-letnico glasbene dejavnosti dirigenta Oskarja Kjudra, sta prevzela RO ZZB Slovenije in tržaško pokrajinsko vodstvo VZPI- ANPI.
Spored koncerta, posvečen žrtvam naciiašizma, bo obsegal številne mednarodne partizanske pesmi; kot recitatorja bosta nastopila Stane Raztresen in Aldo Pressel, pevska solista pa bosta Edith Kocjan in Igor Pavletič, koncert bo seveda dirigiral Oskar Kjuder.
Jutri pa bodo v okviru prireditev ob že omenjenih obletnicah v Prosvetnem domu na Opčinah ob 18. uri odprli razstavo o dejavnosti zbora, pa tudi o dirigentski dejavnosti Oskarja Kjudra tudi z drugimi orkestri in glasbenimi skupinami. Otvoritev razstave bo povezana tudi s kulturnim programom, v katerem bo nastopila skupina solistov TPPZ Tomažič, (ni)
Ob letošnjem uspehu se pustni odbor Prosek-Kontovel
zahvaljuje
Športnemu društvu Kontovel, Gospodarskemu društvu in gostilničarjem na Kontovelu.
razstave
V	Društvu slovenskih izobražencev
je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC.
V	muzeju Revoltella je do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	gledališču Miela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLANI.
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAYA KEMPA.
V	galeriji Rettori Tribbio v Ul. delle Beccherie 7/1 je na ogled razstava slik malega formata z naslovom Pomlad 1992.
V	galeriji Fine Arts Room v ul. della Guardia 16 je odprta razstava CARLA MARZUTTINIJA. Od jutri dalje pa bo razstavljal tudi v Boutigue MIK-MAK.
V	galeriji Cartesius v ul. Marconi 16 je na ogled razstava milanskega umetnika LUCIA PASSERINIJA. Razstava bo odprta še jutri od 11.00 do 12.30 in od
16.30	do 19.30.
V	galeriji Studio d'arte Nadia Bassa-nese je odprta razstava BRUNA MUNA-RIJA.
gledališča
koncerti
SKD Tabor
Openski glasbeni večeri
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert Godalnega kvarteta^GLASBENE MATICE, ki ga sestavljajo Žarko Hrvatič (violina), Jagoda Kjuder (violina), Marko Bitežnik (viola) in Peter Filipčič (violončelo). Sodeluje pianist Sijavuš Gadžijev, docent klavirja na konservatoriju v Moskvi. Na sporedu Haydn, Smetana in Schumann. Vabljeni!
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 30.t.m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila B. FAS-SBAENDER in W. RIEGER.
Gledališče Miela
Tržaški jazzovski krožek
V	soboto, 28. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert godbe MEAZZI DRUM BAND in 8. maja skupina MASSIMO FARAO' OUARTET.
Auditorium Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27)
Nedeljski koncerti
V	nedeljo ob 11. uri nastop orkestra gledališča Verdi ENSEMBLE STRU-MENTALE. Na sporedu Mozartove skladbe. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi in v Muzeju Revoltella uro pred pričetkom predstave.
Gledališče Verdi v Miljah
Nedeljski koncerti
V	nedeljo ob 11. uri koncert ansambla gledališča Verdi SALON CONCERTO. Na sporedu Mascagni, Ketelbey, Lehar, Kalman, VValdteufel, Lecuona in Sher-man.
razna obvestila
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče - ponovitev recitala VES TA SVET JE ODER danes ob 11. uri (za šole).
Jutri, 26. t.m„ ob 16. uri za abonma red I in v nedeljo, 29. t.m., ob 16. uri izven abonmaja ponovitev satiričnega kabareta S. Verča in B. Kobala IME MU BO JUST.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991/92
Jutri, 26. t.m., ob 20. uri (red L) sedma predstava enodejank MOZART IN SALI-ERI Rimsky-Korsakova in IL COMPLE-ANNO DELLJNFANTA Zemlinskega, ki je prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lu Jia, režija Frank Bernd Gottschalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Ponovitev v torek, 7. aprila, ob 20. uri za red F.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Danes ob 20.30 bo gledališka skupina Consorzio '90 iz Neaplja predstavila MILLELUCI DEL VARIETA'. Režija Antonio Casagrande. V glavnih vlogah nastopata Rosalia Maggio in Dalia Predlani. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti.
Ponovitve jutri, 26., v petek, 27. in v soboto 28. t.m., ob 20.30 ter v nedeljo, 29. t.m., ob 16.30.
Gledališče Silvio Pellico
V	petek, 27. t.m., ob 20.30 v gledališču v ul. Ananian bo na sporedu komedija TRIESTE E UN CALAFA' Bruna Cappel-lettija in Ruggera Paghija.
Ponovitvi: v soboto, 28. t. m., ob 20.30 ter v nedeljo 29. t. m., ob 16.30.
Gledališče Verdi v Miljah
V	soboto, 28. t.m., ob 20.30 bo v organizaciji Globogas Teatro KABARETNA PREDSTAVA dvojčkov Ruggeri. Predprodaja vstopnic v pasaži Protti.
šolske vesti
Tržaško šolsko skrbništvo je dne 5. t. m. razpisalo redni natečaj za vstop v stalež, ki je namenjen neučnemu osebju z vsaj dvema letoma službovanja: - pomožni tajniki; - tehniki; - sluge. Rok za predložitev prošenj zapade dne 4. aprila 1992 ob 14. uri. Informacije dobite na Sindikatu slovenske šole - Ul. Carducci 8 - Trst. Urnik: ob torkih in četrtkih od
11.30	do 13.00, ob sredah od 15.30 do
16.30	ter ob petkih od 16.00 do 17.00. Učitelji in maturanti učiteljišča, ki se
želijo vpisati na Pedagoško fakulteto ljubljanske univerze, enota Koper za študij ob delu, dobijo potrebne obrazce in informacije na sedežu Sindikata slovenske šole - Ul. Carducci 8 v uradnih urah. Rok za predvpis zapade 2. aprila.
Gospodarsko društvo na Kontovelu
sklicuje v petek, 27. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju 92. REDNI LETNI OBČNI ZBOR.
Uprava občine Dolina vabi vinogradnike, ki bi radi sodelovali na 36. občinski razstavi vin, ki bo v Dolini od 9. do 12. maja, naj se prijavijo v občinskem tajništvu do 27. t.m. v uradnih urah, tudi po telefonu na št. 228127, 228392 in 228110.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priredi letos naslednje poletne pobude: poletno središče v Trstu za otroke od 3 do 14 let starosti, pet dni tedensko od 22. junija do 14. avgusta 1992. Središče bo narodnostno mešano; letovanje na Ptuju za otroke od 6 do 12 leta starosti in za otroke od 12 do 17 leta starosti, od 29. junija do 13. julija 1992; eurovveekend v Trstu - kulturni in sprostitveni večeri. Večeri bodo ob petkih od 26. junija do 14. avgusta 1992. Vpisovanje za poletno središče in letovanje 92 je odprto v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, kjer lahko dobite podrobnejšo razlago o pobudah doma.
Pletenje - tečaj se odvija na Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126 - Opčine vsak torek med 20. in 22. uro. Vpis je še mogoč. Informacije na tel. št. (040) 212289.
Deželni odbor SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA obvešča, da
bo napovedani sestanek v petek, 27. marca, ob 19. uri. Sestanek bo na tržaškem sedežu Slovenskega raziskovalnega instituta. Na dnevnem redu poročilo o seji predsedstva kongresa, o gospodarski dejavnosti ter dogodki pred bližnjimi volitvami.
SPDT prireja v sodelovanju s podjetjem Libella iz Brunecka predavanje »Ohranitev narave in zdravja« jutri, 26. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Sledi zakuska.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo ponedeljkov večer, 27. t. m., posvetilo volilni problematiki. V ta namen bo organiziralo ob 20.30 okroglo mizo o pravici manjšine do zajamčenega zastopstva v parlamentu.
čestitke
Včeraj je praznoval MARIO HRVATIČ 70 let. Vse najboljše mu želijo žena Marija, Carmen in Marko.
DAMI AN A GREGORI bo danes ugasila svojo drugo svečko. Da bi zrasla v pridno in ubogljivo deklico so želje botre Vide.
V Nabrežini hiša stoji, v njej danes osebni praznik MARICA CAHARIJA slavi. Sreče, zdravja, veselja na vse dni, kličejo iz srca ji daljni prijatelji, kateri so pa ti, ugani sama Marica ti.
|alei*ya
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Center za mladinsko književnost
»A. Alberti«
Združenje »Lupusinfabula« Vas vabijo
jutri, 26. t. m., ob 17.30 na otvoritev razstave ilustracij za otroke
Jasne Merku in Megi Pepeu
kino
ARISTON - 17.30 in 21.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, dram., ZDA 1991, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Sissy Spaček.
EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 Vite sospese, i. Michael Douglas, Melanie Griffith.
ENCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Ombre e nebbia, r. Woody Allen.
NAZIONALE I - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Tacchi a spillo, r. Pedro Almodovar, i. Miguel Bose.
NAZIONALE II - 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 Scacco mortale, i. Christopher Lam-bert, Diane Lane.
NAZIONALE III - 16.30, 18.30, 20.15, 22.15 Malo Grosso, r. John McTier-nan, i. Sean Connery.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte.
GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 Cape Fear - II promontorio della pa-ura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Jessica Lange, Nick Nolte, □
MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 I
misteri del giardino di Compton ho-use.
EDEN - 15.30, 22.10 Avidita perversa anale, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 La famiglia Addams, ZDA 1991, r. Barry Sonnenfeld, i. Anjelica Huston, Raoul Julia, Christopher Lloyd.
LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 Un medico, un uomo, r. Randa Haines, i. VVilli-am Hurt, Christine Lahti.
ALCIONE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Deli-catessen, r. Junot - Caro.
RADIO - 15.30, 21.30 Optional sexi, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
Združenje aktivistov invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo enotedensko bivanje v Šmarjeških toplicah od 25. aprila do 2. maja t. 1. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 360324 danes, 25. marca.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 25. marca 1992
MINKA
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 12.26 - Luna vzide ob 1.12 in zatone ob 9.49.
Jutri, ČETRTEK, 26. marca 1992
EVGENIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 7.40 naj-nižja -24 cm, ob 23.14 najvišja 17 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 993,2 mb narašča, veter jugovzhodnih 16 km na uro, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,2 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Damato, Piero Poletti, Bruno Icardi.
UMRLI SO: 65-letna Sofia Stoppar, 74-letni Enrico Sarigu, 74-letni Sigfrido VVallner, 72-letna Anita Valenzin, 90-let-na Maria Bernich, 52-letni Luigino Qui-zielvu, 86-letna Alma Papa, 89-letna Santa Grahonja, 72-letna Diamantina Tolja/ 96-letna Maria Apollonio, 80-letna Ster-peta Fiorella, 49-letni Franco Missoni.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. marca 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 35 (tel. 727089), Ul. Bel-poggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89 - Žav-lje (tel.232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Ul. Flavia 89 - Žavlje. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 635264).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO
PLANINSKO DRUŠTVO TRST ŠPORTNO ZDRUŽENJE SLOGA SMUČARSKI KLUB DEVIN
vabijo vse ljubitelje drznih alpinističnih podvigov na predavanje z diapozitivi
»HIMALAJSKA ODPRAVA KANC 91«
Vzpon po jugozahodnem razu južnega vrha Kangžendzenge bo prikazal član odprave MARKO PREZEU V petek, 27. marca, ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma no OPČINAH.
mali oglasi
^J5WEDA.
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI 001.300.000 lir DALJE-NUDIMO TUDI TELEFAKSE
ŠIVILJSKA POPRAVILA nudimo vsako sredo med 8.30 in 12.30 na Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126. Tel. št. (040) 212289.
PRODAM golf GT 1800, letnik '84, bele barve za 5.000.000 lir. Tel. ob večernih urah na št. 382761.
PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. 327323 po 17. uri.
PRODAM peugeot 305 GT 1600, letnik '86, bele barve, priključek za prikolico, električno streho 78.000 km. Cena
5.500.000	lir po dogovoru. Tel. 211345 -zvečer.
PRODAM fiat regata 70 popolnoma prenovljeno, letnik '84, prevoženih 74.000 km, modre barve za 5.000.000 lir po dogovoru. Tel. št. (040) 226452.
PRODAM fiat uno 55 S, bele barve, v dobrem stanju, letnik '84, prevoženih
150.000	km za 3.200.000 lir. Tel. na št. 410476 v popoldanskih urah.
PRODAM majhno stanovanje z malim vrtom pri Sv. Jakobu. Tel. št. 228390.
PRODAM klavir za začetnike. Interesenti naj telefonirajo na št. 212387.
PRIVATNIK prodaja na Opčinah stanovanje 75 kv. m s skupnim vrtom in garažo. Tel. na št. 213931 - ob večernih urah.
PRODAM hišo v dolinski občini, potrebno popravil. Tel. 228390.
OSMICA je odprta pri Miliču v Zagradcu.
OSMICO ima Ivan Antonič - Cerovlje št. 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vabljeni!
OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
BERTO TONKIČ toči belo in črno vino na Tržaški c. 25 v Doberdobu.
PODJETJE išče za svojega sodelavca manjše stanovanje, primerno za 2 osebi, v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe na Publiest - Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod šifro "Podjetje ".
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, dvakrat tedensko. Tel. 226564 ob večernih urah.
22 - LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo išče resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali otroška varuška. Tel. (040) 200882.
VAJENCA zaposli elektroinštalatersko obrtno podjetje. Tel. 0481/882032.
GOSTILNA NA KRASU išče veščo natakarico, znanje italijanskega in slovenskega jezika. Tel. št. 229168.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. št. 212688.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz ekonomije, prava, italijanščine in slovenščine. Tel. 53420.
razne prireditve
Fotokrožek Trst 80 vabi v petek, 27. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr., na projekcijo diapozitivov v tehniki križnega prelivanja z originalno prekmursko glasbo in komentarjem PREKMURJE
1991.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
V	nedeljo, 29. marca, ob 17.30 premiera mladinske igre Wilkowski: NI LAHKO BITI PES. Režija, scena in kostumi Edita Frančeškin, originalna glasba Nevio Miklavčič, izvaja Mladinska gledališka skupina Tabor. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri v srenjsko hišo, na ogled veseloigre GOSPA MINISTRICA v izvedbi štandreške dramske skupine.
Ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora "Pinko Tomažič" pod pokroviteljstvom RO-ZZB Slovenije in Tržaškega pokrajinskega združenja VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 29. marca
1992,	ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. obletnici TPPZ P. Tomažič" in 45. obletnici glasbene dejavnosti Oskarja Kjudra svečani koncert ŠE POMNITE TOVARIŠI - posvečen žrtvam nacifašizma. Na sporedu mednarodne partizanske pesmi, recitatorja: Stane Raz-stresen in Aldo Pressel, solista: Edit Kocjan -sopran in Igor Pauletič -bas bariton, dirigent: Oskar Kjuder.
V	okviru proslave obletnice bo jutri, 26. t.m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah otvoritev RAZSTAVE o dejavnosti TPPZ P. Tomažič in dirigenta Oskarja Kjudra. V kulturnem programu bo nastopila skupina solistov TPPZ P. Tomažič.
Vabimo te na lutkovno predstavo G.
Urbana » Sinje modri Peter« v izvedbi KD Vigred iz Šempolaja. Pridi v soboto, 28. t.m. v KD I. Grbec v Skedenj, Skedenj ska ul. 124, ob 16.30. Pripelji s seboj čim več prijateljev, da se bomo skupaj zabavali.
___________prispevki_________________
Ob 2. obletnici smrti dragega Darja Pečarja darujeta družini Korošic-Tram-pus 50.000 lir za Banko krvi.
V	spomin na moža Stanka Ferluga daruje Carmela z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Stanka Ferluga darujeta Mimo in Nada 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pok. Viktorija Rojca darujeta Tanja in Berto 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	počastitev spomina vseh svojih pokojnih darujejo Jušta, Armida in Danči
70.000	lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja z Opčin, 70.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 70.000 lir za Misijon Patra Kosa.
Namesto cvetja na grob Carla Hrovatina darujeta Francka in _Guido Vremec
50.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Karla Hrovatina daruje družina Hrovatin 200.000 lir za SKD Tabor, 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk,
100.000	lir za Ljudski dom na Brdini,
100.000	lir za ŠD Polet, 100.000 lir za pevski zbor sv. Jerneja, 100.000 lir za Ljudski dom v Trebčah, 100.000 lir za godbo na pihala Viktor Parma in 100.000 lir za ŠD Primorec.
Ob obletnici smrti dragega moža daruje Angela Guštin 25.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah, 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši,
25.000	lir za SKD Tabor in 25.000 lir za MoPZ Tabor.
V	spomin na Karla Hrovatina darujeta Anica in Justa Daneu 30.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah in 30.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Karla Hrovatina darujeta Valerija in Bruno Sosič 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na svoje drage daruje družina Kalc 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine.

I
I
informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1992
1
Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1992.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čl m prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačilu zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila.
Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu.
Važno opozorilo	^
Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih <8 dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun.
SIPP01/2	No
—	-isip	i
menjalnica				24. 3. 1992	
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1251,00	1220. —	Švicarski frank		827,65	823.—
Nemška marka .		 751,68	745,—	Avstrijski šiling		106,834	105.—
Francoski frank		 221,71	218.—	Norveška krona		191,55	188.—
Holandski florint ...	667,60		660,—	Švedska krona		207,37	204.—
Belgijski frank		 36,522	35,50	Portugalski eskudo .	8,733	8.—
Funt šterling ..		 215,90	2135.—	Španska peseta 		11,923	11,30
Irski šterling ..		 2006,10	1980.	Avstralski dolar		952,60	910.—
Danska krona .		 193,57	190, -	Jugoslov. dinar 		—	6.—
Grška drahma .		 6,493	6,	ECU		1537,70	13,50
Kanadski dolar		 1050,30	1010,-	Slovenski tolar		—	
Japonski jen ..		 9,34	9,10	Hrvaški dinar		:—	9,75
					
SKD Slavec je tudi letos počastilo praznik vaškega zavetnika sv. Jožefa
Z nizom prireditev v nedeljo zaključek Ricmanjskega tedna
Prva ženska v Italiji, ki prevzema to dolžnost
Mimma Gallina bo novi ravnatelj gledališča FJK
V	nedeljo so se s še zadnjimi kulturnimi prireditvami končala praznovanja, s katerimi so v Ric-manjih letos obhajali svojega zavetnika Sv. Jožefa. SKD Slavec je z nagrajevanjem domačih vinogradnikov in sodelujočih pri likovnem ex-tempore zaključilo že tradicionalni Ricmanjski teden, ki ga vsako leto posveča vaškemu pat-ronu. Še pred tem pa je bil v ricmanjski cerkvi Sv. Jožefa na vrsti koncert za klasično harmoniko, na katerem se je predstavil harmonikar Maurizio Marchesich, najprej v vlogi solista, nato pa še v duu s Christianom Marchesichem (na fotografiji Maria Magajne).
V	nedeljo zvečer je bila v dvorani Babne hiše tudi ponovitev narečne veseloigre, ki jo je za to priložnost pripravil dramski odsek SKD Slavec. Čeprav je bila to ponovitev nastopa, s katerim je bil obeležen prav dan Sv. Jožefa, je bilo v nedeljo zvečer v Babni hiši res natrpano. Po dobri volji, ki jo je vzbudila enodejanka Tatjane Turko, je v prostorih galerije sledilo nagrajevanje in ob tem še družabnost. Po oceni strokovne komisije so letos predstavili najboljša bela vina Igor Berdon, Edvin Sancin ter Maksi in Dorjan Komar, za črna vina pa so nagrado prejeli Darko Žerjal, Vojko Hrvatič in Boris Gulič. Za likovne izdelke, ki so jih posvetili domačemu vaškemu okolju, so prejeli nagrado otroci ricmanjskega vrtca ter COŠ Ivan Trinko-Zamejski in Mara Samsa. Pri priložnostnem
ex-tempore sta sodelovala tudi dva »odraslejša« likovnika, in sicer Štefan Turk in že priznani umetnik Demetrij Cej.
Posebej gre zabeležiti harmonikarski koncert, ki je pred društveno prireditvijo bil v rimanj ski cerkvi. Maurizio Marchesich je diplomiral na šoli Glasbene matice marca 1990 v razredu prof. Clau-dia Furlana. Že med šolanjem se je večkrat udeležil glasbenih tekmovanj in dosegel dobre uvrstitve. Po diplomi se je tudi na tekmovalni ravni še bolj posvetil igranju v dvoje (s Christianom Mar-
chesichem sta v zadnjem letu dosegla dve prvi mesti v Camaloju in v Pulju). Ob tem pa se sedaj začenja posvečati še solistični koncertni dejavnosti. Na nedeljskem koncertu je Maurizio Marchesich v prvem delu za solo harmoniko predstavil skladbe Bacha in Scarlattija, spored pa je dopolnil še z vrsto sodobnejših izvirnih glasbenih zapisov ruskih skladateljev, ki so ustvarjali za harmoniko. V drugem delu sta Marchesicha nastopila skupaj, in sicer s skladbami Bacha Boelmanna in Gridi-na. (dam)
TRST - Stalno gledališče Furla-nije-Julijske krajine bo prvo v Italiji zaupalo direktorsko mesto ženski. Tako je sklenil upravni svet Stalnega gledališča FJK, ki se je sestal v ponedeljek pod vodstvom predsednika Franca Richet-tija. Upravni svet je za novega ravnatelja gledališke ustanove imenoval 39-letno Milančanko Mimmo Gallino, ki bo prevzela vodstvo ustanove s 1. majem.
Imenovanje novega direktorja v skladu z odlokom ministra za turizem in prireditve Tognolija in z novim statutom ustanove, je bila glavna točka na dnevnem redu seje upravnega sveta, v katerem so poleg predsednika Richettija še podpredsednik Rodolfo Castiglio-ne in svetovalci Guido Botteri, Franco Del Čampo in Rossana Po-letti. Seje so se udeležili tudi pregledniki računov in sedanji direktor Furio Bordon.
V sporočilu upravnega sveta je rečeno, da se je Stalno gledališče FJK med prvimi v Italiji prilagodilo novim smernicam, ki jih je pripravil minister Tognoli. Do te prilagoditve je prišlo ob umestitvi novo izvoljene skupščine ustanovnih članov podjetja. Umestitvi so prisostvovali predstavniki dežele FJK in pokrajinskih uprav iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona.
A preidimo k liku nove direktorice. Mimma Gallina, ki je diplomirala na filozofski fakulteti tu-rinske univerze leta 1973 in se nato specializirala v zgodovini gledališča, je obiskovala šolo dramske umetnosti Paolo Grassi v Milanu, kjer sedaj poučuje gleda-
liško organizacijo. In prav na področju gledališke organizacije si je Mimma Gallina nabrala precej izkušenj. Najprej kot organizacijski vodja turinske skupine Gruppo della Rocca, s katerim je sodelovala do leta 1986, nato kot organizator festivalov (med temi Festival eksperimentalnega teatra v Chie-tiju, Festival italijanskega gledališča v Moskvi in Mittelfest v Čedadu). Poleg tega je skrbela za kulturno izmenjavo z Rusijo, bel-gijo, ZDA, Veliko Britanijo, Kitajsko in bila producent gledaliških prireditev.
Sedaj pa je Mimma Gallina, ki bo imela triletni mandat, prva italijanska ženska, ki ji je zaupano ravnateljstvo stalnega gledališča.
Nogometna smola Luče Barbarosse
RIM - Prejšnjo nedeljo se je zmagovalec letošnjega san-remskega festivala Luca bar-barossa ponesrečil med nogometno tekmo, na kateri se je državna reprezentanca popevkarjev pomerila z nogometno ekipo iz Formie. Barbarossa si je med tekmo nalomil levo lično kost, zaradi česar ga bodo danes operirali.
Pevec se je ponesrečil nekaj dni pred »slavnostnim večerom«, ki bi bil prvi nastop Barbarosse po zmagi v samemu. V polovici aprila pa bi moral začeti turnejo.

današnji televizijski in radijski sporedi
I I
A

RAI 1_______________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo (vodi Danila Bonito)
11.00	Kratke vesti
11.05	Ci vediamo (2. del)
12.00	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroška oddaja: Lalbe-ro azzurro
15.00	Aktualno: Green - kronika, moda, zanimivosti,
15.30	Lavoro news
16.00	Mladinski variete: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Hočeš zmagati?
18.30	Aktualno: Ora di punta
19.50	Vreme in dnevnik
40.25	Nogomet: Italija-Nemči-
ja (prijateljska tekma)
22.20	Nan. Hitchcock: Ven-detta (i. Linda Puri)
22.45	Nočni dnevnik
23.00	Variete: La grande cor-sa (vodita Maria Teresa Ruta, Amedeo Goria)
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti
°.40 Športna sreda: boks Zoff-Di Napoli (IP v peres) i kat.), ženska košarka Dinamo-Comense
2.00	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.55	Ne samo o kmetijstvu
9.10	Dok.: Zastrupljeni gozdovi, 9.30 Monografija
10.05	Film: II giovedi (kom.)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.50	Nad.: Quando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.25	Aktualno: Kronike v živo, rubrika o lepoti
17.00	TG 2 - Diogenes
17.25	Kratke vesti
17.30	Glasba: Rock cafe
17.50	Segreti per voi
17.55	Nogomet: Italija-Češka Under 21, nato športne vesti, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Molitev Matere Tereze
20.30	Film: Gli sguardi che uccidono (dram., ZDA 1991, r. John Gray, i. Cheryl Pollack)
22.20	Aktualno: Mixer
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Non mi muovo (kom., It. 1943
1.30	Nočni spored
|	RAI3	|
11.00	Mountain bike
11.30	Rubrika o rugbyju
12.00	Krožek ob 12, vmes Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Conoscere, 15.15 I viaggi del San Michele
15.45	Šport: jadranje, 16.00 telovadba: Italija-norveš-ka (prenos iz Trsta);
16.05	IP v sabljanju,
16.25	IP v ženski košarki
17.00	Rubrika Derby
17.15	Popoldan na tretji mreži
17.45	Pregled tujega tiska
18.05	Dok. oddaja: Geo
18.45	Volitve 1992
18.50	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželna volilna tribuna, nato variete Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Mi manda Lubrano
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: II fiume (dram., VB 1951, r. Jean Renoir, i. Edmond Knight, Nora Swinburne)
0.35 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
1.30	Nočni spored
f Žr TV Slovenija 1	|
10.10	Video strani
10.20	Spored za otroke: Geniji in genijalci
11.10	Nad.: Pravi junak
12.00	Poročila
15.40	Video strani
15.50	Napovednik
15.55	Poljudnoznanstvena serija: Potovanja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Poročila
17.10	Slovenska kronika
17.20	Spored za otroke: Klub Klobuk
19.10	Risanka
19.18 Napovednik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme in šport
20.05	Film tedna: Črno belo v barvah (dram., 1976, r. Jean Jacgues Annaud, i. Jean Carmet, Jacgues Dufilho, Catherine Rou-vel, Dora Doli)
21.40	Mali koncert: Tu Duke (Darijan Božič, za klarinet in sintetizator)
22.00	Dnevnik, vreme, šport
22.30	Nočni program Sova, vmes nanizanki Krila in Coplan ter dokumentarna serija Ves svet je oder
0.35 Video strani
[~pP| TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Film: Marino in morje
15.30	Nanizanka: Arthur, britanski kralj
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program
17.00	Film: Južnjak
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja in dnevnik
19.25	Nadaljevanki
20.30	Kramljanja
21.00	Aktualno: Sever Vzhod
22.00	TV dnevnik Vsedanes
22.10	Dokumentarna oddaja: Spoznanje preteklosti
22.40	Film: Lepe, plavolase in zagorele (kom.)
[~ TV Slovenija 2
15.40	Osmi dan (pon.)
16.30	Sova, vmes nanizanki
17.40	Euroritem (47. odd.)
18.00	Regionalni programi
19.00	Psiho
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik ORF
20.05	Žarišče
20.30	Športna sreda
21.00	Komorna glasba skozi stoletja (9. odd.)
21.30	Mednarodna obzorja
22.25	Slavnostni koncert
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.10 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblo-mov (9. del); 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice; 12.50 Volina tribuna; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Iz preteklosti v sedanjost; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: Skladbe na poezije Biagia Marina;
17.00	Kronika; 17.10 Moje najljubše knjige; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.25 Odlomki iz opere; 21.05 Koncert za besedo; 21.30 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
r
CANALE5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
™ AKtualno: Na prvi strani,
8.30	Braccio di ferro ■00 Rubrika: II mondo del bebe
9.35 Film: Suor Maria (dram., It. 1956, r. Luigi Capua-..	n°,i- Franca Marži)
11 so Aktualno: Elettorando .50 Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fa-miglia
13.00	Dnevnik TG 5
14 qo Variete: Non e la RAI •30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, ic 15,30 Ti amo parliamone ib.00 Otroški variete: Bim 1 s o 1)11111 1)3111 ln risanke '00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota or. „ della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5 20.25 Striscia la notizia
0-40 TV film: la piccola Scott (dram., ZDA 1990, r. John 9 Korty, i. Mary Beth Hurt
2-	25 Aktualno: Dossier, 22.50
Italia domanda - Volitve
3-	20 Variete: Maurizio Co-
stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.45	Nočni spored
8.00	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini
9.30	Onorevoli signore
10.00	Nadaljevanka: Una don-na in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori
10.55	TG 4 vesti
11.35 Nad.: Marcellina
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cristal
17.00	Onorevoli signore
17.20	Nad.: Febbre d amore
17.50	TV 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera
20.30	Film: Don Camillo mon-signore ma non troppo (kom., It. 1960, r. Carmine Gallone, i. Fernandel)
22.50	Film: La saga del padri-no (dram., 3. del)
0.50 Programi non stop
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - Chi e di scena?, 9.30 Chips - Viale dinamite,
10.30	Magnum P.I. - Let-tera ad una duchessa
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
13.00	Aktualno: Conto alla ro-vescia, nato vreme
14.15	Odprti studio
15.00	Supercar - Ritorno a Ca-diz, 16.00 La bella e la bestia - Un pianto nella notte, 17.00 A-Team -Pallottole e bikini, 18.00 McGyver- La farfalla di Papillon
19.00	Odprti studio
19.10	Studio Šport
19.20	Kviz: Il gioco dei nove
20.30	Film: Yesterday vacanze al m are (kom., It.1985, r. Claudio Risi, i. Jerry Gala, Eleonora Giorgi)
23.00	Conto alla rovescia (vodi Gianfranco Funari)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
13.00	Risanke
15.45	Nad.: Happy end (i. Jose Wilker)
16.30	Film: Passione selvaggia (dram., ZDA 1947, r. Zoltan Korda, i. Gregory pečk, Joan Bennett)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Nad.: Il paradiso del male (i. Vera Fischer, C.A. Riccelli, 4. del)
22.15	Nan.: Capozzi e figli
22.45	Rubrika o zdravstvu
23.15	Znanstveno-informativ-ni tednik Beyond 2000
TMC
7.30	Aktualno: CBS News
8.30	Nanizanke: Batman, Ai confini deli'Arizona
10.00	Nad.: F.D.R. ultimo anno,
11.00	Vite rubate
11.45	Variete: Kosilo z VVilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Un paio di stampelle
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Arniči mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban)
17.30	Film: Tutti insieme sepa-ratamente(kom, 1979, r. Jackie Cooper, Mike Farrel, Susan Saint James, Julie Sommars)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Volitve 1992
21.20	Film: Avventura in Oriente (glas., ZDA 1965, r. Gene Nelson, i. Elvis Presley, M. A. Moblev)
22.50	Nogomet: Francija-Bel-
gija
0.40 Večerne vesti 0.55 SP v umetnostnem drsanju (iz Oaklanda)
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Košarka BI
16.00	Kratke vesti
17.00	Ena rastlina na dan
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Volitve 1992
20.00	Rubrika: Parliamone
21.00	Film: Un pošto ideale per uccidere (krim., 1971, i. Ornella Muti)
22.45	Nočne vesti
23.15	Mare pineta
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu;
11.00	Moped show-Prenos vala 202; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Na objektu šolskega centra so dela ustavljena
Razlog naj bi bil težak finančni položaj glavnega izvajalca del
V hvaležen spomin prijatelju
V Tomaju so pokopali tigrovca Franceta Boleta
Megle se zgrinjajo nad šolskim centrom v Puccinijevi ulici. Gradbeno podjetje, ki je doslej izvajalo dela je namreč v precejšnjih težavah kar zadeva likvidnost. Nekaj manjših podjetij, ki so po nalogu družbe Venturini opravljale razna dela na objektu telovadnice in avditorija, je ustavilo delo.
Položaj je, kakor se zdi, sila nejasen. Da je podjetje, ki gradi šolski center v težavah so nam potrdili tudi v sindikatu gradbincev CGIL v Vidmu (podjetje ima namreč sedež v videmski pokrajini, oziroma v Huminu).
Sodi med večja gradbena podjetja v naši deželi, saj zaposluje okrog tristo uslužbencev. Menda je glavni razlog za težave v upadanju naročil. Krizna situacija je, kakor smo izvedeli, prisotna že nekaj časa, vendar se je stanje zdaj še bol zaostrilo. Prav jutri je napovedan sestanek vodstva podjetja in sindikatov, kjer naj bi preučili nastali položaj.
Po drugi strani vodstvo podjetja mrzlično išče izhod za premostitev krize. Izhod naj bi bil v spojitvi z nekim drugim večjim podjetjem in seveda rekapitalizacija.
Novo srečanje je napovedano za soboto, 28. t.m. Do takrat naj bi bile stvari že nekoliko bolj jasne.
Časi so pač taki, da kriza načenja tudi podjetja, ki so doslej poslovala solidno.
Včeraj smo kar nekajkrat skušali stopiti v stik z odgovornimi v podjetju, da bi slišali za njihovo stališče, vendar kljub vztrajanju, nam to ni uspelo.
Zadeva nas seveda zanima toliko bolj, ker je z usodo podjetja tako ali drugače povezana dograditev šolskega centra, oziroma tistih objektov; ki še niso končani. Preoblikovanje podjetja bo verjetno povzročilo daljšo prekinitev glede izvedbe del. Veliko bolj zapleten pa bi bil položaj, ko bi se kriza še zaostrila.
V prihodnjih dneh bo, kakor smo že uvodoma zapisali, položaj vsaj nekoliko bolj jasen.
V Tomaju, kjer je bil rojen 5. decembra 1903, živel, delal in umrl, so 3. marca letos pokopali Franca Boleta, borca proti fašističnemu zatiranju Slovencev na Primorskem. Bil je kmečki fant, ki je predvsem ljubil svoj narod in ga pogumno branil. Širil je protifašistični tisk po kraš-kih vaseh, tja do Škrbine, Branika, Divače. Literaturo je dobival od Bazoviških junakov in proseške trojke. Ob vsakem vremenu je pohitel s kolesom v Landol, Zagon in še kam na
Precej kandidatov se je odzvalo na pobudo odbora za letališče
Skoraj dvajset kandidatov na sedanjih parlamentarnih volitvah je podpisalo izjavo, da osvaja resolucijo, ki jo je 5. novembra lani odobril goriški občinski svet proti gradnji šole-vojašnice za finančne stražnike na goriškem letališču ter s tem med drugim sprožil odstop tedanjega župana Antonia Scarana. Izjave zbira Odbor za zaščito in ovrednotenje goriškega letališča, kateremu predseduje občinski svetovaledc Zelenih smejočega se sonca odv. Luigi Genovese.
Kot beremo v odborovem tiskovnem poročilu, so izjave doslej podpisali Adriano Ritossa (MSI), Giorgio Grossi (Lega Nord), Bogdan But-kovič (Zeleni federalizem), Maurizio Pecorari (PRI), Franca Genero Co-mel in Agostino Majo (PLI), Gianna Bigi Pirella, Adriano Cragnolin, Lucio Poiani, Licia Marsolin, Luciano Patat in Darko Bratina (DSL), Marko Marinčič (Zeleni smejočega se sonca) ter Stanko Maligoj (SKP).
Kronika volilnih zborovanj in dogodkov na Goriškem
w
V okviru volilne kampanje se nadaljujejo shodi in druge pobude, ki jih prirejajo stranke ali posamezni kandidati.
Demokratična stranka levice
prireja nocoj, z začetkom ob 20.30 volilno srečanje na županstvu v So-vodnjah. Govorili bodo kandidat za senat v našem volilnem okrožju prof. Darko Bratina ter pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak in deželni svetovalec Ivan Bratina. Kot piše v vabilu na srečanje, DSL postavlja na prvo mesto svojega političnega boja obrambo demokracije, spoštovanje pravne države ter ohranitev normativnih in ekonomskih dosežkov delovnih ljudi. Kar pa zadeva našo posebno stvarnost, se ponovno opredeljuje za ustrezno in dosledno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Kandidati DSL se bodo srečali z volilci jutri ob 17.30 v
MENJALNICA
CAMBIO ISONTINO
GORICA • Korzo Verdi, 56
Menjalnica In prodaja tujih valut, slovenskega tolarja, hrvaškega dinarja, madžarskega florlnfa, traveI cheques In eurocheques
Urnik
od ponedeljka do sobote: 8,30 - 13,30,14.30 - 18.00 Tel.: (0481)531-551 Fax: (0481) 531-210
Ul. Attems v Podgori, ob 18.30 v Pevmi pred spomenikom, v petek,
27.,	ob 18.30 pred sedežem stranke na Škabrijeloviulici 42, v soboto,
28.,	pa ob 10.30 v Ločniku in ob
11.30	v Štandrežu.
Srečanja z volilci prireja tudi go-riška PSI. Drevi bo takšno srečanje občinski dvorani v Romansu z začetkom ob 20.30. Govorili bodo strankini kandidati za poslansko zbornico Sarich in Botteghijeva ter za senat Dejust. Jutri bo podoben shod v baru Staranzin v Šlovrencu. Poleg omenjenih treh kandidatov bosta na srečanu govorila strankin pokrajinski tajnik Stacul in deželni svetovalec Blasig.
Pokrajinski odbor SKGZ bo priredil v petek, 27. t. m., z začetkom ob
18.30	v Palače hotelu v Gorici javno srečanje z vsemi slovenskimi kandidati, ki nastopajo na sedanjih volitvah.
Socialistična komponenta PSI na Goriškem pa vabi v petek, 27. t.m. na srečanje, ki bo v prostorih na Bukovju, ob 20. uri. To bo osrednje srečanje - pogovor slovenskih socialistov na Goriškem ob bližnjih volitvah.
Goriška SSk bo v soboto, 28. t. m., predstavila svoje kandidate in programe na tiskovni konferenci, ki bo predvidoma ob 11. uri v Katoliškem domu.
Komisija Skupščine Republike Slovenije za zunanje zadeve bo 7. aprila zaslišala predstavnike Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske, da bi preverila smernice delovanja slovenske države v podporo zamejskim Slovencem. Tako je _po-vedal njen predsednik Matjaž Šinkovec deželnim in goriškim predstavnikom SSk, s katerimi se je sestal včeraj popoldne v Gorici (foto Brecelj). Voditelji SSk z deželnim predsednikom Terpinom in goriškim tajnikom Corsijem na čelu so visokemu gostu podrobneje orisali
položaj naše narodnostne skupnosti ter ga opozorili na vrsto nerešenih problemov, od nikoli dosežene zakonske zaščite do okrnjenih statutov treh slovenskih občin na Goriškem. Na srečanju je bil tudi govor o pravici do zajamčenega predstavništva Slovencev v italijanskem parlamentu in drugih izvoljenih telesih, podobno kot že velja za Italijane v Sloveniji in na Hrvaškem, kakor tudi o možnosti internacionalizacije celotne problematike naše narodnostne skupnosti.
Odpadki: načrt krenil z mrtve točke Razprava na Pokrajini bo do 15. maja
Goriški pokrajinski svet bo do srede maja razpravljal o pokrajinskem načrtu za odpadke. Tako zagotovilo je na sinočni seji dal predsednik pokrajine Gino Saccavini po več kakor triurni razpravi o tej problematiki, na osnovi dnevnega reda, ki ga je predložila svetovalska skupina DSL in na osnovi dokumenta, ki so ga podpisali načelniki svetovalskih skupin večinske koalicije.
Do glasovanja o dokumentih pa ni prišlo, čeprav je načelnik svetovalske skupine KD Bergamin vztrajal, da se o večinskem dokumentu glasuje, tudi potem ko je Salomoni (DSL) dejal, da umikajo svojega, ker so zadovoljni z zagotovilom Predsednika.
Dejansko se je Bergamin znašel osamljen v svoji zahtevi. Najprej je podporo umaknil republikanski predstavnik Gandin, zatem pa še načelnik svetovalske skupine PSI Deiust. Potrebna je bila prekinitev seje, na kateri so se načelniki svetovalskih skupin večine dogovorili, skupaj s Predsednikom, kako premostiti nastali položaj, ki bi, ob morebitnem glasovanju, zelo verjetno porušil koalicijo.
Pokrajinski odbor je osvojil dokument, ki ga je predlagal Bergamin, predsednik pa dokumenta ni dal na glasovanje. Volk sit in koza cela, bi lahko rekli. V predvolilnem ozračju se pač dogaja tudi to. Socialisti so najbrž hoteli dokazati, da niso v podrejenem položaju do krščanskih demokratov, le ti pa so najbrž hoteli dokazati tudi navzven, da še zmeraj obvladujejo in lahko tudi pogojujejo položaj.
Če skušamo zadevo okrog pokrajinskega načrta oceniti kar se da objektivno in ne skozi oči te ali druge stranke, je treba pač ugotoviti, da je načrt, ki bo Pokrajino v končni fazi stal skoraj pol milijarde lir, že lep čas zamrznjen. Na zamudo je precej vplivala politična kriza na pokrajini, sredi lanskega leta, vendar pa je od takrat minilo že precej mesecev. Poteklo je že skoraj več časa za preverjanje in dopolnjevanje podatkov, kakor za pripravo osnutka načrta, je bilo slišati kritike na sinočni seji. Cilj, ki so ga predstavniki DSL nameravali doseči s predložitvijo dokumenta v katerem se izraža potreba po čimprejšnji razpravi in odobritvi načrta za odpadke, je prav v tem, da bi stvari spravili z mrtve točke. V tem sta jih podprla tudi predstavnika zelenih. Odgovor na pobudo DSL je bil dokument, ki ga je pripravila KD in podpisali tudi drugi partnerji koalicije.
Tudi ta dokument priznava potrebo po čimprejšnji odobritvi načrta, vendar pa poudarja tudi druge zahteve kakor recimo poglobitev nekaterih tehničnih aspektov. In prav to naj bi bilo razlog za nabrano zamudo.
V razpravo so posegli predstavniki skoraj vseh v pokrajinskem svetu zastopanih strank. Posebno razčlenjena sta bila posega zelenih Giorgija in Fiorelli-ja. Oba sta skušala dopovedati predvsem to, da samo deklarirana volja po reševanju določene tematike ne zadošča. Treba je začeti spreminjati način mišljenja in odnos in, kar zadeva politična okolja, da si kdo zavestno in odgovorno prizadeva za konkretizacijo zamisli.
Odpeljal se je z gorskim kolesom
Svojci in tudi prijatelji in znanci poizvedujejo za 15—letnim Cristianom B. dijakom kmetijskega tehničnega zavoda v Gradišču, sicer doma v Tržiču. Fanta je najbrž obšel pomladni nemir in se je odločil za daljši izlet. Odpeljal se je z gorskim kolesom, športno opremljen. Doma ga pogrešajo že dva dni.
Svojci upajo, da gre samo za mladostniško muho in da se bo fant, tudi spričo slabih vremenskih razmer, vrnil.
■ V današnji oddaji Na goriškem valu na Radiu Trst A, ob
13.30, boste lahko poslušali, poleg napovedi kulturnih in športnih dogodkov še zapisa o teološkem predavanju v Katoliškem domu, o glasbenem srečanju med Oktetom Vrtnica in Sovodenjskimi dekleti, kramljanje z Zdenkom Vogričem o nedavnem dia-večeru v Stmav-ru, zapis o slikarski razstavi v Ronkah in pogovor z režiserjem B. Hladnikom.
sestanek z oboroženo trojko iz Jugoslavije, ki jnu je napolnila nahrbtnik s slovensko literaturo. Tigrovci iz Komna so se udeleževali zborovanj zakrinkani in z izmišljenimi imeni v Tomaju, pod vodstvom Tržačanov, Prosečanov in oborožene trojke. Bole in Šonc sta februarja 1929 zažgala otroški vrtec v Tomaju, ob fašističnih volitvah 24. 3.1929 pa sta snela fašistično zastavo v Dutovljah in jo poteptala v obcestnem jarku. Trume oboroženih fašistov so aretirale na desetine domačinov. Bole se jih ni bal: vzel je koš in motiko in šel med fašisti na njivo. Ponoči so ga aretirali, a se je kaj kmalu vrnil. V Boletovi drzni skupini so bili Stane Černe in Viktor Sonc iz Tomaja, sošolca bazoviških junakov, Ciril Grmek iz Avberja, Tone Gulič iz Kobdilja, Jože Gulič iz Dobravelj, Milan Grmek iz Gradenj. Po ustrelitvi mladeničev na Bazovici sta Bole in Jože Gulič sešila slovensko zastavo, jo razobesila na visokem hrastu v Koprivi. Na hrast sta pribila fašistični list z objavo smrtnih obsodb. Čezenj sta z rdečilom napisala: "Slava vam, bratje mili! Vaša smrt bo obrodila obilo sadov!" Fašisti so preplavili kraške vasi in odgnali mnogo domačinov, tudi Boleta, v tržaške ječe. Bole se je kmalu vrnil domov. Bil je petkrat zaprt v Trstu, pa tudi večkrat v Sežani. Bole je raznašal tudi knjige Goriške matice in Luči. Fašisti so ga prijeli pri Avberju, mu odvzeli knjige in mu zaplenili tudi tiste, ki jih je imel doma. Postal je bolj previden, obenem pa tudi bolj drzen. Po procesu ni dobival več literature iz Trsta, zato pa jo je dobival od Zelenove trojke v Rasi, kjer so v zapuščenem mlinu izdelovali peklenske stroje. V dogovoru z mizarjem Dominikom Turkom v Trstu in kmetom Ivanom Lenkičem v Postojni, je Bole do leta 1937 spravil čez mejo, v Jugoslavijo, nad 50 antifašistov, večinoma Italijanov. Joco (Turk) je prišel kot "ser-gente" na dopust in med obiskom babice v Tomaju, ga je Bole pospremil k partizanom. Taka je bila naša mladina pred 60.leti! (T.R.).
Ljudska
stanovanja
Čez nekaj dni zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev stanovanj Zavoda IACP prosilcem, ki so se znašli v izredno težavnih okoliščinah zaradi stanovanjskega izgona. V je v ta namen rezerviranih štirinajst stanovanj v ulici Ar-civescovado (nekdanji hotel Pri zlatem jelenu).
Prošnje je treba predložiti do 27. marca. Interesente obveščamo, da gre za takoimenovana "parkirna" stanovanja, namenjena premeščanju najbolj nujnih primerov. Rok dodelitve teh stanovanj je omejen na dve leti.
razna obvestila
Društvo Jadro v Ronkah vabi danes, 25. t.m. ob 20. uri na predavanje estetis-tke Metke Beltram o ličenju. Predavanje bo na sedežu društva.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa sporoča, da bo napovedani sestanek v petek, 27. marca ob 19. uri. Potekal bo na sedežu SLORI-ja v Trstu. Dnevni red: poročilo o seji predsedstva kongresa, gospodarska dejavnost, dogodki pred bližnjimi volitvami.
kino
Gorica
VITTORIA 20.10-22.00 »Delicatessen«.
CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Lamante«. Režija J.J. Anaud.
VERDI 18.00-22.00 »Tacchi a spillo«.
Tržič
COMUNALE Zaprto. Jutri 20.30 »I Rus-teghi«. Gledališka predstava, izvaja Venelo teatro.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »La parte erotica di una calda moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave. Jutri ob 20. uri »Devet in pol tednov«.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstave. Jutri 20.00 »Fantje iz soseščine«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea Raštel, 52 tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo ul. Primo maggio 93 tel. 790338. .
Ob načrtu za gostovanja in vabilih na mednarodne festivale
Mladi režiser Tomaž Pandur kot pravi gledališki ahasver
Režiser Tomaž Pandur postaja pravi gledališki ahasver. Če je uspeh Šeherezade (v ljubljanskem Mladinskem geldaišču) in Hamleta (v Drami mariborskega SNG) na uglednem Grand festivalu de Ciudad Mexico pomenil Pandurjev preboj v svet, naj bi letošnja številna gostovanja v tujini potrdila njegovo uveljavljanja tudi izven domovine. Pa slovenskega teatra sploh.
V vrsti visokoreferenčnih gostovanj gotovo največ pomeni vabilo na VViener Festwochen, ki velja za enega najuglednejših festivalov v Evropi. Na njem se bo Pandur konec maja oz. v začetku junija predstavil s Hamletom. Še prej, aprila, bo odromal s Šeherezado v Caracas in Bogoto. Venezuelska in kolumbijska prestolica si namreč »delita« mednarodni program na svojih dveh festivalih. Prvi se imenuje Festival internacional de Caracas in predstavlja enega osrednjih kulturnih dogodkov v Latinski Ameriki, ugleden pa je tudi Festival iberoame-ricano de Teatro de Bogota.
Carmert bodo kmalu po Dunaju videli še v Luxem-burgu in sicer v okviru promocije Slovenie, ki bo tam v drugi polovici junija, avgusta pa še na poletnem festivalu v Breganzu. Naposled se bodo mariborski gledališčniki septembra odpravili na italijansko turnejo (predstave bodo v Benetkah, Milanu, Firencah in Pratu).
Tamkajšnja publika bo videla Carmen, pa Mollierovega Don Juana (premiera bo maja) in Buchnerjevega Vojčka, oba v režiji Paola Magellija.
Tomaž Pandur: »Nemara naših letošnjih gostovanj s tem še ne bo konec. Čeprav so Carmen in Hamleta junija povabili na festival v Ciudad Mexicu, tja zaradi pomanjkanja denarja skoraj zagotovo ne bomo odšli. Obstaja pa precej možnosti, da bom julija oziroma avgusta popeljal Carmen na olimpijski festival v Barcelono. Dogovarjamo se tudi, da bi proti koncu leta nastopili s Hamletom in Carmen v Londonu ter se podali na veliko nemško turnejo, točneje v VVuppertal, Flamburg in Berlin. Če smo že pri tem, naj povem, da se s Holkom Freitagom, generalnim intendantom VVuppertaler Biene, pogovarjamo o koprodukciji naših projektov v sezoni 92/93. Za katere postavitve gre, sedaj iz razumljivih razlogov še ne morem govoriti. Vsekakor pa sem najbolj vesel, ker bomo odšli na dunajski festival. Tam se zbero vsi, ki v evropskem teatru kaj veljajo, povrhu vsega pa bo nastop mariborskih gledališčnikov s Carmen sploh prva udeležba kakšnega slovenskega teatra na VViener Festwochen.«	_ _
S tiho vero	Moje srce	Hoc est
Potem pa čakati na vratih celice	In ko bo tišina ovila ponovno	Vaš znoj sem in vaša lakota, vse mesto nosim v srcu, kruh za moje darovanje.
do večera do noči:	vse stvari On se bo vrnil	
čakati nekaj ali nekoga ali nikogar, ampak čakati.	Prišel bo prišel čisto za gotovo In bo prebival v nas.	Pesmi so iz pesniške zbirke Šesti angel (11 sesto angelo) Očeta Davida Marie Turolda (1916-1992). Izšle so v zbirki Oscar-Mondadori (Milan 1976). Iz italijanščine jih je prepesnila Jolka Milič.
V ljubljanski galeriji Riharda Jakopiča
Do kod seže slika je naslov razstave najmlajše generacije slovenskih slikarjev v galeriji Riharda Jakopiča v Ljubljani.
Večina razstavljalcev je diplomirala v zadnjih dveh ali treh letih, trije pa so absolventi Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Nekateri med njimi so na samostojnih ali skupinskih razstavah že opozorili nase tudi širšo javnost ali pa celo že postali pomemben del slovenske likovne scene (posebno skupina Veš, slikar, svoj dolg).
Naslov obeta ambiciozno študijsko zastavljeno razstavo, ki naj bi skušala osvetliti to temeljno vprašanje slikarstva (pričakovati odgovor nanj bi bilo povsem absurdno). Tu pa se je avtorica razstave Vesna Krmelj močno omejila s svojo odločitvijo, da predstavi le najmlajše ustvarjalce. S Problemom meja likovnega polja ter poskusi definiranja slike in ustvarjalnega Procesa so se pri nas pričeli ukvarjati umetniki različnih generacij že pred dve-ma desetletjema in najbrž bi vključitev
vsaj nekaterih radikalnejših rezultatov njihovih raziskav odločilno prispevala k tehtnosti projekta. A tudi taka, kot je, je razstava dovolj zanimiva in upravičena, celo če jo sprejmemo le kot informacijo o prizadevanjih prihajajoče generacije umetnikov. Toda pregled nikakor ni celovit -predstavljenih je le trinajst avtorjev in dve skupini. Njihovi interesi so raznovrstni: od nadgrajevanja informelovske ali celo ges-tualne slike ali slikarstva barvnega polja (Silvester Plotajs-Sicoe, Marko Andlovič, Jona Gal Planinc, Tadej Tozon, deloma tudi Žiga Okorn, Sašo Spasenovič in Jure Zadnikar) prek poskusov, ki izvirajo iz konceptualne umetnosti (Jiri Kočica) pa vse do slik, ki se od standardnega realizma razlikujejo le po uporabi pretirane perspektive in nenavadni izbiri očišča (Kristo-fer Meško). Petra Simončič svojo ljubko, otroško spontano risbo, ki jo je že pred časom predstavila v galeriji Egurna, kom-
binira z elementi pop-arta. Nika Špan se v elegantnih, z ogledali kombiniranih konstrukcijah ironično sprašuje o smislu slikarske iluzije, Oto Rimele je s svojim preučevanjem roba slike blizu iz minimalizma izpeljanim likovnim tokovom, Gregorja Kokalja inspirirajo predmeti, ki ga obdajajo, »okruški sveta«. Člana skupine De Luxe, nekdaj sodelavca kozmokinetičnega gledališča Rdeči pilot, definirata svoje delo kot »prevajanje strukturalnih modelov travmatskih polj v objekte fiksacij želje«.
Dokaj razkošen razstavni katalog, ki sta ga uredili Ana Kovač in Vesna Krmelj, prinaša poleg reprodukcij tudi razmišljanja mladih razstavljalcev o svojem delu in pogovore avtorice razstave z nekaterimi likovnimi kritiki, ki so povedali marsikatero tehtno misel o problematiki slikarstva, vrednotenja umetnosti in razmer na slo-
venski likovni sceni.
JIRI BEZLAJ
V Bologni sejem mladinske knjige
Na letošnjem Sejmu za mladinsko književnost v Bologni od 8. do 13. aprila bo sodelovalo 1186 razstavljalcev, od teh 212 italijanskih in 970 tujih. Na 21.000 kv metrih razstavnega prostora bo istočasno pet razstav, hkrati še štiri srečanja-predava-nja in podelitev treh nagrad.
Že običajno srečanje mladinskih ilustratorjev, na katerem se bo letos predstavilo 92 naj večjih umetnikov z vsega sveta, bo letos ponudilo tudi presenečenje - Kavarno ilustratorjev, z drugimi besedami prijetno okolje, v katerem se bodo lahko ilustratorji in založniki pogovorili z občinstvom. Zanimiva razstava bo posvečena indijanskim ilustracijam za mladinske knjige. V Bologni bo tudi seminar o Širjenju mladinskih knjig v Evropi in ZDA, posebno pozornost pa bodo na njem posvetili odnosu med založniki in prodajalci.
Zaves briljantni poklon nekdanji gledališki zvrsti
_ Ironičen in obenem ganjen poklon staremu italijanskemu variete-]u ' s temi besedami bi lahko jedr-nato, a izčrpno opisali predstavo, ki Je ta teden na sporedu v gledališču Kristallo. M Ule luči del varieta je antološki kolaž najbolj znanih točk slovite gledališke zvrsti, ki resnično Zlvi le še v spominu redkih starejših gledalcev, medtem ko njen odsev čedalje šibkeje brli v raznih tele vinjskih oddajah, vendar se je nekako gnezdila v zgodovinski spomin havanskega občinstva in postala del Plošne mitologije o veličini spektakla.
Predstava sloni na krhkem ravno-ezju med spominom na preteklost,
katerem je čas pod rožnate tanči-' e skril provincialnost in prostaštvo, n dobrodušno posmehljivega namigovanja: »Glejte, kako smo se nekoč ...avali!«. Zato so potrebne občutit, spretnost in izurjenost, da se krbno zgrajena stavba ne sesuje kot hišica iz kart. Teh vrlin pa res ne manjka igralkama Rosaliji Mag-gio in Daliji Frediani, ki brez težav kar dve uri držita na vajetih pozornost občinstva.
Lahko bi rekli, da je ključ predstave improviziranje, tako v igri kot
zares. Igralki prideta v že temno dvorano kot navadni gledalki, ki sta zamudili predstavo. Ko zvesta, da zaradi stavke predstave ne bo, skleneta, da bosta sami nastopili, saj repertoar dobro poznata. Tako se na odru - in v dvorani - ob spremljavi samega klavirja zvrstijo številni znani skeči, monologi, popevke in osebe iz dolgoletne tradicije italijanskega varieteja. Med zvezdniki te gledališke zvrsti so blesteli tudi člani družine Maggio. Njihov talent je nedvomno podedovala Rosalia, ki je ponosno oznanjenih sedemdeset let nikakor ne ovira v temperamentnem obujanju takratnih slovitih komičnih točk. Nič manj briljantna ni Dalia Frediani, ki zna spretno izbrati »žrtve« med občinstvom in jih pritegniti k sodelovanju.
Na isto ironično struno so ubrani tudi scena Stefanie Vecchione in kostumi Imme Simonetti. Predstavo na besedilo Camilla Bertuccija je režiral Antonio Casagrande. Glasbo je priredil Ženo Craig, na klavir pa jo izvaja Ciro Cascino.
Mille luči del varieta bo na sporedu v gledališču Cristallo do prihodnje nedelje, (bov)
Simpatično branje tudi za malce bolj realističnega bralca
Nostradamusove vizije prihodnosti
John Hogue: Nostradamus - Tisočletje (kaj nam prinaša prihodnost), Založba Borec, Ljubljana 1990, str.: 208
Pregledno oblikovana knjiga bo postregla tistemu širokemu krogu bralstva, ki jih privlačijo skrivnosti začinjene s ščepcem nadnaravnega in človeško zavest presegajočega.
Tak je nedvomno tudi znani, pravzaprav kar popularni lik najslavnejšega vizionarja vseh časov - Nostradamusa. Možakar, ki je bil za čas, v katerem je živel, nedvomno zelo razgledan in učen, se je rodil 14. decembra leta 1503. Poznan je bil kot prerok, doktor medicine, izdelovalec konzervansov za sadje in kozmetičnih preparatov, do dandanes pa so se obdržale predvsem njegove nenavadne prerokbe, ki še vedno ostajajo skrivnost. Njegova knjiga prerokb z naslovom Stoletja kar naprej izhaja v ponatisih in še vedno kljubuje neštetim razlagam. Pravzaprav se ni našel še nihče, ki bi uspel znanstveno natančno razložiti sistem učenjako-
vih napovedi, čeprav se le-te rade izgubljajo v splošnih, za vse čase veljavnih formulacijah.
Knjiga Nostradamus - Tisočletje Johna Hogua nam tega človeka in njegovo delo prvič prikazuje z besedo in celovitim slikovnim in dokumentarnim gradivom. Najprej opisuje preroka samega, njegovo družino in otroštvo, dom in čas, v katerem je živel, pa tudi ljudi in dogodke, ki so vplivali na to, da je postal astrolog. V zrelih letih, ga je ta »poklic« pripeljal v kraljestvo magije in zamaknjenosti, v katerem se je oblikoval njegov izreden dar za »videnja« prihodnosti. Glavna zanimivost knjige je v prikazu prav določenega časa - naše najbližnje prihodnosti in sedanjosti. John Hogue sremlja predvsem napovedi dogodkov, ki nas morda čakajo v naslednjih letih do konca tisočletja. Med branjem se izkaže, da je Nostradamus zelo pozorno iskal rešitev, kako bi se človek izognil največjim katastrofam v zgodovini sveta. Prerok je v zamaknje-
nosti videl čas nemirov, vojne, bolezni, naravnih katastrof in sprememb, kakršnih še ni bilo. Med drugim je nepovedal, da bi lahko človeka v letu 2000 čakale apokaliptične strahote, ki bi prinesle njegovo dokončno uničenje.
Nostradamus je bil človek renesanse, ko svojevrstno evforično razpoloženje uspešno preganja strahove srednjega veka. To je čas, ko se mističnost in realizem tesno prepletata in so prav misleci Nostradamusovega tipa doživljaji razcvet. V zraku je lebdela odrešujoča misel (in želja) po obvladovanju narave, v ozadju pa so še vedno grozili razni strahovi, predsodki, nevednost in mistika. V takšnem razpoloženju je pač Nostradamus našel ugodna tla za svoje vizije, ki še danes vznemirjajo množice ljudi, zato je pričujoča knjiga lahko tudi za malce bolj realističnega bralca simpatično branje - predvsem kot dokument nekega nadvse zanimivega obdobja naše preteklosti.
JOŽEK ŠTUCIN
Italijanski odbojkarski play off
Po deželni fazi trofeje Pinocchio na Piancavallu
Noben zamejski smučar ne gre na nadaljnjo fazo tekmovanja
Prijateljska nogometna tekma
Danes Italija proti Nemčiji
TURIN — Tokrat bo očitno šlo zares. Po srečanjih z Norveško, Ciprom in San Marinom se bo italijanska nogometna reprezentanca pod Sacchijevim moštvom pomerila z Nemčijo, kar naj bi bil verodostojen test o dosedanjih pripravah na poti, ki ima kot cilj svetovno prvenstvo leta 1994 v ZDA.
Sacchi nima na razpolago vseh tistih, ki bi jih želel (Vialliju je predsednik zveze Matarrese prepovedal nastop za reprezentanco, potem ko je na sobotni tekmi za italijanski pokal udaril nasprotnika, Mancini je poškodovan in je včeraj zapustil Coverciano). Dejal pa je, da tudi v primeru, da se stvari dobro končajo, niso še prišli do cilja, v primeru, da se slabo obrne, pa bo treba še bolj trdo delati.
Tekma se bo pričela ob 20.30, igrali pa bodo v Turinu. Postavi:
ITALIJA: Zenga, Mannini, Cerbo-ni, Eranio, Costacurta, Baresi, Dona-doni, De Napoli, Casiraghi, Baggio, Evani (12 Pagliuca, 13 Ferrara, 14 Ferri, 15 Berti, 16 Bianchi, 17 Lenti-ni, 18 Zola, 19 Rizzitelli).
NEMČIJA: Illgner, Reuter, Breh-me, Helmer, Binz, Buchwald, Doli, Haessler, Voeller, Matthaeus, Riedle (12 Kopke, 13 Klinsmann, 14 Kunz, 15 Bein, 16 Schulz, 17 Schupp).
Danes Italija - ČSFR under
PADOVA — Italijanska nogometna reprezentanca under 21 bo danes odigrala povratno četrtfinalno tekmo za evropsko prvenstvo, ki velja obenem tudi kot kvalifikacija za olimpijske igre. Italiji za uvrstitev zadošča tudi neodločen izid ali pa celo poraz z 1:0. Zmaga Češkoslovaške z 2:1 bi terjala podaljška ali 11-metrovke, vsak poraz z drugačnim rezultatom pa bi Italijo izločil iz nadaljnjega tekmovanja.
Tekma se bo pričela ob 18. uri.
MILAN, RAVENNA — Maxicono iz Parme, zmagovalec regularnega dela sezone v moški A-l ligi, je prvi finalist letošnjega italijanskega odbojkarskega prvenstva. V četrti polfinalni play off tekmi je v milanski dvorani Palatrussardi s 3:1 (10:15, 15:13, 15:10, 15:5) povsem zasluženo premagal domači Mediolanum.
Tekma v Milanu je bila v prvih treh nizih resnično pravi spektakel, a v četrtem je Maxicono dobesedno razbil nasprotnike, ki so si spet opomogli šele v končnici, ko pa je bilo že prepozno. Več kot očitno je bilo, da je moštvo iz Parme zmagalo predvsem zaradi odločno boljšega bloka, s katerim je milanske napa-
dalce v ključnih trenutkih povsem zaustavilo in tudi potrlo. Velja vsekakor omeniti, da je Mediolanum po zmagovitem prvem nizu v drugem vodil že z 10:5.
Ime drugega letošnjega finalista pa bo znano jutri, ko bosta Messag-gero iz Ravenne in Sisley iz Trevisa odigrala še peto polfinalno tekmo. Prvaki iz Ravenne so namreč sinoči v domači dvorani PaladeAndre izenačili stanje v zmagah na 2:2. Šes-terko iz Trevisa so premagali s 3:1 (12:15, 15:13, 15:10, 15:5), čeprav so izgubili v uvodnem setu.
Na sliki: podajač Messaggera Vullo
Kljub kroničnemu pomanjkanju snega so na Piancavallu le spravili pod streho deželno fazo trofeje Pinocchio. Takoj po proglasitvi rezultatov so namreč za letos zaprli vsa smučišča. Na nadaljnjo fazo trofeje Pinocchio, ki bo konec meseca v Abetoneju, se žal ni uvrstil noben naš zamejski smučar. Med ženskami so si to pravico priborile prve tri uvrščene, med moškimi prvih pet, a med njimi ni bilo naših.
V	kategoriji baby sprint ženske, v kateri je zmagala Natascia Cortiula (M. Lussari, 32"01), se je Nika Furlani (Devin) uvrstila na 14. mesto (38"78), medtem ko je bila Martina Bogateč (Mladina Resco) diskvalificirana (spustila je vrata). Med baby sprint moški, pri katerih je zmagal Francesco Esposito (M. Lussari, 31"05), je bil med našimi najboljši Giorgio Pitacco (MZSTE Mladina, 34'59), na 17. mesto se je uvrstil Erik Piccini (Brdina, 35 "94), 38. je bil Marko Sadlowsky (Mladina Resco, 44”40), 39. pa Patrick Kocijančič (Devin, 47""33). Med cicibankami je zmagala velika favoritinja, Irina Germani (Sci Club
70	TS, 29T4), članica Brdine Anja Štre-kelj je bila 21. s časom 37"32, Kristina Škerk (MZSTE Devin) pa 26. (39 "09). Med cicibani se je uveljavil Massimo Lazzaro (M. Lussari, 29"59), Borut Bogateč (MZSTE Mladina) bil 46. (40""29).
Po kategorijah baby in cicibani so startali pionirji, za katere je bila proga daljša.
Med deklicami je 1. mesto osvojila predstavnica M. Lussari Monica Strop-polo (50'23), 18. je bila Fjona Mezgec (MZSTE Mladina, 58"51), 21. Giulia Sad-lowsky (Mladina Resco, 63"10), 22. Alja Hrvatič (Brdina, 63"27), 24. Tjaša Rogelja (Devin, 71"01), 25. Neda Sancin (Breg,
71	"29).
Med dečki je zmagal Lorenzo Coceani (SCI CAI TS, 50 "34), na 30. mesto se je uvrstil Danijel Tence (Breg, 59 '87), na 32. Dimitrij Prašelj (Breg, 60"61), na 39. Andrej Tuli (Breg, 66"44).
V	kategoriji naraščajnic je Jasmina Štrekelj (MZSTE-Brdina) pristala na 11. mestu s časom 62"00. Zmagala je Uršula Nussdorfer (SCI CAI TS, 51 "17).
Med naraščajniki je bil najboljši An-drea Marchi (Blue Horse PN, 49 "42), predstavnik MZSTE Brdina Gabrijel Ta-lotti pa bil skvalificiran, ker je izpustil vrata.
Te dni se Francesca Rapotec (MZSTE Breg) mudi v kraju Sestola pri Bologni, kjer je italijansko državno prvenstvo. Odlična zamejska smučarka je bila prejšnji teden deležna velikega priznanja na proglasitvi najboljšega športnika leta, ki ga organizira tednik Meridiane. Prejela je namreč pokal v spomin na novinarja Sergia Milica kot najbolj perspektivna mlada tržaška športnica. (E.M.)
obvestila
AO SPDT
prireja letos REDNI ALPINISTIČNI TEČAJ. Spoznavni sestanek, na katerem bo tudi vpisovanje, bo v petek, 27. t.m., ob 20.30 na sedežu odseka, Ul. Carducci 8/II. nadstr. Vabljeni!
NOGOMETNI KLUB BOR sklicuje dne 28. t.m. redni občni zbor z začetkom ob 17.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 3. razprava; 4. razrešnica staremu odboru; 5. izvolitev novega odbora; 6. razno.
PLAVALNI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo 28. t.m., ob 17. uri na stadionu 1. maj z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija in razno.
SK BRDINA
organizira 29. t.m. avtobusni izlet na Vogel ob priliki društvene tekme. Vpisovanje na sedežu kluba do jutri, 26. t.m. od 19. do 20. ure.
SPDT
prireja v sodelovanju s podjetjem Li-bella iz Brunecka predavanje »Ohranitev narave in zdravja« jutri, 26. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Sledi zakuska.
SK DEVIN
obvešča člane in prijatelje društva, da bo jutri, 26. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v osnovni šoli v Cerovljah podjetje Libella prikazalo izdelke za ohranitev zdravega telesa. Sledila bo zakuska.
V ženski rokometni C ligi proti Libertasu
Krasovke končno kot znajo
KRAS - LIBERTAS ROVIGO	19:17 (10:5)
KRAS: Calzi, Bizjak, Citter, Ferluga 9, Jagodic 5, Marzetti 1, Sirk 1, Milkovič 1, Natural 2, Foschini, Kermec, Ukmar.
Po precej dolgi neuspešni fazi so Krasove rokometašice (na sliki M. Magajne) končno zaigrale kot znajo in tudi povsem zasluženo zmagale. V prvem srečanju z Libertasom iz Roviga se je našim zmaga le za las izmuznila: vseskozi so vodile, nasprotnice pa so v zadnji sekundi žal izenačile. Tokrat pa so krasovke zdržale do konca ter igrale zelo borbeno bodisi v napadu kot v obrambi.
V začetnih minutah sta ekipi precej grešili, tudi igra je bila bolj groba, tako da ni manjkalo kazenskih strelov ter opominov. Kmalu zatem pa so krasovke igro popestrile in malo pred odmorom povedle kar s petimi zadetki. Drugi polčas je bil nekje slika prvega, saj so naše začele zelo nezbrano in dopustile nasprotnicam, da so se približale na en sam gol razlike. Nato pa so se rdečebele dokončno oddaljile, še zlasti z dobrimi napadi Jagodiceve in Ferlugove. Pohvalo pa si zaslužijo tudi ostale, saj so se zares odlično odrezale v obrambi in so v napadu skoraj vse z vsaj enim zadetkom pripomogle k uspehu.
Prihodnjo tekmo bodo naše odigrale proti ekipi Coletti iz Trevisa, in sicer v soboto, 28. t.m. ob 20. uri v zgoniški telovadnici. (Tanja)
V moški rokometni C ligi proti vodilnemu CUS-u iz Vidma
Kras Trimac za las ob zmago
V tržiški skupini so ugnali drugouvrščeni Staranzano
»Najmlajši« Primoija presenetili
UNDER 18
CUS VIDEM - KRAS TRIMAC 23:23
(9:12)
KRAS TRIMAC: Legiša, Klinc, Sardoč 2, Rocca 6, Fonda, Agostini 10, Brissi 1, Milič, Raseni, Kozlovič 1, Vremec, Fulia-ni 3.
Na gostovanju pri vodilnem CUS-u iz Vidma se je Krasovim rokometašem zmaga izmuznila za las. Domačini so namreč izenačili le nekaj sekund pred koncem, potem ko so večji del tekme vodili naši, ki so nedvomno odigrali eno najboljših srečanj doslej. V 1. polčašu so Lazarjevi varovanci naravnost presenečali: z agresivno obrambo so praktično razorožili videmske napadalce, sami pa so redno zadevali tudi po nekaterih res lepih akcijah, ki jih v C ligi redkokdaj vidimo. Po prvih 15 minutah je bil izid že 7:1 za naše, kar pa ni demoraliziralo na-
sprotnikov. Ponosni Videmčani so namreč z borbeno igro začeli zmanjševati razliko, medtem ko so naši očitno začeli popuščati. Učinkovitost Kraševega napada se je zelo zmanjšala sredi 2. polčasa, ko je levi bek Rocca moral zapustiti igrišče zaradi 3. in dokončne dvominutne izključitve. Krašovci so tako izgubili zalet, vedno manjša razlika pa je hrabrila domačine, ki so dobesedno oblegali Le-gišova vrata.
Ne glede na končni izid smo lahko s krasovci zadovoljni, saj so nam končno postregli s kvalitetnejšim nastopom. Škoda, da bo naslednja tekma šele 24. aprila (v naslednjem kolu bo Kras Trimac prost, nakar bo prevnstvo dlje časa prekinjeno), saj se zdi, da so naši rokometaši vendarle spet ujeli formo. (Pjotr)
IZIDI 22. KOLA: Olimpia - Edile Adriatica 2:0, San Marco - Pieris 2:1, Fincantieri - Muggesana 2:1, Chiarbo-la - S. Andrea 2:1, Staranzano - Domio 3:4, Primorje - Opicina 0:2, Montebello - Breg 4:4.
LESTVICA: Domio 32, Pieris 28, Muggesana in Olimpia 26, Opicina in Fincaniteri 25) Staranzano in BREG 24, Montebello 22, Edile 20, Chiarbola 19, S. Andrea 13, San Marco 12, PRIMORJE 7.
NARAŠČAJNIKI
PORTUALE - PRIMORJE	2:0 (1:0)
PRIMORJE: Emili, Ferfolja, Husu, Gherbassi, Guštin, Čok, Zangari, Digo-vich, Passelli, Kristjan Pahor, Aleš Pahor, (Ostrouška, Zocchi, Kuk, Luksa).
Nogometaši Primorja so tokrat igrali res dobro. Enajsterico, ki spada v sam vrh, so v drugi polovici prvega polčasa in ves drugi polčas potiskali v njeno polovico igrišča. Domačini so le dvakrat prišli do strela in so s precejšnjo mero sreče ter s pomočjo burje obakrat dosegli gol. Po drugi strani so rdeče-rumeni stalno napadali. Digo-vich, zadnji mož v obrambi, je ves čas igral na sredini igrišča. Toda zaradi nespretnosti, smole naših in sreče nasprotnikove obrambe, fantje Primorja niso mogli priti vsaj do delitve točk, čeprav bi si celo zaslužili zmago. Res škoda, ker bi lahko rdeče-rumeni popravili svoj položaj na lestvici, ki sploh ne odraža prave moči naših.
<	(Maxi)
OSTALI IZIDI: Opicina - Sant An-drea 2:0, Montebello - Olimpia 0:3, San Giovanni - Zarja 1:0, Fortitudo -Campanelle 1:1, Don Bosco - CGS 0:3, Zaule - Domio 0:3.
LESTVICA: CGS 37, Olimpia in Portuale 30, Domio 28, San Giovanni in Opicina 23, S. Andrea 22, Fortitudo in ZARJA ADRIAIMPEK 19, Zaule 16, PRIMORJE 12, Servola, Montebello in Campanelle 9, Don Bosco 8.
NAJMLAJŠI
Tržiška skupina
PRIMORJE - STARANZANO 2:1 (1:0)
STRELCA: v 10. min. Sardoč, (3. min. d.p. Lukša)
PRIMORJE: Husu, Turk, Blažina, Švara, Braini, Sardoč, Emili, Lovrečič, Balbi, Kuk, Lukša, (Velikonja, Buka-vec).
Odlična končnica prvenstva naših, ki so v predpredzadnjem srečanju dosegli zmago proti drugouvrščenemu Staranzanu. V prvem polčasu je bila tekma izenačena, igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Ekipi sta
imeli vsaka po eno priložnost. Najprej so rdeče-rumeni prišli v vodstvo po prostem strelu po zaslugi Sardoča, ki je v drugem polčasu zapustil igrišče zaradi poškodbe. Nato so gostje imeli dobro priložnost, vendar je bil Husu na pravem mestu.
V drugem polčasu je Primorje takoj podvojilo po zaslugi Lukše, ki je izkoristil napako obrambe. Odtlej so gostje vse do konca odločneje pritiskali, potem ko so po napaki domačega vratarja zmanjšali zaostanek na 2:1 pa niso pripravili nobene resnejše priložnosti za zadetek. Pohvalo zasluži vsa ekipa, še posebno pa obramba, ki je zavzeto in urejeno branila rezultat tudi v kočljivih trenutkih. (Maxi)
OSTALI IZIDI: San Michele - Real Isonzo 0:2, San Polo - Ronchi 2:5, San Sergio - San Canzian 0:1, Turriaco -San Marco 0:4, Pieris - Gradese odlož.
LESTVICA: San Canzian 34, Staranzano 31, San Marco 29, Real Isonzo 27, Ronchi 25, PRIMORJE 19, San Sergio 17, Peirsi 13, San Michele 11, Gradese 9, Aris San Polo 8, Turriaco 5.
ZAČETNIKI
SKUPINA B
PRIMORJE - MUGGESANA	0:0
PRIMORJE: Gruden,_Batič, Bergag-na, Bukavec, Blažina, Šemec, Spinaz-zola, Ostrouška, Pertot, Milič, Škrlj, (Budin).
Slab nastop naše enajsterice, ki je proti slabemu nasprotniku zaigrala daleč pod svojimi sposobnostmi. V delno opravičilo igralcem Primorja je treba omeniti, da so igrali v okrnjeni postavi. Vsekakor si je Muggesana zaslužila točko in končni izid verno odraža dogajanje na igrišču. Sedaj mora Primorje odigrati še štiri tekme. Cilj je doseči končno četrto mesto, ki bi bilo dobra nagrada za trud trenerja Pertota in njegovih varovancev. (Maxi)
ZARJA ADRIAIMPEK - SAN LUIGI
VIV Al BUSA'	0:1 (0:0)
ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gre-gori, Vattovani, Jan Gregori, Iozza, Tence, Lorenzi, Zornada (Sancin), Ka-riš, Križmančič (Ota), Manzin, Čur-man, Damjan Gregori, Martini Vesna-ver.
Proti tehnično boljšemu tekmecu so zarjani, sicer »častno«, a po prikazani igri pošteno izgubili. Gostje so bili skozi vso tekmo boljši nasprotnik, a kljub temu so se jim zarjani zlasti v prvem polčasu učinkovito upirali, posebno v obrambi (gostom so le malokrat dovolili, da streljajo na gol), izvedli pa so tudi nekaj protinapadov. Skratka, ne na eni ne na drugi strani ni bilo resnih prilik za zadetek, čeprav sta ekipi predvajali dober nogomet.
V drugem polčasu so bili Tržačani nevarnejši, predvsem s hitrimi nasprotnimi napadi. Zarjina obramba je bila tako »izločena« iz igre in eden od protinapadov gostov je bil usoden za vratarja Damjana Gregorija. V nadaljevanju so se zarjani sicer trudili, da bi rezultat izenačili, toda nasprotnik je bil tokrat dobro razporejen na igrišču, tako da zarjani niso ustvarili niti ene resne priložnosti za gol.
Kljub porazu so »rdeče-beli« zaigrali požrtvovalno, a proti tehnično boljšemu San Luigiju, ki sodi med najboljše ekipe »začetnikov« na Tržaškem, niso zmogli več. (d.gr.)
OSTALI IZIDI: Fortitudo - Ponziana 1:0, Montebello - Portuale 2:3, Costa-lunga - Fulgor 1:0, Don Bosco - Tries-tina B 0:4.
LESTVICA: Fortitudo 34, Triestina B 28, San Luigi 27, ZARJA ADRIAIM-PEX in PRIMORJE 22, Portuale 20, Costalunga 18, Fulgor in Montebello 11, Muggesana 10, Ponziana 9, Don Bosco 2.
CICIBANI
SKUPINA C
MUGGESANA - BOR FARGO 4:5
(1:2)
BOR FARCO: Jaš Gregori, Grgič, Carli, Longo, Strain, Štokelj, Martini, Umari.
Toča golov tokrat na tekmi med Muggesano in Borom, tako da je bil končni izid do konca v dvomu, saj ekipi sta se izmenjali v vodstvu. Čeprav so naši cicibani stopili na igrišče z okrnjeno postavo, saj so nastopili kar štirje mlajši cicibani, so na koncu povsem zasluženo slavili. Domačini so sicer že v začetku tekme posrečeno povedli, potem pa so borovci najprej izenačili ter zaključili polčas v vodstvu z 2:1. Po odmoru je Longo takoj potrojil in vse je kazalo, da je tekme konec. Nasprotno je bila reakcija domačinov učinkovita, tako da jim je celo uspelo remizirati. Toda za malo, kajti Štokelj je plave spet povedel v vodstvo. Domačini niso vrgli puške v koruzo in so spet remizirali. Ko je vse kazalo, da se bo tekma končala z delitvijo točk, je mali Martini dal zmagoviti gol in borovci so na koncu slavili. S to zmago so se naši cicibani spet povzpeli visoko na lestvici, (d.gr.)
OSTALI IZIDI: Esperia - Fortitudo 5:2, Opicina - Fulgor 1:4, San Vito -Fani A 0:2.
LESTVICA: Esperia 21, Fulgor in Fani A 17, BOR FARCO 16, Fortitudo 15, Muggesana 12, Opicina in San Vito 2.
V L ženski odbojkarski diviziji na Tržaškem
Koimpex brez konkurence
Odbojka: »deklice« končale kvalifikacije
V polfinale so se uvrstile kar tri slovenske šesterke
Brežanke so v 2. diviziji premagale Alturo	(foto M. Magajna)
VIRTUS - KOIMPEX	0:3
(5:15, 11:15, 14:16)
KOIMPEX: Čebulec, Ferluga, Fonda, Maja in Martina Kosmina, Milič, Spacal, Stigliani, Tensi.
Koimpex nadaljuje svojo zmagovito pot v 1. ženski diviziji. Tudi če so naše igralke med tednom nekoliko manj intenzivno trenirale, ker zaradi šolskih izletov niso bile vse razpoložljive, jih v nedeljo Virtus ni mogel ogroziti. Koim-pex je bil boljši tako na mreži kot v polju, in le tretji set je bil nekoliko bolj izenačen. Čeprav je Virtus povedel že s 14:12, se naše igralke niso pustile presenetiti in so z minimalno razliko set osvojile. V desetih tekmah je Koimpex izgubil vsega le tri nize, kar njegovo prednost šestih točk pred zasledovalci še povečuje. (Inka)
OMA - KONTOVEL	3:1
(15:11, 13:15, 15:9, 17:15)
KONTOVEL: Pertot, Černe, Gulič, Pernarčič, Štoka, Živec, Regent.
Tekma bi se bila lahko končala tudi drugače, če vemo, da so Kontovelke v četrtem nizu vodile že z 12:1, a so nato povsem izgubile glavo in si ta niz neverjetno zapravile, s tem pa prepustile točki gostiteljicam, ki resnici na ljubo . niso prikazale kdove kako briljantne igre. V delno opravičilo Kontovelk velja povedati, da so nastopile v precej okrnjeni in pod silo razmer spremenjeni postavi.
BREG UNION BETON - PREVENIRE
3:1 (15:3, 13:15, 15:8, 17:16)
BREG UNION BETON: Bandi, Can-ziani, Giorgi, Glavina, Kocjančič, Kosmač, Seganti, Slavec, Šturman, Zeriali.
Zadnjeuvrščeni Prevenire je Brežan-kam precej grenil pot do zmage in bi lahko tudi izsilil tie break, na koncu Pa je tehnična premoč gostiteljic le Prišla do izraza, tako da so vknjižile svojo peto zmago.
OSTALA IZIDA 10. KOLA: Cus -
Killjoy 2:3, S. Andrea - Altura neodig-rana.
LESTVICA: KOIMPEX 20, Orna 14, Altura 12, KONTOVEL, Cus, BREG UNION BETON in Killjoy 10, Virtus 6, S. Andrea in Prevenire 2. (S. Andrea in Altura imata tekmo manj)
1. MOŠKA DIVIZIJA
SLOGA - NPT 3:0 (15:8, 15:8, 15:7)
SLOGA: Glavina, Kralj, Marc, Ma-ver, Mijot, Pertot, Stranj.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je prišla Sloga do svoje druge zmage. V openski telovadnici sta si stali nasproti najmlajši ekipi, saj sestavljajo NPT dečki, Sloga pa nastopa 2 dečki in mladinci. Slogaši so brez večjih težav uveljavili svojo premoč, bolje so gradili igro, ostreje servirali in tudi zasluženo slavili. Razveseljivo pa Je tudi dejstvo, da mladi igralci iz kola v kolo napredujejo. Upamo, da bodo v
povratnem delu bo uspelo vknjižiti še kako zmago več.
PALLAVOLO TS - BOR FURLANI 3:2
(15:4, 15:9, 8:15, 13:15, 17:15)
BOR FURLANI: Pavlica, Rizzo, Ta-berni, Stulle, Chert, Coloni, Domio, Bresich, Godina.
V prvih dveh nizih borovcem ni šlo prav nič od rok, nato pa so le zaigrali dokaj dobro ter zasluženo osvojili 3. in 4. set. Žal se jim je v tie breaku zmaga res za las izmuznila. Po vodstvu Palla-vola z 12:6 so namreč plavi nadoknadili ves zaostanek in imeli na voljo celo dve zaključni žogi pri rezultatih 14:13 in 15:14, na koncu pa so gostitelji z dobrim blokom le prišli do zmage. Bor Furlani je v tem nastopu vsekakor zadovoljil in se tudi oddolžil za zelo bledo igro, ki jo je prikazal v srečanju 9. kola proti Interju.
OSTALI IZIDI 11. KOLA: Zaule -Volley Club 3:0, San Sergio - La Mar-motta 3:2, Inter - Le Volpi 1:3.
IZIDI 10. KOLA: Sloga - Pallavolo TS 2:3, Bor Furlani - Inter 0:3, Le Volpi - 0:3, La Marmotta - Zaule 3:0, Volley Club - S. Andrea 3:1.
LESTVICA: Zaule in La Marmotta 18, San Sergio 16, Le Volpi in Inter 12, Sant'Andrea in Pallavolo TS 10, Volley Club 8, SLOGA 4, BOR FURLANI 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
BREG UNION BETON - ALTURA 3:0
(15:3, 15:10, 15:7)
BREG UNION BETON: Laurica, A. in S. Mauri, Metlika, Ota, S., F. in M. Sancin, Pettirosso.
Bregove mladinke so dosegle še tretjo zmago. Tokrat so se pomerile z ekipo, s katero so delile tretje mesto na lestvici, a izkazalo se je, da so Brežanke precej boljše, tako da so zmagale res brez težav.
OSTALA IZIDA 5. KOLA: Prevenire - Sgt 1:3, Club Altura - Orna 3:0.
LESTVICA: Club Altura in Sgt 8, BREG UNION BETON 6, Altura 4, Prevenire 2, Oma 0.
SKUPINA B
PELLICANA - SOKOL	3:0
(15:5, 15:11, 16:14)
SOKOL: Pertot, Ban, Košuta, Legiša, Golemac, Vižintin.
Ekipa Pellicana je presenečenje te skupine, kljub temu pa bi lahko mlade sokolovke dosegle boljši rezultat, zlasti v zadnjih dveh nizih.
OSTALA IZIDA 5. KOLA: La Marmotta - S. Andrea 0:3, Zaule - Le Volpi 3:1.
LESTVICA: SanfAndrea 8, Pellicana 6, La Marmotta in Zaule 4, SOKOL 2, le Volpi 0.
Na Goriškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA
PIERIS - OLVMPIA	2:3
(15:10, 15:4, 5:15, 10:15, 8:15)
OLVMPIA: Bevilacgua, Brtina, Bris-co, H. Corsi H., C. Zotti, Princi, Bulfoni, Komjanc, Jussa.
Igralke 01ympie so morale na gostovanju pri predzadnjeuvrščenemu Pieri-su v zadnjih treh setih pokazati vse svoje znanje, da so domov odnesle celo kožo.
Zaradi poškodb je 01ympia nastopila v okrnjeni postavi in s spremenjenim načinom igre, kar se je v uvodnih dveh setih zelo poznalo, saj so ju domačinke dokaj prepričljivo osvojile. V tretjem setu so nekatere igralke kljub poškodbi stisnile zobe in stopile na parket, ekipa pa je prešla na ustaljeni način igre, tako da so naše dobro nadaljevale in izsilile peti odločilni niz, ki so ga odigrale praktično brez večjih napak in tako ugnale borbene domačinke.
(EZA)
Konec minulega tedna se je v prvenstvu »deklic« končal kvalifikacijski del, ki se je odvijal v znamenju absolutne premoči obeh Borovih ekip, a v končnico se je kot drugouvrščeni v B skupini od slovenskih ekip zasluženo uvrstil tudi Koimpex. Če je bil uspeh Borove A ekipe več kot pričakovan, saj je šesterka v enaki sestavi zmagala v tej kategoriji že v prejšnjih dveh sezonah, pa je mlajša B garnitura s prepričljivimi nastopi v bistvu presenetila. Četrti polfinalist bo menda Altura, ki pa mora še odigrati tekmo zadnjega kola z Ricreatorijem.
SKUPINA A
OMA - BOR FRIULEXPORT	0:3
(0:15, 10:15, 9:15)
BOR FRIULEXPORT: Ažman, Gre-gori, Guštini, Flego, A. F,aimann, Neubauer, Čok, Vitez.
Borovke so že v prvem nizu nesporno pokazale, kdo je boljši, nato pa so se prilagodile objektivno slabšim nasprotnicam.
Varovanke trenerke Nacinovijeve so se s tem uspehom uvrstile v sklepno fazo za naslov brez poraza in tudi brez izgubljenega niza ter potrdile svojo vlogo favorita.
OSTALA IZIDA 10. KOLA: Altura -Ricreatori odložena, Zaule - Sokol -3:0 brez boja.
LESTVICA: BOR FRIULEXPORT A 20, Altura Omse 14, Ricreatori 12, Oma 8, SOKOL in Zaule 2. (Altura Omse in Ricreatori imata tekmo manj)
SKUPINA B
KOIMPEX - CUS	3:0
(15:6, 15:4, 15:12)
KOIMPEX: Ciocchi, Corsucci, Dap-retto, Meriani, Milič^ Novakovič, Stigliani, Stopar, Tensi, Živec.
Tekma je odločala o kvalifikaciji v končnico prvenstva, saj sta imeli obe ekipi enako število točk, zato je bilo tudi pričakovati izenačeno srečanje. Vendar so tržaške igralke našim nudile le medel odpor, kot da bi se že pred samim srečanjem sprijaznile z usodo. Koimpex je nizal točke brez vsakršnega naprezanja in le v tretjem setu je bila igra nekoliko bolj izenačena. V play-offu za pokrajinski naslov bodo tako igrale kar tri naše šesterke, saj sta si poleg Koimpexa to pravico že pred zadnjim kolom priigrali obe Borovi šesterki. (Inka)
KONTOVEL - BOR FRIULEXPORT B
0:3 (3:15, 3:15, 1:15)
KONTOVEL: Hrovatin, Blažina, Brezovec, Bogateč, Doglia, Milič, Co-mino, Križman.
BOR FRIULEXPORT B: Pitacco, Bezenšek, Tence, M. Faimann, Jogan, Vi-dali, Zadnik, Pernarcich.
Tekma med neenakovrednima nasprotnikoma je bila povsem enosmerna. Kljub veliki tehnični in fizični raz-
liki ni borovkam niti za hip pošla koncentracija, mlajše Kontovelke pa so se jim po svojih močeh požrtvovalno upirale, vendar niso mogle iztržiti mnogo.
OSTALI IZID 10. KOLA: Sant Andrea - Sgt 0:3.
KONČNA LESTVICA: BOR FRIU-LEXPORT B 18, KOIMPEX 16, Cus 12, KONTOVEL in Sgt 6, SanfAndrea 0.
NARAŠČAJNIKI
V tem prvenstvu se je končal prvi del, a lestvica je še zelo nepopolna. Dejansko vodi ekipa Pallavolo Trieste, kaže pa, da se lahko v boj za naslov prvaka vmeša le še Bor Furlani.
IZIDI 5. KOLA: Sloga - Nuova Pallavolo 2:0, Bor Furlani - Pallavolo 1:2, RoZzol - Volley Club 0:2.
LESTVICA: Pallavolo Trieste in BOR FURLANI, Volley Club 4, SLOGA 2, Nuova Pallavolo in Rozzol 0. (Nuova Pallavolo dve tekmi manj, Pallavolo, Sloga, Rozzol in Volley Club imajo tekmo manj)
NARAŠČAJNICE
SKUPINA A
SLOGA - ALTURA 2:0 (15:1, 15:12)
SLOGA: Criti, Franko, Grgič, Mojca in Tjaša Kalc, Kocjančič, Kufersin, Li-moncin, Marucelli, Natalicchio, Race, Starec.
Sloga je prvi del prvenstva zaključila z gladko zmago in je tako na drugem mestu na lestvici. Naše igralke so celo vrsto točk dosegle neposredno z ostrim servisom, ki se mu gostje niso mogle zoperstaviti. Tudi tokrat so na igrišče stopile vse razpoložljive igralke, to pa je tudi dokaz, da se ekipa razvija v homogeno enoto. (Inka)
OSTALA IZIDA 5. KOLA: Virtus -Lucchini 2:0, SanfAndrea - Oma 0:2.
LESTVICA: Oma 10, KOIMPEX 8, Virtus 6, SanfAndrea 4, Lucchini 2, Altura 0.
SKUPINA B
SOKOL - CUS	0:2 (1:15, 6:15)
SOKOL: Peric, Kobau, Udovič, Briš-čak, Legiša, Gabrovec, Uršič, Tinta.
CUS je bil objektivno boljši nasprotnik, vendar pa bi mu lahko sokolovke nudile močnejši odpor, tako da trenerka Kraljeva, ki običajno ne štedi s pohvalami za svoje varovanke, tokrat nikakor ni mogla biti zadovoljna z njihovim nastopom.
BOR FRIULEXPORT - SGT 3:0 b.b.
Nasprotnice so se na 1. maju predstavile v nezadostnem številu, tako da bo tekmovalna komisija bržkone dodelila zmago borovkam brez boja.
OSTALI IZID 5. KOLA: Ricreatori -Melara 2:0.
LESTVICA: Cus 10, Ricreatori in BOR FRIULEXPORT 6, SOKOL 4, Melara 2, Sgt 0. (Ricreatori in Sokol imata tekmo manj)
V košarkarskem prvenstvu državnih kadetov proti prvouvrščeni peterki Don Bosca
Kontovel (kljub odsotnosti Budina) le tesno izgubil
Deželno tekmovanje Intercas
Predstavniki Krasa so se izkazali
športno manifestacijo deželnega finala Intercas je ob priliki praznovanja 30-letnice delovanja SK Kras uspešno prevzel v organizacijo njegov namiznoteniški odsek, žal pa udeležba ni bila zadovoljiva, saj je od 4 društev iz dežele, vpisanih v Intercas, prišla le polovica. Očitno odsotna društva nimajo igralcev določene starosti, kar pa seveda ne moremo trditi za Kras, ki je moral izvesti predhodno interno tekmovanje med svojimi najmlajšimi člani, izmed katerih so zatem oblikovali tri ekipe. Društvo iz Latisane je imelo le eno ekipo.
Udeleženci so se pomerili v treh preizkušnjah: "poligon s štafeto ', "tehnika in natančnost", ki zahtevajo spretnost, točnost, hitrost in nazadnje še v namiznem tenisu po dvojnem Davis sistemu (ekipo sestavljata dva starostna Pasova). Preizkušnje so bile zelo zahtevne. Pri tehniki in natančnosti so morali na primer igralci izvesti servise preko panoja na sredi mize, za katerim je inštruktor podajal žogice. V 2. vaji so morali servirati v točno določene kvadratke in v 3. izvesti osnovno vračanje servisa preko ovire.
Ekipa Krasa A v postavi Vanja Jvlilič, Gorazd Milič, Daša Bresci-ani in Bojan Simoneta je bila ne-prekosljiva (54 točk) in je povsem zasluženo osvojila L mesto ter se s tem kvalificirala na državni filiale, ki bo konec maja v Fiuggiju. Kras B (Roby Pavletič, Nataša Mihe, Jasmin Kralj, Tjaša Guštin) je bda z 42 točkami druga, tretje mesto je pripadlo ekipi Kras C z 48 točkami (Alma Vidau, Kristina otubelj, Goran Simoneta, Elena Markuža). S 4. mestom in 26 točkami se je morala zadovoljiti postava iz Latisane. Lani je Kras z ekipo Peter Santini, Roby Pavletič, Miran Simoneta in Vanja Milič osvojil državni naslov. (J.J.)
DRŽAVNI MLADINCI Tolažilna skupina
PETRARCA ELLEDI PADOVA -
JADRAN FARGO 107:76 (51:31)
JADRAN FARGO: Oberdan 17 (2:5), Gerli 2, Daneu 10 (1:8), Crisma 9 (3:5), Briščik 6, Ažman 28 (6:8), Kapun, Godnič 6 (2:2), trener: Drvarič.
ON: 22; TRI TOČKE: Oberdan 3, Ažman 2, Daneu 1.
Jadranovi mladinci so sklenili nastope v tem prvenstvu z visokim porazom v Padovi proti nasprotniku, ki so ga na prvem srečanju doma zasluženo premagali.
Tokrat pa so v Padovi nastopili z zelo okrnjeno postavo (le osem igralcev) zaradi bolezni (Berdon in Pettirosso), šolskega izleta (Sterni) in vojaške službe (Sosič), poleg tega so tudi igrali slabo tako v napadu kot (predvsem) v obrambi.
Za naše košarkarje je bil zlasti nerešljiva uganka domači strelec Tog-non, ki je dosegel kar 48 točk.
Škoda, da je Drvaričevo moštvo prav v poslednjem nastopu doživelo tako visok poraz, kajti v tem prvenstvu je na splošno povsem zadovoljilo in nekateri posamezniki so pokazali tudi velik napredek, (bi)
Primorska liga
JADRAN ZSŠDI - ISKRA IDRIJA79:73
(47:32)
JADRAN ZSŠDI: Starec 13, Pavlica 4 (4:4), Rebula 13 (5:10), Debeljuh 21 (6:7), Briščik 2, Kralj 7 (0:2), Vodopivec 1 (1:2), Turk 5 (1:5), Milič 7 (3:4), Godnič 4, Daneu 2, Kapun (0:3); trener: Drvarič.
ISKRA IDRIJA: Logar, Novak 2, Sedej, Lapanje 8 (0:2), Kos 12 (0:4), Čiga-le, Svetlik 23 (1:2), Mozoli 24 (9:18), Fatur (0:1), Gnezda, Uršič 2 (0:1), Kenda; trener: Vehar.
SODNIKA: Lesica in Simonič; PON: Kos in Fatur; TRI TOČKE: Debeljuh 1, Kralj 1, Starec 1.
Naša mladinska selekcija se je morala kar pošteno potruditi, predno je strla odpor Idrijčanov, ki so bili zlasti
s Svetlikom in Mozolijem zelo nevarni. Naši mladinci so očitno po prvem polčasu mislili, da bodo zlahka odpravili goste, le-ti pa so v nadaljevanju kar nekajkrat ogrozili zmago Drvari-čevih varovancev.(bl)
DEŽELNI MLADINCI (21. kolo)
BOR RADENSKA A - SANTOS 37:91
(20:42)
BOR RADENSKA A: Oberdan 2, Pressel, Doles 9 (0:2), Požar 9, Bajc 8, Uršič 2, Rudež 4 (2:4), Sancin 3.
3 TOČKE: Doles 1, Požar 1, Sancin
1.
LIBERTAS - KONTOVEL	odi.
LESTVICA PO 20. KOLU: Don Bos-co 38, Libertas in Cgi 30, Santos in KONTOVEL 26, Ricreatori 22, Stefa-nel 18, Sgt Cgs Buli in BOR RADENSKA B 16, Ferroviario 8, Inter 1904 6, BOR RADENSKA A 0.
DRŽAVNI KADETI
BOR RADENSKA - REX VIDEM 92:71
(44:33)
BOR RADENSKA: Giacomini (0:1), Gallopin 10 (4:4), Possega 14 (2:5), Grbec 12 (2:2), I. Bajc 12 (4:4), Tomšič 16 (1:1), Porporatti, E. Bajc (0:1), Samec 25 (2:6), Križmančič 4; trener Martini. PM: 15:24. SON: 19. TRI TOČKE: Tomšič 1, Samec 1.
Sadovi celoletnega dela trenerja Martinija in Borove ekipe se končno obrestujejo. Proti solidni postavi videmskega Rexa so plavi odigrali eno izmed svojih boljših tekem, tako da je končna visoka zmaga povsem zaslužena.
Borovci so pričeli na najboljši način, saj so takoj povedli za nekaj točk, razlika pa se je do izteka polčasa še povečala. Običajni velik doprinos Štefana Samca pod košema in dobra skupinska igra sta označevala tudi drugi del srečanja, kar je obenem onemogočilo gostom, da bi se približali našim. Že sam podatek, da je kar šest borov- -cev doseglo več kot 10 točk, jasno priča o dobri skupinski igri plavih. V ta-
kih primerih pa je tudi težko izgubiti tekmo.
Do konca prvenstva manjka še pet kol, borovci pa bi lahko pristali na sredini lestvice, če bi v preostalih srečanjih imelo pozitiven obračun. (V.J.)
DON BOSCO - KONTOVEL 100:90
(43:47)
KONTOVEL: Ban 3 (1:1), Gruden 8 (1:3), Spadoni, Emili 28 (12:14), Cinger-la, Černe, Daneu 18 (4:6), Ravbar 2, Vodopivec 11, Turk 20 (6:8); trener Meden. PM: 24:32. SON: 22. TRI TOČKE: Vodopivec in Gruden 1.
Res škoda, da se je moral Kontovel pomeriti z vodilim Don Boscom brez svojega asa Budina, saj so se Medeno-vi fantje skoraj enakovredno borili tudi brez svojega leaderja. Tekma se je pričela v znamenju Kontovela, ki je z Ivom Emilijem v ospredju stalno vodil. Šele v drugem polčasu so domačini zaigrali bolje v obrambi, več pozornosti so namenili Emiliju, tudi v napadu pa so bolj uspešno metali na koš. Nekaj minut je trajalo ravnotežje, zatem pa so igralci Don Bosca povedli za 9 točk (78:69). Trener Meden je v zadnjih minutah poskusil z nekaterimi 'taktičnimi menjavami v obrambi, ki so se tudi obrestovale, domača ekipa pa je z nekaterimi trojkami (kar 10 v teku celotne tekme) spet vzpostavila razliko 10 točk, s katero se je tekma tudi končala. Glede posameznikov omenimo še izredno koristno delo Daneva pod košema ter visok izkupiček točk Stefana Turka, ki vse bolj preseneča.
(V.J.)
OSTALI IZIDI 21. KOLA: Ferroviario - Legnonord 59:103; Stefanel - Ital-monfalcone 84:86; Bernardi Go - Sgt Buli 124:80; Ricreatori - Crup Pn 83:68; Thesis Pn - San Daniele 65:54.
LESTVICA: Don Bosco 38, Stefanel 36, KONTOVEL 32, Bernardi 26, Legnonord in Rex Videm 24, Italmonfalco-ne in Ricreatori 22, Thesis in BOR RADENSKA 18, Crup Pn 16, S. Daniele 10, Sgt 6, Ferroviario 2.
NARAŠČAJNIKI
LIBERTAS - BOR INDULES 80:58
(35:21)
BOR INDULES: Verri 2, Colja 2, Kovač, Sancin 13 (3:4), Uršič 9 (1:3), Oberdan 15 (3:6), Požar 7 (1:2), Veljak 6 (0:1), Verri 3 (1:4); trener Ceper. PM: 9:20. SON: 14. TRI TOČKE: nihče.
Proti starejšim igralcem Libertasa so se borovci predstavili še v okrnjeni postavi, kar je tudi zelo vplivalo na potek tekme. Vrhu vsega so Ceperjevi fantje igrali pod svojimi sposobnostmi, tako da je bil visok poraz skoraj neizbežen. Višji domači igralci so gospodarili pod košema in tudi s protinapadi so večkrat presenetili borovce, pri katerih sta se bolje obnesla le Tom Oberdan in Igor Veljak. Razlika se je tako postopoma večala, naši pa tega niso mogli preprečiti. Res škoda, da se je tekma slabo končala za plave, ki bi z zmago dohiteli prav Libertas, sedaj pa se lahko borijo le še za končno sedmo mesto.
OSTALI IZIDI 20. KOLA: KONTOVEL - SOKOL 103:86; Inter 1904 - Stefanel A 71:93; Santos - Stefanel B 70:69; Latte Carso - Don Bosco 42:118; Ricreatori - Sgt preložena; Stefanel C -Stella Azzurra 105:58.
LESTVICA: Stefanel A 40, Don Bosco 36, Inter 1904 30, Stefanel B in KONTOVEL 28, Libertas 24, BOR INDULES 20, Sgt 18, Stefanel C 16, SOKOL in Santos 14, Latte Carso in Stella Azzurra 4, Ricreatori 0.
DEČKI
IZIDI 16. KOLA: Libertas - Stefanel B 57:82; Santos - Stefanel A 38:112; Poggi Paese - Lega Nazionale 107:51; Don Bosco - Latte Carso 71:91; Don Bosco A - Ricreatori 69:81; CIC1BONA prosta.
LESTVICA: Stefanel A 30, Stefanel B 28, Latte Carso Servolana 20, Don Bosco B 18, Poggi in Ricreatori 16, CI-CIBONA 12, Don Bosco A 10, Santos Autosandra 8, Libertas 6, Lega Nazionale 0.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu.- Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na sejmu Alpe Adria
LJUBLJANA — V ponedeljek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli sejem Alpe-Adria Svoboda gibanja. Sejemska prireditev je ostala zvesta svojemu osnovnemu namenu in nakazuje obiskovalcu razne možnosti, kako in kje naj preživi prosti čas in dopust, kje si lahko kupi najrazličnejši športno opremo, med kakšno hrano in kozmetiko lahko izbira.
Na sejmu je prisotnih 286 ras-tavljevcev, od katerih 92 iz tujine (Hrvaške, Avstrije, Italije, Francije, belgije, Norveške, Japonske, Nemčije, Švedske, ZDA in Velike Britanije). Med razstavljalci je
tudi nekaj slovenskih podjetij iz FJK.
V sejemskih dneh se bodo zvrstili dnevi avstrijske in tržaške trgovinske zbornice, dnevi pobrate-ga mesta Wiesbaden, Pomurja, Zgornje Savinjske doline in Mercatorja. V okviru italijanskega dne bo danes v Ljubljani predsednik tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, ki bo imel tudi daljšo tiskovno konferenco. Pred tiskovno konferenco pa se bo Tombesi z delegacijo tržaške Trgovinske zbornice srečal s predstavništvom Gospodarske zbornice Slovenije. Srečanje bo nedvom-

Pogled na Ptuj, enega od biserov slovenske kulturno-turistične ponudbe
vse za turizem, šport in prosti čas
no priložnost za utrditev sodelovanja med zbornicama in gospodarstveniki obeh držav.
Sejem Alpe Adria - Svoboda gibanja je razčlenjen v šest tematskih sklopov in sicer šport, turizem, plovila, kozmetika ter kam-ping in karavaning. Kar 40 odstotkov razstavnega prostora so zakupili razstavljalci iz salona prehrane, ki razstavljajo svojo proizvodnjo v halah A2 in C. Razstavljalci predstavljajo svoje izdelke in večina jih obiskovalcem ponuja v degustacijo in jih prodaja po ugodnejših sejemskih cenah.
V hali B se predtavljajo turistične organizacije, letos pa je poudarek na slovenskih turističnih območjih.. Vredna ogleda pa je tudi skupna razstava 34 alpskih turističnih krajev iz dežel Alpe Jadrana.
Hala A je namenjena plovilom, v hali G je na ogled oprema za rolkanje, kolesarjenje in skate-bord, na voljo pa so tudi štiri steze za tekmovanje in poskuse. Omeniti velja, da si je v galeriji hale B mogoče ogledati tudi ultra lahka letala in helikopterje ter se seznaniti s turistično ponudbo razstav-ljalcev. V zunanjih prostorih pa sta kamping in karavaning oprema z vsem, kar sodi zraven za oddih in življenje na prostem.
Sejem, ki bo trajal do 28. marca, je odprt vsak dan od 10. do 19. ure.

IMPORT - EXPORT
tekno

s.r.l
—	Zaščitna sredstva za poljedelstvo
—	Kemikalije in bazna kemija
—	Tehnična svetovalska služba
—	Industrijski inženiring
Sedež: GORICA — Ul. Crispi 2
Tel. (0481) 531600 — Telex 460655 —- Telefax (0481) 530008 Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1
UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA
34070 SOVODNJE (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481) 521383 Telex 460639 IMSAGO I Fax (0481)521388
•	STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO:
float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd.
•	STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE
•	LASTNA PROIZVODNJA:
izolacijska stekla, silikonska tesnila
Banka Alpe Jadran
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO in KMETIJSTVO - TRST
Od 23. do 28. marca
TRST NA LJUBLJANSKEM SEJMU
na skupnem razstavnem prostoru Trgovinske zbornice
Med tržaškimi podjetji je letos spet precej zanimanja za sodelovanje na ljubljanskem sejmu.
Po kritičnem letu vojaškega spopada med republikami in težavnem obdobju iskanja novega aspekta na nekdanjem jugoslovanskem področju, se sejem Alpe Adria ponovno predstavlja kot priložnost za nov razcvet poslovnega sodelovanja.
S tem pa je postal uresničljiv tudi načrt, o katerem je bil govor že pred tremi leti, da bi postopoma vse tržaške razstavljalce združili v en sam velik »kolektiv«, ki bi ga koordinirala Trgovinska zbornica.
Na podlagi zbranih prijav bo letos pripravljen razstavni prostor na površini 100 kvadratnih metrov. Prostor bo ustrezno opremljen, na njem bo tudi predstavništvo Trgovinske zbornice, poskrbljeno pa bo tudi za pomoč podjetjem. Med njimi bo nekaj novih imen, prisotna pa bo tudi INSIEL-Informatica regionale, ki je že navezala plodno delovno sodelovanje s slovenskimi partnerji.
Sejem pa predstavlja tudi priložnost za srečanja predsednika Tombesija, ki ga bodo spremljali člani sekcije za Slovenijo pri tržaški delegaciji zbornice Italjug, z vidnimi predstavniki gospodarskega in političnega življenja v Ljubljani. Na teh pogovorih bodo skušali razrešiti stare in nove probleme menjave, med katerimi niso na zadnjem mestu povečani stroški zaradi novih mej med Slovenijo, Hrvaško in drugimi republikami.
Uradno predstavništvo Tržaške Trgovinske zbornice na 31. mednarodnem sejmu Alpe-Adria Ljubljana, 23. - 28. marca 1992
Seznam razstavi) alcev na skupnem razstavnem prostoru
•	CENTRO RADIO - Cislin P. Paolo
Ul. S. Nicolo 36 - TRST Tel. 040/363716 - 638051 Fax. 040/363716
ELEKTRONSKI APARATI ZA KOMUNIKACIJE
•	CERERE - S.a.r.l.
Ul. Torrebianca 43 - TRST Tel. 040/631920 - 632345 Fax. 040/361413 - Telex 460083 KMETIJSKI IN INDUSTRIJSKI PROIZVODI
•	CIEX dr. Mario Valastro Sas
Ul. Stuparich 19 - TRST Tel. 040/360626 - 360662 Fax. 040/369161 - Telex 460115 PLOČEVINA »RHIBO SpA«.ZA AVTOMOBILE in laki »Max Meyer Duco Sp A« za avtomobile.
•	JANOUŠEK F.lli - S.a.r.l.
Miramarski drev. 87 - TRST Tel. 040/422816
Fax. 040/4100482 - telex 460437 NARAVNI EKSTRATI, AROMI,
DESTILATI ZA NAPITKE (proizvodnja in prodaja).
e PAOLO MELINGČ - S.p.A.
Ul. di Donota 1 - TRST Tel. 040/630416 - 634382 Fax 040/734210 - telex 460281
ŠPORTNI COPATI IN TRENIRKE, SPLOŠNI UVOZ-IZVOZ.
•	PETRO PETRUCCO & C. S.a.s.
Ul. Ottaviano Augusto 12 - TRST Tel. 040/639022 - 305259 Fax 040/634974 - 304837 - telex 460450 SADJE, ZELENJAVA, KMETIJSKI PRIDELKI, UVOZ-IZVOZ, COUNTER TRADE.
•	GE. DE. AL. DOLCI B. Haber
Ul. s. Marco 45
Tel. 040/369947
Fax 040/365674
PIJAČE, VINA in SLADICE
znamke »Maxim's de Pariš«
•	INSEL - S.p.a.
Ul. S. F. D'Assisi 43 - TRST Tel, 040/3737111 fax 040/3737333 - telex 461124 SISTEMI INFORMATIKE ZA KRAJEVNE USTANOVE
•	TRŽAŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA
Borzni trg 14 - TRST Tel. 040/67011
fax 040/366256 - telex 460165