Politicen list za slovenski narod. Po pošti prejcman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejcman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i^tev. 225. V Ljubljani, v ponedeljek 3. oktobra 1392. Letnik XX. Holiemvartov ali jugoslovanski klub ? (Izriren dopis iz Gorice.) Društvo „Sloga" je imelo dne 29. septembra svoj letni občni zbor. Vdeležencev je bilo do pet- j deset. Ko je predsednik in državni poslanec dr. A. ; Gregorčič otvoril zborovauje, prečital je tajnik poročilo o delovanju društvenem v preteklem letu. Prijatelj in neprijatelj mora priznati, da glede šol slovenskih je „Sloga" dosti storila. Glede podatkov v dohodkih in stroškov hočemo poročiti kasneje, ko bomo imeli tiskano poročilo pred seboj. Po poročilu oglasil se je za besedo župnik g. Blaž Grča iz Šempasa. Ta je rekel, da „Sloga" dovolj kaže verski značaj s svojimi šolami. Pred leti — rekel je govornik — videl sem tolpe slovenskih otrok potepati se po mestu, a danes vsto-pivšega v šolo, so me otroci, katere bi brez društva „Sloge" bila zadela ista osoda, pozdravili me „Hvaljen bodi Jezus Kristus" 1 Za g. Grčo oglasi se g. M a k u c in stavi zbo-rovalcem te-le predloge v potrdilo: • 1. Jugoslovanski poslanci na Dunaju osnujejo naj svoj „jugoslovanski klub". Torej naj bi dr. A. Gregorčič izstopil iz Hohenwartovga kluba in se temu pridružil. 2. Društvo „Sloga" naj sklicuje i po deželi shode. 3. Predlog o živinski soli. Drugo točko je že gospod tainik v svojem poročilu razjasnil. Glede tretje pravi gosp. predsednik, se je temeljito in vsestransko razpravljalo že v drž. zboru. Ni treba torej, da bi tu še več o tem sklepali. Živahnejša debata pa se vnela glede prvega predloga. Debate se je vdeležilo osem udov. Bistvo debate je pa bilo: Predlog g. M a k u c a , da imajo jugoslovanski državni poslanci osnovati na Dunaju svoj klub, in da ima velč. g. dr. Gregorčič se mu pridružiti, podpira tudi g. Ličen iz Rihenberka v vipavski dolini. Ljudstvo naše — pravi govornik — izraža željo, da bi se gospod državni poslanec pridružil Mladočehom. Gosp. M a š er a pravi, da mu predlog Makučev ni prav jasen. Grča, Kodrič, Kosovel pa so se kar proti postavili. Zmisel njihovih ugovorov je bil: Res je, da smo gospoda poslanca mi volili, da imamo mi pravico izražati svoje želje, da ima on dolžnost nas poslušati, vendar glede visoke politike, gledž tako kočljivih reči, pustimo mu svobodno roko. Za-našaje se na njegovo modrost smo prepričani, da si on vsikdar zbere ono stališče, s katerega on upa, da bode najvspešniše mogel delovati za svoj narod. — Koncem stavi č. g. Grča predlog, da se preide o stavljenem predlogu na dnevni red. A ni obveljalo. Debata se je nadaljevala. Da bi pa g. dr. Gregorčič še ostal v Hohen-wartovem klubu, se protivi dr. Rojic: Avstrija je po večini prebivalstva slovanska. V Hohenvvartovem klubu pa gospodujejo — Nemci, ki se imenujejo — konservativne. Ti pravijo, da bi dobili zaveznikov, da jim je do verske šole. Jaz nisem proti veri, saj brez vere bi bili mi živali, a tem nemškim konservativcem je le toliko do Slovanov, kolikor bi z njih pomočjo prišli do verske šole. Sicer pa so proti Slovanom in so, kakor tudi Staročehi le dobrovoljno sredstvo, s katerim Slovane vlada zatira. Ko konservativci dobe versko šolo, puste Slovane na cedilu. Tedaj bi pa mi ne imeli na koga se opreti. Torej sem za predlog gosp. Makuca: Iz Hohenwartovega kluba v — opozicijo! 0. g. Kodrič: Kaj dobimo z Mladočehi ? Saj so osamljeni. Dr. Rojic: Predno pustijo Nemci nas, pustimo jih mi, ne zamudimo prilike ter ne zavirajmo delovanja Mladočehov, Spinčiča, Laginje, Dalma-tincev. V interesu Avstrije želimo, da se osnuje jugoslovanski klub. Poslanci morajo imeti prosto roko. Dr. G r e g o r č i č : Vi pravite: jugoslovanski klub. Ideja dobra. Aza sedaj ne. — Reklo se je, da vlada le izkorišča Hohenwartov klub. Priznati moramo, da parlamentarizem v Avtriji ni tak, kakor bi moral biti. Ali mislite, da vlada ravno Hohenwartov klub potrebuje? Ona dobi večino, kjer in kadar hoče, tudi pri levici. Vendar to moram reči, da Hohenwartov klub vsaj paraliüuje pogubni vpliv levice. Ni pa res, da smo mi jugoslovanski poslanci v klubu brez ožje zveze. Ne, mi vstvarjamo bi rekel glede naših tirjatev nekak klub v klubu. Povedati moram, da ti konservativci priznavajo vsaj pravičnost naših tirjatev in nas po možnosti podpirajo, kakor so n. pr. storili o priliki Spinči-čove afere, ko je minister Gautsch tako osorno zavrnil Kluna, poročujočega o koroških razmerah. Tedaj so nas tudi staročeški poslanci in Hohenwartov klub podpirali. Tudi glede vere je konservativna stranka enakih teženj. S pomočjo konservativne stranke mi Slovenci vsaj nekaj malega, nekaj mrvic dobimo — malo je, a še tega bi ne dobili, ako bi nastopili drugo pot. Pravite, da bi se združili z Mladočehi? Mladočehi glasujejo vedno proti vladi, naj bodo predlogi dobri ali slabi, proti glasujejo iz principa. Ali bi po tej poti kaj dosegli? Zato se mi zdi utemeljeno, da mi jugoslovanski poslanci nesmo izstopili iz Hohenwartovega kluba. Res da so hrvatski nekoji izstopili, a spominjam se besed nekega Hrvata, ki je rekel: „Iz Hohenwartovega kluba da, a z Mladočehi nikada!" Spoštujem iiražene mi želje, ravnal se bom po njih, ako spre-vidim, da so koristne. Ako bi se nasprotno tirjalo, moral bi drugače ukreniti, bodi da bi i ne bilo vsem povoljno . . . Dr. Rojic: Da nam vlada da kaj malega, to je je le pesek v oči. Jaz pa še vedno trdim: v opozicijo. One „mrvice", ki jih nam vlada dä, so, rekel bi — madež Iškrjotov. — Hohenwart velja za LISTEK f Andrej Gregorič. Vse vrste ljubljanskega prebivals/Va so spremljale zadnji četrtek mnogobrojnem številu pokojnega sodnijskega in mestnega zdravnika v pok. g. Andreja Gregoriča k svet. Krištofu. Društvi zdravnikov in strelcev sta korporativno skazali svojemu častnemu članu zadnjo čast. Pokopali smo v pokojniku ljubeznivega starčka, katerega čisti značaj in velike kreposti je občudujoč spoštovala vsa mnogoštevilna vrsta tistih, ki so ga poznali. Vestnost pri izvrševanju vsakeršnih dolžnosti je dičila 901etnega pokojnika, katerega blagonosno zdravniško delovanje ima za seboj trajen, iskreno hvaležen spomin. Rodil se je Andrej Gregorič 6. novembra 1803 ranocelniku semiškemu na Dolenjskem; 1819 prišel je v Ljubljano, leta 1828 tukaj dovršil kirurgične študije in 1830 imenovali so ga za prvega mestnega rano-celnika. Na tem mestu je ostal do 1874, ko je nastopil svoj zasluženi pokoj. 44 let je opravljal to službo, 49 let (do 1. 1885) službo sodnijskega zdravnika, 40 let pa zdravnik tovaren Leykam-Josefsthal. 2e leta 1866 je njega Veličanstvo priznalo požrtvovalno delovanje blazega pokojnika, ki se je vzlasti o vojskinem času 1. 1848; 1849, 1859, in 1866 odli- koval, s tem da mu je podelil zlati križec za zasluge. Tudi njegovi tovariši, imenoma društvo zdravnikov mu je o priliki njegove 70 letnice in njegove 50 letnice kot zdravnik napravilo banket in mu s tem skazalo svoje spoštovanje, ob 80 letnici pa mu je izročilo lepo adreso. Andrej Gregorič, sam zdravnikov sin, šteje v svojem potomstvu mnogo odličnih zastopnikov tega lepega stanu. Dva sinova njegova sta zdravnika: Dr. Andrej Gregorič, zdravstveni svetnik in vodja pakraške bolnišnice na Hrvaškem in dr. Vinko Gregorič, praktični zdravnik v Ljubljani; nečak njegov Edv. Globočnik je praktični in okrožni zdravnik v Cerkljah, sin njegov dr. Edvard Globočnik pa praktični in okrožni zdravnik v Kranju. — Pokojnik je bil do konca svojega življenja zdrav in nenavadno čil na duhu in telesu, brez bolezni je na naglem sklenil v rokah svojega sinu dr. Vinkota kakor smo svoj čas že poročali. Bog daj pokojniku večni mir, nam pa obilo takih mož ! Prva predstava v novem gledališču. Pozno sicer, a vendar stopimo pred svoje čita-telje s kratkim poročilom o slovesni otvoritvi deželnega gledališča v Ljubljani. Novo deželno gledališče je, kakor trdijo veščaki, jedno najlepših v Avstriji, zgrajeno praktično po vseh zahtevah in potrebah takih zgradb. Mi se drznemo trditi, da je za naše razmere in moči celo prelepo, razkošno. — Ves oder je 15 metrov globok in 18 metrov širok, akustika je izvrstna, istotaka ventilacija, dekoracije krasne, mehanične naprave odra po najnovejših iznajdbah. Kogar zanima ta monu-mentalna zgradba, naj si jo ogleda. Dne 29. septembra je bila slovesna otvoritev gledališča, katero je bilo polno odličnega občinstva. Po overturi iz Glinkove opere „Ruslan in Ljudmila" stopi pred občinstvo režišer g. Borštnik ter de-klamuje od g. A. Fuutka zloženi „Prolog", ki je na posameznih mestih vzbujal mnogo navdušenja, konečno pa velik vtis. Ko se dvigne druga zavesa, zazre občinstvo krasno skupino v bengaličnem ognju, predstavljajočo dramo in godbo, nad cesarjevim kipom sredi skupine drži genij umetnosti lavorjev venec. Godba zaigra cesarsko pesen, občinstvo vstane mej navdušenim odobravanjem. Nato se je predstavljala tragedija v petih dejanjih „Veronika Deseniška". To žaloigro je zasnoval pokojni Jurčič, predelal, oziroma dopolnil in uprizoril jo je prav spretno g. Ig. Borštnik. Veroniko Deseniško, katero je Jurčič narisal kot žrtev udane ljubezni, obdal je Borštnik s sijajem narodne junakinje, ki zapusti očeta in dom ter gre za celjskim grofom, v katerem hoče vzbuditi lju- vladno zaslombo. S tem pa, da poslanci radi onih mrvic ostanejo v omenjenem klubu, zajema sedajna vlada moralno moč na zunaj, češ, glejte, vsi narodi v Avstriji so z obstoječo vlado zadovoljni. Ako bi pa poslanci izstopili, bi vlada ono moralno moč na zunaj zgubila. Torej v opozicijo! Brez opozicije za-spimo! Torej za Spinčičem, Laginjo. In ti neso ničle. Sem za jugoslovanski klub, ki bi imel prosto roko delovati z Mladočehi. Glede nasveta g. Lična, ki je rekel, da naj bi se g. dr. Gregorčič združil z Mladočehi, me veseli, da je povedal, kaj ljudstvo misli. Velč. g. Grča odgovarja g. dr. Rojcu, češ, da to so le kombinacije, da vidi prečrno, ponovi zgorenji ugovor. Konečno stavi zopet predlog, da bi se o tej točki prešlo na dnevni red. Velč. g. župnik Kosovel: Naši poslanci so voljeni. Oni že vedo, kaj je najbolje. Pustimo jim torej prosto roko. Gosp. Grča in g. Prinčič nasvetujeta, naj bi se g. Makuca predlog v tem-le smislu prenaredil: Z i sedaj naj ostane v Hohenwartovem klubu, a Jto bi nanesle neugodnosti, da se ne bo branil iz njega izstopiti. Koncem je umaknil g. Makuc svoj predlog. Na to je tudi g. Grča svojega odtegnil. Tedaj so zborovalci prestopili k volitvi novega odbora__ Foiitičio pregied. V Ljubljani, 3. oktobra. Notranje dežele. Delegaciji sta se v soboto sešli v Budimpešti. Predložil se je jima proračun, kateri izkazuje skupnih kosmatih potrebščin za 1898.1. 143,821.887 goldinarjev, v primeri z lanskim proračunom za 4,679.001 gld. več. Bednih potrebščin je 125,359,122 goldiuarjev, izrednih pa 18.462.765 gld. Pokritja je 2,677.493 gld., vkupno čista potrebščina znaša torej 141,144.394 gld., 4,675.016 gld. več nego lani. Od teh potrebščin je 122,081.629 goldinarjev rednih in 18,462.765 gld. izrednih. Redne potrebščine so se v primeri z lanskim letom povekšale za 3,046.432 gld., izredne pa za 1,628.584 gld. Ža letošnje leto zahteva se dodatni kredit v znesku 1,759.220 gld., od katere svote pride na našo državno polovico 1.759.220 gld. Od vkupne potrebščine 141,144.394 gld. pride na ministerstvo vnanjih stvarij 3,533.500 Vojno ministerstvo zahteva za vojsko 123,501.828 gld., za mornarico 11,977.680 gld. V vojne namene zahteva se letos kot redna potrebščina 2,736.840 gld., kot izredna potrebščina 1,499.722 gld., torej vkupe 4,236.562 gld. več, nego lani; za mornarico zahteva se redne potrebščine 303.666 gld., izredne pa 449.966 gld. več mimo lani. Za vojsko v Bosni in Hercegovini zahteva se 3.612.000 gld., torej 723.000 gld. manj nego lani. Carinski prihodki znašali so lani 44,865.470 gld., torej 4,373.720 gld. več, nego je bilo proračunjeno. — Pričakuje se, da bodo razprave v delegacijah letos burnejše, nego so bile lani. To pa ne zaradi tega, da bi se morda od lani bii splošen evropski položaj neugodno zasukal, temveč zato, ker pridejo v zbor zastopniki skrajnih strank. Mladočehi in pa ogerska skrajno levica so letos prvi pot v delegaciji zastopani. Mladočehi bodo skoro gotovo letos kritikovali trodržavno zvezo in zahtevali zvezo z Rusijo. Ogerska skrajna levica pa utegne priti s kakmi drugimi pretiranimi zahtevami. Na sklepe seveda predlogi teh dveh stranic ne bodo imeli nobenega vpliva, samo razprave v delegaciji bodo malo oživile. Dosedsj je po navadi v delegacijah bilo vse nekako mrtvo, posebno v avstrijski. Ogersko. Finančni minister je pred včeraj predložil proračun za prihodnje leto. Ta proračun izkazuje prebitka 14.047 gld., torej 678 gld. manj, nego lani. Finančni minister je pri tej priliki povedal, da se bode še pred proračunom v zbornici razpravljalo o povišanju uradniških plač. V ta namen se je že vstavilo v proračun mej redne potrebščine 2-6 milijona več. Minister je nadalje izjavil, da so lani razni davki več donašali, nego je bilo proračunjeno, in pričakuje, da bode letos ravno tako. Napovedal je ob jednem tudi več važnih reform v njegovem področju, tako reformo finančne uprave, reformo direktnih davkov itd. Davki se ne bodo re-formovali le tako, da se povekšajo državni dohodki, temveč se bode skušalo razbremeniti manjše davkoplačevalce. Dal je tudi razna pojasnila, kako se bode vrejevaia valuta. Vladna stranka je bila seveda jako zadovoljna z ministrovimi pojasnili. Opozicija jih je pa molče poslušala. V nanje države. Rusija. Citatelji se še spominjajo, da so bili veliki izgredi v jekaterinoslovski guberniji zaradi naredeb, ki so se bile ukrenile proti koleri. Fužine Angleža Hughesa se delavci bili popolnoma razbili. Izgredniki so prišli pred vojaško sodišče, katero jih je obsodilo 180 k večjim in manjšim kaznim. — Vojaških novincev se bode letos nabralo v Rusiji 262.000. Tukaj pa niso vštete teritorijalne čete v azijski Rusiji. — Ministerstvo narodnega prosve-ščenja je zaukazalo. da se v protestantskih šolah peterburškega okraja občna zgodovina predava v ruščini. Dosedaj se je na teh šolah samo ruski jezik in slovstvo predavalo v ruščini, drugi predmeti pa vsi v nemščini. Tako se bodo polagoma porušile vse protestantske šole. — Večji ruski listi razpravljajo o tem, kake naloge vse čakajo novega finančnega ministra. Od njega zahtevajo se mnoge velike reči, pred vsem, da povzdigne obrt in trgovino in pa bolje vredi ruske finance. Francija. Grof Pariški se je svojemu zastopniku v Franciji, d' Haussenvillu, zahvalil pismeno za govor njegov v Montanbanu. Grof Pariški v tem pismu dokazuje, da republika ni prava vladna oblika za devetnajsto stoletje. Zgodovinsko pravo še vedno velja, kakor je veljalo poprej. To pravo bode še dobra pomoč v strašni krizi, ki se približuje. Monarhija se more prilagoditi raznim socijalnim pogojem in političnim uredbam. Le monarhija more biti podlaga trdni vladi, katera je potrebna francoski demokraciji. Grof Pariški obeta, da bi monarhija pospeševala socijalne reforme. Pri tem bi se pa držala srednje poti in bi se nikakor ne držala načela, da ima rešitev socijalnega vprašanja izključno država vzeti v svoje roke. To pismo je nekak program grofa Pariškega. Ta program sicer dosti obeta, ali vendar ni nobena stranka prav zadovoljna z njim. Večina Francozov se pa za grofa Pariškega itak nič ne briga, ker skoro ni misliti, da bi kdaj prišel na francoski prestol. Izvirni dopisi. Iz Novega Mesta, 30. septembra. Vendar enkrat! Železnica se dela. Včeraj popoldne se je slovesno otvorilo delo na progi od Ponikev do Straže. Mil. g. prošt Urh je delo blagoslovil z obilno asi- zgubi pravice prvorojenca. Sin Friderik se udd oblastnemu očetu. Četrto dejanje. Veronika je na Ostrovcu v oblasti strastnega in malovrednega Soteščana, kateremu jo je izročil stari grof, a oni se ne udd njegovim zvijačam, vedno še upa, da jej ni soprog nezvest. Ko je v največji stiski, reši jo Vukašin s tovariši. Soteščan misli, da jo je iztrgal iz njegovih krempljev soprog grof Friderik, ter gre to naznanit grofu Hermanu, ki vsled tega vzame Frideriku pravice prvorojenstva ter ga pošlje v Budimpešto. Mej tem pa stari grof dobi žalostno vest, da je drugi njegov sin in sedaj naslednik, Herman, pal s konja in se ubil. Stari grol je divji ter mini, da je Veronika čarovnica in pričarala ndnj to nesrečo; sklene, da jo uniči. Peto dejanje se vrši na glavnem trgu v Celju. Veroniko sodi cesarsko sodišče kot čarovnico in stari Celjan hoče njeno obsodbo. Vukašin pribiti, da reši Veroniko, ter očita grofu Hermanu, da je podkupil priče. Uname se boj, Veronika trdi, da je čarovnica, ker tako hoče rešiti Vukašina, a Hermanov hlapec ga zabode do smrti. Sodniki se vrnejo od posvetovanja, Veroniko oproste od zatožbe. Stari grof pa se ne ozira na to razsodbo, obsodi zaradi čarovništva na smrt Veroniko, katero odpeljejo na grmado. 8tenco. Slovesnega čina so se udeležili v mnogobroj-nem številu zastopniki nradništva, občine, tukajšnjih društev in veliko druzega občinstva. Godba meščanska je zasvirala cesarsko pesem in druge komade, pevsko društvo je zapelo „Molitev", z vidnim veseljem so prijemali za okrašeno lopato posamezni zastopniki ter jo zasadili v tla, po kojih ima v nekaterih mesecih drdrati brzi hlapon; gosp. Suklje je imel govor, v katerem je poudarjal pomen tega dneva, pomen bodoče železnice v vsakem oziru. Po dovršeni slavnosti so delavci, ki so z lopatami v roki čakali, da se dovrši blagoslov, kakor na komando jeli sukati svoje orožje, da je bilo veselje. Vršil se je ta čin na kraju, kjer bode stal bodoči novomeški kolodvor, na levi strani ob novi cesti, ko krene od Krke proti stari cesti, torej od mesta 10—15 minut srednje hoje. Meščani so s tem lahko jako zadovoljni, vzlasti še, ako poudarimo, da bode rastlo mesto ravno ob tej novi cesti proti kolodvoru Ni ga za to lepšega in pripravnejšega kraja, nego to prijazno brdo nad Krko. Bog daj, da se to delo hitro vrši, srečno dovrši v korist nam Dolenjcem! Z veseljem tudi nažnanim vest, da sta baje podjetnika obljubila, da se bodeta ozirala pri oddaji obrtnih del pred vsem na naše domačine; nadejati se je torej, da nam donese grajenje železnice ne le po množici ljudij, ki bodo pri nas bivali, ampak tudi še drugim načinom lepih dohodkov. Kolera straši. Tudi naš mestni zastop se nekoliko bävi ž njo, ali veliko se pri nas ne dä storiti. Kupil je razkuževalni aparat, preskrbeti hoče posebno bolnišnico, ako bi se morilka res priklatila k nam itd. Javne bolnišnice nam je jako potreba, pa kako jo bomo napravili ? Mesto samo ne zmore tega, dežela bode pač morala priskočiti, kadar pride do zidanja. Cela Kranjska eno samo bolnišnico, — je vendar premalo! Cujemo pa veseli glas, da nameravajo usmiljeni bratje ozreti se na naš kraj ter tu napraviti bolnišnico. Dva gospoda sta ta teden ogledovala posamezne objekte, ki bi se dali v to porabiti. Bog daj, da pride do izvršitve! Prepričan sme biti plemeniti red, da mu bode mesto ne samo hvaležno, marveč da Dode tudi de-janjsko pripomoglo, da se reč srečno izvede. Dežela gotovo tudi ne izostane. Na bližnjih Gorjancih dela dr. Schlesinger, ki je kupil bližnji Ruperčvrh, velikanske tovarne za les. Sedaj deluje gori čez sto ljudij, ko pa pride v tir velika tovarna, bode gori bivalo neprenehoma čez dvesto ljudij. Dimnik tovarne se bode dobro videl iz našega mesta, dasi so gradi v neki dolini. Tudi za magacin si je gospod Schlesinger že pre-skrbel prostor tekom prihodnjega našega kolodvora. Prišlo bode torej k nam obilo dela in ž njim zaslužka, kojega naše ljudstvo jako potrebuje. Od zemljiških plodov več ne dobiva potrebnega živeža, tako slabe so letine, odkar je prišla šiba božja nad naše trte. Mnogo lepih in pretresljivih prizorov je v igri, vsebina je jako primerna za žaloigro, tudi je bila igra jako skrbjo uprizorjena, ali dasi je igra v celoti naredila močen vtis, vendar med posameznimi prizori in dejanji ni dovolj označena psihološka zveza, pogrešali smo dramatiške motivacije. Jasno in dosledno sta narisana le grofa Hermana in Veroničin značaj, ki sta glavni osebi in najhvaležniši vlogi. Veroniko je gospa Borštnikova predstavljala v resnici izborno ter izražala razna, toliko nasprotna si čuvstva naravno in neprisiljeno. G. Borštnik je Vukašina predstavljal sicer prav dobro, le v petem dejanju smo opazili neko negotovost. Gosp. Sršen je dobro označil podlega Soteščana, želeli pa bi boljše, razločnejše izgovarjave. G. Danilo ko grof Friderik v posameznih prizorih ni izvršil Bvoje vloge do popolne veljave, najmanj pa se je povspel do svoje naloge g. V e r o v š e k kot grof Herman. Bil je po osebi in maski vzoren tip oblastnega in neusmiljenega grofa, a ne dostaje mu gromovitega glasu in sorodnega temperamenta. Med epizodisti je najbolje ugajal g. P e r d a n kot Ti-burcij. H konca le želimo, naj bi bilo gledališče, ki staue mnogo, mnogo novcev, v resnici hram umetnosti, plemenite izobrazbe in poštene zabave, ne pa vir duševne izprijenosti, kakor so premnoga moderna gledališča. —k. bežen do naroda. Vsebina igre je ob kratkem ta-le: Na Desenicah se pripravljajo na slovesen sprejem starejšega sina celjskega grofa. Menih Tiburcij pa ni vesel tega sprejema, ker vi, da je plemiča De-seničarja hči, Veronika, že kot otrok bila namenjena mlademu plemiču Vukašinu, ki je bil vzgojen na Desenicah, in sluti nesrečo. Oče Deseničar pa pozabi na zaroko in pričakuje grofa Friderika, ki hoče Veroniko snubiti za graščaka Soteščana. Veronika pozdravi po starem običaju s kupo v roki grofa Friderika, ki v tem trenotju sklene odpeljati Veroniko. Drugo dejanje se vrši na gradu Ostrovcu, grof Friderik Celjski je skrivaj poročen z Veroniko, ki se mu je Vdala le bolj iz unetosti za slavo in srečo domovine, kateremu naj bi bil njen soprog mogcčen zaščitnik in — vladar. Vendar želi in sili Veronika, naj oba prosita starega grofa Hermana odpuščenja in očetovskega blagoslova. Tu prideta na grad Soteščan in Vukašin, da se maščujeta, a se prepričata, da je Veronika poročena z grofom. V tretjem dejanju je Veronika skoro obupana, ker je zvedela, da umira njen oče, ki ga je skrivaj zapustila, in da je prva žena njenega soproga umrla nasilne smrti. Soteščan mej tem naznani staremu ponosnemu grofu Hermanu, da je sin tajno poročen z Veroniko. Stari pride na Ostrovec ter zahteva od sina, da se loči od žene in poroči i drugo, sicer Iz Škofje Loke, 30. sept. Nedelja 25. t. m. je bila za našo mestno faro posebno znameniti dan. Blagoslovljeno je bilo namreč novo pokopališče. — Je pač dolgo trajalo, predno je mestna fara dobila lastno pokopališče. Odkar Loka stoji, so pokopavali mrtve v sosedni stari Loki. Z e leta 1816 so se začeli pogajati zaradi lastnega pokopališča za mestno faro, a še-le sedaj se je ta zadeva izvršila. Nihče ni bil prej zanj posebno zavzet in zato so vedno jo odložili, če prav se je večkrat srpožila. Letos pa je okr. glavarstvo bolj strogo stopilo pa noge ter novo pokopališče zahtevalo. Mestni g. župnik J. Tomažič se je krepko dela poprijel in ne, da bi ljudem stroške napravljal, je iz cerkvenega premoženja napravil krasno pokopališče. Gotovo je to velika prednost, da je pokopališče izključljive cerkvena last. Pokopališče je narejeno na tako zvanem „Oster-feldu" za Grbčevo vilo ter meri na dolgost 100 1/i m. na širokost pa 85 m. Na severni strani narejen je glavni vhod. Lepšega kraja bi ne bili mogli izbrati, kakor je ta. Žal, da ni mogoče narediti krajšega pota do pokopališča, kajti hoditi bo treba do Jožkove hiše in potem nazaj na polje. T*» nepriličnost bo morebiti mogoče poznejo odpraviti. Mestni g. župnik je imel pri tem mnogo sitnostij iu težav, ker so bili mnogi zoper napravo novega pokopališča. Temu se ni čuditi. Mnogi bi po smrti radi počivali tam, kjer počivajo njih stariši in prijatelji, a upati je, da je po dovršenem delu vsa ne-volja zginila ter bodo vsi zadovoljni s krasnim pokopališčem. Slovesnost blagoslovljenja se je vršila, kolikor mogoče sijajno. Iz mestne farne cerkve se je ob 9 uri začela pomikati proti novemu* pokopališču veličastna procesija, katere so se udeležili dekliška in deška šola, požarna bramba, mestni zastop, mil. preč. g. stolni prošt dr. L. Klcfutar v pontifikalni opravi 10 duhovnikov, mnogo pobožnega ljudstva. Mil. g. stolni prošt so mladeniško živahnostjo obhodili in blagoslovili pokopališče. Preč. gosp. kanonik Klun je potem v izvrstnem govoru pojasnil imenitnost pokopališča. Po pridigi so mil. gosp. stolni prošt darovali sv. mašo v lepem sredi pokopališča narejenem šotoru. Radovedno so ljudje pričakovali, kdo bo prvi na novo blagoslovljenem kraju pokopan. Prvi mrlič je bil 5 dui staro dete, kateremu so naredili slovesen pogreb prve vrste. Iz Planine, 29. sept. (Birma.) Ker je bila birma v Cerknici zaradi vročinske bolezni, katera razsaja po več vaseh tamošnje občine in se menda čedalje-bolj širi, od višje oblasti prepovedana, so prevzvišeni g. knezoškof na željo gospoda župnika prišli k nam v Planino, delit zakrament sv. birme. Odločeno je bilo v začetku, da se snidejo v Planini samo bir-manci domače župnije pa dveh sosednih na Uncu in Studenem. Vsled dovoljenja veleslavnega c. kr. okr. glavarstva so smeli tudi otroci iz neokuženih vasij cerkniške župnije priti v Planino. Na ta način se jih je nabralo 838. Prevzvišeni so se pripeljali sinoči okoli 7. ure zvečer od birmovanja v Starem Trgu na Unec. Tu jih je pod krasnim, z lampijoni razsvetljenim slavolokom čakala deputacija iz Planine, broječa osem veljakov, unška šolska mladež z gosp. nadučiteljem ter mnogo občinstva iz bližnjih vasij. Po običajnih prisrčnih pozdravih in odzdravih so drdrali vozovi dalje proti Planini. V Cirju, kjer se cesta polagoma spušča proti Haasbergu, je iznenadil prevzvišenega diven prizor: razsvetljava; — vse hiše spodnje Planine, ki gledajo proti vshodu, so migljale — neštevilnih lučicah. Ker stoji hiše v dveh vrstah, — druga vrsta nekoliko metrov nad prvo, — in nekatere posamezne prav visoko na rebri, — je bila Planina od daleč zares tako krasna videti, da so marsikomu solze veselja oči zalivale. Z razsvetljavo se je posebno odlikoval grad Haasberg, — potem Mejakova, Krončkova, Galacijeva in Vipavčkova hiša, šola in župnišče itd. — Da so tudi topiči pokali in zastave vihrale, — to se že tako ve. Storilo se je vse, kar je bilo mogoče v kratki dobi štirih dni, odkar se je izvedelo, da je birmovanje preneseno s Cerknice v Planino. Pri drugem slavoloku — prvi je bil pri gradu — z napisom: „Planina srčno se raduje, — Ker knezoškof jo obiskuje" je bila zbrana duhovščina in šolska mladež. Učenka Marija Gartner je mil. knezo-škofu s primernim nagovorom ponudila šopek ob jednem proseč blagoslova, ki so ga prevzvišeni z veseljem podelili ogromni množici ljudstva. , Potem je bil v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim. Danes so imeli prevzvišeni knezoškof ob 8. uri sv. mašo in pridigo, v kateri so z milodonečim svojim glasom v lepi slovenski besedi, da jo vsak še tako preprost kmetič ume, samo slovenski liberalci ne, ker je v svoji strasti umeti nočejo, na srce polagali starišem in otrokom mnogo lepih in potrebnih naukov. Po končanih cerkvenih opravilih so prevzvišeni imeli avdijence. Poklonili so se jim pri tej priliki tudi navzoči duhovniki iz treh dekauatov, jeden celo iz moravskega, na čelu jim preč. g. kanonik Hofstet-ter, duhovne svetnik Sajovic in dekan Kunstelj ter izrazili svoje sočutje zaradi najnovejših napadov na njih osebo, zagotovili jim svojo neomejeno vdanost in zvestobo ter naglašali, da hočejo ž njimi v zvezi delati za pravo srečo, sebi izročenih vernikov, ž njimi se boriti in ako treba tudi vse trpeti. Prevzvišeni so v prisrčni zahvali naglašali potrebo edinosti mej rlukovniki, ker utegnejo priti še hujši časi; kazali so na zgled milega izveličarja, ki si je izvolil križ za pomoček odrešenja; — tudi mi moramo križ vsaj nekoliko okusiti: — zdi se nam težak, ker ga nismo bili vajeni, treba se privaditi mu. Ob 4. popoldan so čili vranci knez VVindisch-Graetzovi prevzvišenega knezoškoia odpeljali čez Logatec proti Ljubljani. — Pohvalno je treba omenjati, da je župnija planinska pri tej priliki na sijajen način pokazala otroško udanost iu globoko spoštovanje milemu nad-pastirju. Isto tako treba častno imeuovati presvetlega kneza Windisch -Graetza, ki že nekaj tednov biva v Apatinu na Ogerskem na jelenjem lovu ter je zato brzojavno naročil svojemu prvemu uradniku Reis-miillerju, da naj njega prevzvišenosti g. knezoškofu in vsem duhovnikom ponudi prenočišče in obed v v graščini, — v slučaju, da bi se to ne sprejelo, pa da naj g. župniku planinskemu vsestranski pomaga. Slava njemu in presvetli kneginji, ki je tudi te dni slučajno bila od doma, na obisku pri materi svoji na Češkem. Dnevne novice. V L i u b I j a n i, 3 oktobra. ((¿od presvetlega cesarja) praznovali bodo jutri s cesarsko rodbino vred tudi vsi avstrijski narodi slovesno in hvaležuosti polnih src, proseč vzlasti ta dan milega Boga, naj Avstriji ohrani še mnogo let preblagega, premodrega in predobrotljivega vladarja Franca Jožefa I.! V Ljubljani darovali bodo v ta namen jutri v stolnici prevzv. knezoškof pontifikalno sv. mašo ob 10. uri. (Osebna vest.) Dvorni svetnik in iinaučni pro-kurator na Dunaju, dr. Friderik vitez K a 11 e n -egger, je povodom svojega umirovljenja odlikovan z redom železne krone druge vrste. (Dar.) Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski so za popravo župne cerkve in župnišča na Topli Rebri darovali lepo svoto 100 gld. (Katoliški shod — slovesen banket — dr. Ferjančič.) Z Notranjskega se nam poroča: Na čelo pripravljalnemu odboru za prireditev slovesnega banketa, ki bo demonstracija zoper prvi slovenski katoliški shod, kakor ste poročilo objavili v svojem listu, postavil se je poslanec notranjskih kmetskih občin dr. Ferjančič. Mi smo se jako čudili tej agiluosti našega poslanca, kajti sicer se ni tako agil-nega kazal. Tako n. pr. smo imeli na Notranjskem pripravljalne katoliške shode. Na tak shod v Cirk-nico je bil tudi povabljen dr. Ferjančič kot poslanec notranjskih občin. A na ta katoliški shod ga ni bilo, njegovi volilci niso bili niti toliko vredni, da bi jim bil poslanec dal odgovor na povabilo, a sedaj se je dr. Ferjančič kar naenkrat oživil ter stopil v javnost kot načelnik odboru, ki pripravlja demonstracijo zoper prvi slov. katol. shod. — Dobro, da se vedno bolj spoznavamo! („Dolenjske Novice" o katoliškem shodu) pišejo: Zadnjič smo izrekli nado, da bodemo še ne* koliko spregovorili o prelepem katoliškem shodu v Ljubljani. Že ko smo pisali za zadnji list, so se čuli po liberalnih slovenskih časnikih hudi g asovi zoper ta važni shod — ali sedaj ti gospoda kar besni. Kar je bilo lamo sklenjenega očitno dobrega, o čemer nihče med Slovenci ne dvomi, o tem se kar molči, kar pa je bilo tacega, da nekaterim ni po volji, to se prerekava, zavija, o tem se ka» laže, da je groza. Radi tega hočemo tu ponatisniti zlasti | kar se je obravnavalo v Ljubljani o onih stanovih, j katerim je naš list najbolj namenjen: vprašanje j kmetsko, rokodelsko-obrtno, delavsko ter o posveče-; vaniu nedelj in praznikov. Sprevideli bodo iz tega , bralci, da je bil gospodom, pri onem shodu zbra-| nim, res mar pravi blagor našega naroda, seveda j na pravi katoliški podlagi .." V isti številki pišejo j „Dol. Novice"; „Najvažniša domača novica je ne-i izmerna žalostna — Slovenci smo si med seboj v , laseh, kakor doslej še nikdar ne. Pa zakaj? Liberalni listi očitajo, da je katoliški shod napadal družbo j sv. Cirila in Metoda, napadajo našega prevzvišenega j škofa, češ, da je duhovnom ukazal v dveh listih, | da morajo hvaliti njegovo ravnanje, delati zoper li-, beralce itd. Bili smo priče na katoliškem shodu, zato smemo trditi vpričo Boga, da zoper družbo svetega Cirila in Metoda ni bilo besedice, marveč se je jako toplo priporočala; beseda zoper tega ali j onega gospoda še ni beseda zoper reč samo. Ravno tako je naravnost izmišljeno, da bi bili taki ukazi kedaj prišli od našega škofa, noben duhoven na Kranjskem jih ni videl — in vendar pravi „Slovenski Narod", so bili duhovnom poslani. Naše prepričanje je, da je greh zoper narod slovenski, ako se z lažjo begajo ljudje — da bode v strašno škodo našemu malemu narodu; da bode v pogubo prepo-trebni in koristni družbi sv. Cirila in Metoda, katero smo že tolikrat priporočali našemu listu, za katero hočemo še delati po svojih slabih močeh — ako se ne krene kmalu na kako drugo stran. Vsi banketi ne bodo nič pomagali, ampak razdor le večali." Kolikor redkejši so slovenski listi, katerih ni preslepilo zavijanje liberalnih naših listov in so si ohranili samostojno zdravo sodbo o katol. shodu, tem ljubši so nam. Zato zadovoljni beležimo take glasove, kot dokaze, da nismo osamljeni v boju za resnico zoper laž. (Iz Notranjskega) se nam piše; Čast. gosp. župnik Al. Puc je na konferenci v Postojni povdarjal potrebo, da se takoj prične s pobiranjem za Hrenov spominek, ter ob enem sprožil misel, da se skuša — namesto sohe ali kaj tacega — slavnemu škofu v spomin vstanoviti Katoliško učiteljsko seme-, niš če. Izvrstna misel. (XI. shod konservativnega obrtnega društva) je bil včeraj ob 10. uri v prostorih rokodelskega doma. Predsednik gg. Regali poroča, da je bila na zadnjem shodu sklenjena resolucija zoper skrunjenje praznikov, kakor se je godilo v Ljubljani po javnih delih na cestah. Ta resolucija je bila izročena mestnemu oblastvu, a dozdaj nismo od njega dobili še nobenega pojasnila. — Nadalje naznanja, da napravi društvo v nedeljo dne 9. oktobra izlet na Šmarno goro, kjer se vdeleži službe božje. Povabljeni so za vdeležbo vsi člani z rodbinami in društveni prijatelji. — Pri drugi točki: O zadevah čevljarskih in krojaških obrtov povdarjali so razni govorniki, naj se mali obrtniki zlasti krojači in čevljarji trudijo po zgledu drugih mest napraviti asocijacije ter da si z malimi tedenskimi prispevki napravijo blagajnico in otvore prodajalnice lastno izdelanega solidnega blaga ter tako preprečijo tekmovanje s tujimi izdelki. Tak poziv naj bo zlasti za predstojništvo krojaškega in čevljarskega obrta. Glede na inserat neke tukajšne nove tvrdke, ki pravi, da imenovana trgovca dajeta obleko napravliat na Dunaj, opozarja shod obrtnikov, da je tudi v Ljubljani dovolj obrtnikov, ki so brez dela in bi po nizki ceni prevzemali taka dela. Torej svoji k svojim I (Slovensko gledališče.) Danes bodo predstavljali opero v dveh dejanjih „V vodnjaku", v začetku veseloigro „Medved snubač". V proslavo cesarja godu bode gledališče svečano razsvetljeno. (Ali je duhovnik, vozeč se v svojih slnibeno-pastirskih poslih, prost mitnine?) Iz Kamnika nam i piša čast. g. kapelan BI. Muhovec: „Znan mi je dvorni dekret z dni 11. septembra 1811, št. 14 050, in določitev o mitnini z dni 17. maja 1821, štev. 996, ki pravita, da je duhovnik pri izvrševanju svo-. jih pastirsko-službenih opravil prost vsake mitnine. j Znan mi je odlok finančnega ministerstva z dne 28. j oktobra 1869, ¿t. 15.722, ki isto potrjuje in izreka. Znano mi je, da se ta postava spolnuje v Ljubljani, v Tržiču in v Krškem, zato sem rekel svojemu voznika, da ni treba plačati cestnine. Voznik je ni plačal, bil je tožen in obsojen. Vprašal sem, kako je to, da se v Kamniku tirja cestnina od duhovnika, ki se pelje k bolniku s sv. zakramenti ? Dobil «em t odgovor: „Deželni zbor je tako določil." Voznik mi mi je povedal, da se je pritožil na deželni odbor. Odgovorili pa so mu, da deželni odbor nima s tem nié opraviti. Vprašam torej : 1. Ali veljajo zgoraj navedene postave tudi za Kamnik? 2. Ako veljajo, kam se je treba pritožiti? — Jako se čudimo, kako da se je moglo kaj takega pripetiti v Kamniku, ker so vendar tako jasna postavna določila. Deželni odbor s tem sevéda nima ničesar opraviti, ako je cesta državna. Treba se torej pritožiti na politično oblascvo višje inštancije. — Pripomnimo še, da je list, ki objavlja državne zakone, leta 1891 objavil tudi zakon o mitninah pri mostovih in cestah. Ta zakon veli: Oproščeni so mitniue .... duhovniki, ki se vozijo pri svojih službeno - pastirsrh poslih, n. pr. da opravljajo službo božjo, obiskujejo bolnike, po-kopujejo mrliče; tudi prazni vozovi, namenjeni pripeljati duhovnega pastirja po dovršenem službenem opravilu domov, in ko se prazni vračajo na dom voznikov, so mitnine prosti. — Iz tega je razvidno, da so prejšnja zakonita določila vnovič potrjena z zakonom objavljenim leta 1891, da je stvar popolnoma jasna, da se torej tako vravna, kakor je to v smislu zakona. (Dnevni red) seji občinskega svèta ljubljanskega v torek, 4. dan oktobra 1892, ob 6. uri zvečer v mestni dvora n i. — 1. Oznanilo predsedstva. 2. Volitev hra-nilničnega upravnega odbora, kateremu je potekla triletna opravilna dôba. 3. Finančnega odseka poročilo a) o škontrovanju mestDe blagajnice in ž njo združenih fondov dné 11. avgusta letos; b) o vse-učiliškega dunajskega podpornega društva za pravnike prošnji za subvencijo; c) o naložitvi skupila 1946 gld. 75 kr. za občinski svèt, ki se je potreboval za gradnjo dolenjskih železnic. 4. Poročilo odseka za olepšavo mesta o deželuega odbora kranjskega ponudbi glede sveta pred novim gledališčem. 5. Vodovodnega ravnateljstva poročilo gledé vodama od deželnega gledališča. 6. Poročilo gledé mestnih otroških vrtcev. — Tajna seja. (Umrl) je v deželni bolnišnici Luka B i r e k , posestnik v Jaršah št. 8, oče č. g. Frančiška Birka, mestnega kapelana v Kranju. Priporoča se znancem in prijateljem v molitev. (Iz Radovice) se nam poroča: Po izvanredni toplini se je včerai zrak nekoliko ohladil. Nebo se je pooblačilo in usul se je dobrodejni dež v precej hudi a kratki plohi na žejno zemljo. Žal, da moram poročati o nesreči. Samo enkrat je zagrmelo in to v veliko škodo. Strela je udarila v vinsko klet ne daleč od vasi. Razun zidovja je vse zgorelo, tudi nekaj vina in žganja. — Po noči smo imeli precej dežia; a danes je zopet vroče, kakor minole dneve, Trgatev ne bo dolgo trajala, nocujšni dež je za ovelo grozdje pravi božji blagoslov. (O rednem občnem shodn pevskega zbora „Glasbene Matice") dné 27. septembra smo dobili daljše poročilo. Za danes poročamo nastopno: Volil se je nov odbor, kateri se je v seji dné 30. septembra tako sestavil : Načelnik je zopet deželnega sodišča svètnik g. J. V e n c'a j z f pevovodja učitelj „Glasbene Matice" g. M. H u b a d , njegov namestnik učitelj g. Bazinger, tajnik gimn. učitelj g. A. Str i to f, arhivar računski asistent g. A. Petro v č i č , reditelj g. dr. M. H u d n i k. — Pevski zbor je štel koncem minulega društvenega leta 37 pevk in 64 pevcev ter v poldrugem letu svojega obstanka priredil tri velike in dva mala koncerte. — Poročilo samo jutri. (Samomor.) Tukajšnji hišni posestnik in čevljarski mojster G o 1 t, s c h ie včeraj Dopoldne pri vojaški plava'niči > Ljublianico in utonil. Trup o -o daue« P"(i-guiii u vode. Telegrami. Dunaj, 1. oktobra. Cesar je podelil profesorju Billrot.hu v priznanje mnogoletnega zaslužnega delovanja na dunajskem vseučilišču častno znamenje za umetnost in znanost. Dunaj, 2. Vojno ministerstvo je zaradi kolere oprostilo udeležitve letošnjih kontrolnih shodov vse vojaške osebe, ki so v inozemstva. Krakov, 2. oktobra. Od včeraj zjutraj do danes zjutraj dve osebi zboleli, dve pa umrli za kolero. V Ludvinovu poleg Podgorja ženska za kolero umrla. BudimpeSta, 2. oktobra. Po noči so prenesli v bolnišnico šest bolnikov, o katerih se sumi, da imajo kolero. V bolnišnici je sedaj 18 bolnikov. Budimpešta, 3. septembra. Cesar je odgovoril na nagovora obeh delegacijskih predsednikov: „Cuvstva verne udanosti, katera. ste mi izrazili, napolnjujejo me z odkritosrčnim zadoščenjem in izrekam vam zato zahvalo svojo. Vnanji položaj se od poslednjega delegacijskega zasedanja ni bistveno premeni!, naši odnošaji z vsemi vladami ostali so skozi in skozi prijazni in zaupno soglasje mej z nami zavezanimi državami je kazalo vedno blagodejni vpliv za ohranjenje miru. Potreba miru narodov in pa skrb za gmotno blaginjo vsekako v smislu zmernosti vplivata na mejnarodne razmere. Moje vlade so se tudi v minolem letu mnogo trudile z vreje-vanjem narodnogospodarskih vprašanj, posebno je v tem omeniti, da so se prizadevale, da trgovske odnošaje naše države s sklepom trgovinskih pogodeb za več let postavijo na varno podlago. Trgovske pogodbe z Nemčijo, Italijo. Švico in Belgijo so že stopile v veljavo, s Srbijo so se pa pogajanja tudi že povoljno dognala in upam, da tudi ta pogodba stopi prej ko mogoče v veljavo v obojestransko korist. Potrebščine za vojsko in mornarico je moja vlada določila z vestnim ozirom na finančne razmere države in se je omejila le na najpotrebnejše. Povišanja mirno lanskega leta neso nepričakovana, kajti tičejo se zahtev vojnega ministra, o katerih se je že večkrat razgovarjalo, katere so se pa deloma iz finančnih ozirov odrivale, ali so pa za napredujoče pomnoženje in tehnično popolnjenje brambene moči neobhodno potrebne. Dohodki Bosne in Hercegovine bodo tembolj gotovo zadostovali za pokritje teh dežel, ker se v vseh ozirih vidi živahno gospodarsko napredovanje. Zaupajoč na previdnost in patrijotizem. s katerim se lotite svoje naloge, želim iz vsega' srca Vašim delom najboljšega vspeha. Budimpešta, B, oktobra. Od včeraj opoldne pa do danes opoldne jih je 22 zbolelo za kolero, 6 pa umrlo. Budimpešta, 3. oktobra. Cesar je vsprejel avstrijsko delegacijo ob 12., ogersko pa ob 1. uri. Oba predsednika sta naglašala v svojih nagovorih, da sta obe delegaciji pripravljeni dovoliti, kar je treba za vojsko in pa ugled države. Oba sta prepričana, da se bode na ta način ohranil mir. Ogerski predsednik vidi poroštvo za mir posebno v tem, da se ohrani tricarska zveza in utrjujejo razmere v orijentu. Zaupno gleda v bodočnost vzlic nekaterim neljubim prikaznim v mejnarodnem področji. Hamburg, 2. oktobra. Včeraj jih je 47 zbolelo, 14 pa umrlo za kolero. V Al-toni jih je 6 zbolelo, 4 pa umrli. Marseille, 2. oktobra. Ker se je oblak odtrgal, je velik del mesta poplavljen. Listnica vredništva: 6r.