Številka 308 X*haja čan lii "S i;C5i[ a \i praniiifi od 5. ut en joieteiliii cd 9. vri uinai. ?csu.n?Itiie btoTllke se prodajajo pu 3 nvč (6 stotink) ♦ uiroeiii tobakarnah v Tr-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, \ rsriu. »'-t. Petru, ^ežrni, Nabrežini. S t. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Pornbergu, Soikanu itd. * ciriaROT se računajo po vrstah (oiroke 73 mm, viRoke i' , mm i; za trgovinske in obrtne oglase po -0 stot. ; ta osmrtnice, zfibvale, poslanice, ogiape denarnih zavodov : t stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20. vsafea na- rdira vr=ta K 27 Mali oglpai po 3 «t. beseda, najraani pa po"40 stot. — Oglase sprejema ir.seratni oddelek uprave - H.inoat". — p.ačuje se izključno ie upravi „Edinosti Trst. v petek 9. novembra 1906. Tečaj XXXI. Idinost Glasilo političnega društva .»Edinost" za Primorsko. Y edinosti jc moč f Sarcčnina zsafta =a vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 aesece 6 K. — N» aaročbe brez do poslane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovann pisma *e ne sprojeinajo In rokopisi se ne vrnflajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liats UREDNIŠTVO: nI. Oiorglo Ualattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastni t konsorcij lista ,,Edinost*4. — Natisnila tiskarna konsorcijs lista .,Edinost'- v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. ■ss^ss Po5tno-braniinlčul ručan St. 8-U.6&2. ^ccccr ■tov. U67. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Glas iz Bosne. Iz hrvatskih in srbskih listov ste mogli posneti znamenito, velesimptomatično in za postanek, pomen in namen dogodkov v Serajevu gotovo rav karakteristično dejstvo, da se je sarajevski ..Hrvatski Dnevnik", ki tira gnusno kampanjo proti Srbom sežigalo tudi med bosanskimi frančiškani. To je gotovo simptomatičen in karakterističen dogodek. Frančiškani v Bosni-Hercegovini so bili od nekdaj znamenit činitelj verskega in narodnega življenja v teh dveh deželah. Lahko se reče, da je največ pripisati njihovemu vestnemu, trudoljubivemu in razumnemu delovanju, da seje katolici-z e m v Bos n i-H erceg o vini o lira-i i 1. Bosanski frančiškani so si pridobili brez-igojno udanost in ljubezen katolikov in po-ilarnost med vsem prebivalstvom brez •azlike vereizpovedanja. Živeli so z ljudstvom. čutili z njim in delali zanje. Nekateri njih so si pridobili tudi ime na literarnem polju. Vsikdar so bili zvesti služabniki katoliški cerkvi. Se stališča interesov katoliške cerkve ne more biti torej nikakega prigovora roti delovanju bosanskih frančiškanov. Ali bosanski frančiškani imajo neki madež na sebi: poleg vsemu za versko stvar so stali vsikdar zvesto na strani naroda. Današnji k ur z, ki mu služi koalicija frankovci-fartimaši, pa ne more rabiti takih svečenikov^: on zahteva od cerkvene hierarhije katoliške, da služi izvestnim političnim in p r o t i n a-rodnim namera m. Tako moramo tudi umeti vzrok, zakaj da frankov stvo-fur-timaštvo išče prijateljstev povsodi, hvali vse — ne izvzemši Turkov — se dobrika na vse strani in proganja in sovraži edino le s r b 8 t t o ! Kako naj umejemo to, da je izvestnim gorečim katoličanom moliamedan bliže pri srcu nego krščanski i s t o-krvni in istorodni brat? Kako ■Irugače, nego da se spomnimo tiste „tretje roke"4, ki je v njenem interesu, da Slovan sovraži Slovana ? ! A kdor sledi dogodkom v ovropejski politiki, sosebno pa odnošajem, kakor so se usodno razvili med Balkanom in avstro-ogrsko monarhijo, temu bo takoj jasno, :akaj da se sedaj ravno proti srbstvu v Bosr.i obrača ta divja gonja. Koincidenca med avstro-ogrsko-srbskim konfliktom in divjanjem „Hrvatskega dnevnika" v Serajevu, oziroma hujskanjem Hrvatov proti Srbom, je tako očitna, da bi bilo pač brezvspešno, ako bi furtimaštvo-frankovstvo, hotelo skrivati v čega v i službi daje! F»osanski frančiškani pa menda ne razpolagajo z dovolj — elasticitete v značaju, da bi se stavili v službo katere si bodi politične in narodu sovražne tendencije : da bi PODLISTEK. Danica... Spisal Drago Komac. Obiskal sem nekega zimskega večera prijatelja Jaka. Sneg je naletal — mraz je bil, da je kopriva pozebla, sem preko zalede-nele, dolgočasne lune je pihal oster veter ter bril ženska in možka lica popolnoma brezplačno. Z rokama v žepu haveloka (ne mislite pa. da sem lepim dekletom, ki sem jih sre-čaval, kazal rige — o ne) : mraz mi je bilo prav pošteno ! Ko sem prišel do vrat prijateljeve sobe, sem cul, kako moj prijatelj Jaka poje : Miserere. Oho, sem si mislil, ta je postal po-žtenejši. Prav tiho sem zlezel v sobo. Tu je sedel moj Jaka pri peči, zraven njega na mizi cel kup pisem različnih barv : od upanja — ljubezni — udanosti do ljubosumnvsti in nedolžnosti. Tik tega kupa „ljubezni" je stal prijazno in smehljaje se. poln — liter vina. List za listom je prejemal Jaka v roko; spoštljivo in sveto je pogledaval vsakega ter postali grobokopi svobode in bodočnosti lastnega naroda ! Zdi se, da njih „tretja roka" ne more rabiti. Zato niso vpisani med milj ene in tendencija gre za tem, da bi se jih odtisnilo od diUnega pastirstva. Seveda ne poj de to tako lahko. Pre neodvisni so. Do okupacije so oni sploh opravljali vse katoliško dušno pastirstvo, a tudi sedaj še imajo mnogo župnij. Nekdaj so bili tudi škofje imenovani le iz frančiškanskega reda. In tudi danes še sta škofa v Mostaru in Banjaluki frančiškana. Frančiškane nastavlja njihov provincijal inškofdaja samo jurisdikcijo. Ni jim torej tako lahko blizu in bosanski frančiškani imajo trdno, pokonci vzravnano hrbtišče. Zato so na potu — zato bi se jih hotelo odtisniti ter nadomestiti s popolnoma in absolutno odvisno posvetno duhovščino. Saj se že nekako kažejo konture namerovane prihodnje analogne akcije v Hrvatski, v Dalmaciji in v Bosni-Hercegovini, hi ima preprečiti konsoli-diranje razmerja med slovanskimi plemeni na jugu. zanetiti med njimi nove hoje in jih omamiti tako, da se bodo uničevala sama med seboj. Nežno cvetko pametnega spoznanja o potrebi sporazuinljenja in solidarnosti, ki se je začela v zadnji čas razvijati med Hrvati, Srbi in Bolgari — to cvetko hočejo šiloma zopet poteptati v prah, da vzraste zopet plevel sovražtva in bratomorstva ! V to pa treba „tretja roka" ljudij z bolj elastičnim prepričanjem, rodoljubjem in — značajem, nego jih imajo bosanski frančiškani... ! Za to bi se jih hotelo odtisniti ne le od dušnega pastirstva, ampak od vsacega vpliva sploh. Ali frankovstvo-furtimaštvo in njegovi gospodarji in plačevalci se motijo, ako menijo, da bi njihovi načrti lahko vspeli v naši Bosni-Hercegovini. Ali bodi kakor hoče • to jedno je gotovo, da ne bi imela — ako bi se ti zlobni načrti uresničili — od tega koristi ne katoliška stvar, ne interes avstro-ogrske monarhije. Kdor bo živel, bo videl. A da bo razvidno, kako nesmiselno in nespametno je to divjanje proti srbstvu tudi se stališča ciljev, po katerih stremi katoliška, cerkev sama, naj zabeležim še nastopno : Pokojnemu velikemu pros vetij enemu papežu Levu XIII, ki je se svojim velikim umom tako, kakor le malo njegovih prednikov, poznal položaj cerkve in pogoje za ohranitev nje ve-ličja — je bil najviši idejal: ujedinjenje obeh cerkev, da se pa katoliška cerkev tudi po smrti Leva XIII. ni odpovedala temu cilju, nam priča okolnost, da je ravno nad- škof v Serajevu imenovan apostolskim delegatom za zjedinjenje cerkva! Kdo na tem božjem svetu pa bo hotel trditi, da se ujedinjenje povspešuje s sejanjem sovražtva med njimi ki naj bi se ujedinili?! Ne, s takim divjan-jjem se prihaja do nasprotnega cilja. — To , dokazuje ravno sterilnost sarajevskega nadškofa na polju ujedinjenja obeh cerkva. Bošnjak. ga spuščal na to v peč — kjer ga je plamen — hrepeneče obliznil. A Jakov bas je donel otožno pri tem po sobi, pevaje žalostni miserere. Ko sem se nagledal tega prizora, sem pristopil ter vprašal skrbno : „Jaka — so se-li skisali možgani ?" „Molči, osel — dvonogati — ne vidiš-li, da je pogreb ? !" In obmolknil je „osel dvonogati" ter gledal svojega prijatelja. Dolg — prav dolg je bil ta pogreb in molčati sem moral, da, niti ganiti si nisem upal. Ćast vsem norcem — kupček tistih zaljubljenih pisem je skopnel in ostal je le še šopek zlatih kodrov in slika. Z največjo svečanostjo na licu seguil je Jaka po onih laseh — pogledal jih še enkrat — vzdihnil prav do dna duše — in peč jik je že imela v svojem želodcu. Na to je Jaka vstal, prijel je sliko držal jo veličastno v rokah, dokler ni dovršil miserere. Poljubil je sliko, in obrnil se do mene rekši: „Nace, deliva po bratovsLo — poljube !" Ko sem opravil jaz ta za me brezčutni poljub — vzdihnil je Jaka vnovič prav globoko — gotovo še onkraj duše — in položil Avstrijska poslanska zbornica. (Brz. poročilo.) DUNAJ 8. Zbornica je danes takoj nadaljevala generalno debato o poročilu odseka za volilno reformo. Posl. Breiter in Kasper sta se odločno potegovala za različne spremembe vladne predloge, češ, da za moreta le v tem slučaju glasovati za vladno predlogo. Na to sta govorila poslanca dr. Adler in Romanczuk. Boj pruskih Poljakov za narodni obstanek. Glasom poročil v nemških listih, tudi vse grožnje pruske vlade ne imponujejo Poljakom v njih obupnem boju za svoje najdragoce-neje : za svoj jezik, za svoje narodno bitstvo. Štrajk poljskih učencev proti brutalnemu nasilju pruske vlade traja dalje in se širi. V mnogih krajih provincije poznanjske se vrše sedaj službe božje za štrajkujoče šolske otroke. Na mnogih krajih se zbirajo zopet šolski otroci se svojimi stariši in starejimi brati in sestrami pred statuvami svetnikov, postavljenimi na javnih poteh, da |tam molijo in pe-vajo cerkvene pesmi za vspeli štrajka. V Obru je okrožni komisar prepovedal te molitvene procesije. Ali vzlic tej prepovedi se je v petek zvečer zopet zbralo mnogo oseb pred podobo svetnikov tako, da so morali orožniki razgnati množico. Pruska vlada si skuša pomagati tudi s tem, da odstavlja tiste člene šolskih predsed-ništev, ki so se, ali branili pomagati na pobijanju tega šolskega štrajka, ali so prepovedali svojim otrokom odgovarjati nemški na veronauku. — Tudi iz zapadne Prusije poročajo, da je začel šolski štrajk v večih krajih. Slednjič prihaja poročilo, da so se predsedniki poljskih društev zbrali v konferenco, na kateri so sklenili, da bodo s shodi in spisi pozivali poljske stariše k udeležbi na šolskem štrajku v Gorenji Sleziji. Z ene strani nam ta borba nudi prizore tako ostudne in žaleče človeško čutstvovanje, da se čuteč človek studom obrača od njih, z druge strani pa so ti prizori veličastni, ganljivi, fenomenalni. S studom v duši in kletvijo na jeziku gleda človek vlado države, ki hoče biti kulturna, ki brezsrčno in cinično sliko na ogenj. In ko je isto plamen uničil, da se je žalostno in ne brez bolesti skupaj zvila, zapel je veličastno „dona ei pacem" — A jaz : „A — a — a — men !" Zaloputnil je Jaka vrata peči, in jaz sem se razposajeno zakrohotal, ali le za trenotek, kajti Jaka je zarjovel na-me: „Bik, ne reži se !" Zatem je stopil moj prijatelj k mizi, natočil čaši meni in sebi in pila sva tudi po bratovsko. — — — Seveda sem si belil glavo, kako je prišel Jaka do litra vina; a poznal sem predobro učenjaka živalstva in vedel — da z vprašanji ne pridem dalje, nego kvečemu do ljubeznjive apostrofe : „Kamela, pij in molči!" Zate sem raje molčal ter pil — brez „kamele". Ko sva osušila liter do dna, je stopil Jaka k nočni mizici, odprl ona skrivnostna vratca, ter prinesel — nov liter. Vsi sveti grehi — ta pa copra ! sem si mislil. Hudimarja, škoda da nimam tudi jaz v svoji sobici močne mizice — morda bi tudi pri meni — kaj — tam notri teklo in... „prijatle bi vabil, pa sam bi ga pil..." „Nace" — je spregovoril modri moj Jaka — „Nace — vem da" se še prismodiš zlorablja svojo premoč, da bi slabejega, ki noče nič druzega, nego — živeti, s težkim železnim stopalom pritisnila ob tla in mu udušila tudi svoboden dih. — Na drugi strani pa ta poljski narod, ki se noče upogniti niti pod tako kruto silo, ki se ne straši nobenega proganjanja in nobene žrtve, da si ohrani najelementarnejo človeško pravico do — svojega in samobitnega življenja. Redek prizor, kakor se tu uresničnje fizikalični zakon : čim huji je pritisk, tem huji je odpor! Ganljiv, pretresljiv prizor vzvišenega narodnega samo-ljubja. Kdo zmaga? Ali cinična brutalnost mogotcev in ošabnežev, ali pa pošteno pravo tlačenih in proganjanih ? ! Sodeči po dosedanjih vspehili te ljute borbe je opravičena nada v popoln triumf pravične poljske stvari v barbarični Prusiji. Me moremo si kaj, da ne bi tu spregovorili odkrite bratske besede na naslov avstrijskih in ruskih Poljakov. Primerjajo naj sedanje postopanje pruske vlade s postopanjem ruske vlade z njihovimi soplemenjaki in priznati morajo, da so na ruski strani svetleje barve. Saj ne tajimo, da ne bi bili Poljaki v Rusiji često občutili trdih prstov ruske vlade. Ali roko na srce, gospoda poljska, in priznajte, kar je zabeleženo v zgodovinskih dejstvih : da so Poljaki v Rusiji dajali ne razmerno več povoda, ali — če hočejo — pretveze za strogost, nego so dajali v Prusiji!! Tudi tega nočemo tajiti, da tudi danes še ne vživajo Poljaki v Rusiji tiste popolne svobode, ki jo morajo zahtevati kakor mnogoštevilen kulturen narod se slavno zgodovinsko prošlostjo. Ali jednega ne morejo utajiti Poljaki: d a ruska vlada odjenjuje, da se položaj Poljakov v Rusiji boljša polagoma, d očim postaja pruska vlada brutalne j a od dne do dne, hoteča oropati Poljake najele-mentarnejih človeških pravic. Poljaki naj le primerjajo in razmišljajo ! Morda urede potem malce drugače svoje stališče nasproti Rusiji ! Hrvatski dopisni urad v Zagrebu. V zadnji čas so se množile pritožbe po hrvatskih listih radi krivega in tendencijoz-nega poročanja korespondenčnega biroa v Budimpešti. Radi tega je — po prizadevanju hrvatske vlade — sprožena misel, da se čim prej ustanovi v Zagrebu hrvatski dopisni urad. V smislu dosedanjih dogovorov bi imel g. Milan Marjanović prevzeti organizacijo in vodstvo novega zavoda. — Vseslovanski svet želi iskreno, da se ta misel uresniči čim prej, od samega ugibanja, kako sem prišel jaz — Jaka tvoj prijatelj — do vina. Pogreb si videl in na sedmini si tudi. Zakopal sem svojo nekdanjo ljubezen — uničil sem vas, spomine — srečnih ur — zasul v prošlost tebe, Danica — sanje mladih dni ! Poznal si Danico, Nace, dobro, blago srce je imela. Nepozabni ostanejo oni časi, ko sva se ljubila, tako otroško neumno. Vrag je vzel vse — vse — iz onih dnij ni ostalo drugega, nego ta črni pepel, ki počiva sedaj tu v žrelu peči. In danes mi je pisal Milutin — oni, ki lepo prijetno živi, ter uživa vse ugodnosti zemljana na posestvu svojega bogatega očeta — pisal je ter mi naznanil, da se je pred dnevi poročil z — Danico! Priložil je bankovec dvajsetih kron rekoč : Napravi si prijetno urco. — — Tako, zdaj veš — vzrok pogrebu in sedmini. „No Jaka, prav pametno je naredil Milu-lutin — a ne s tem, da se je oženil, pač pa, da je poslal bankovec. Jaka, ti si imel že dosti deklet, in ako bo pri vsaki enak „pogreb" — potem pa me res čakajo prijetne urce. Kdaj misliš prihodnjo pokopati ?" „Velblod — žirafa !" Stran II »EDINOST« štev. 308. V petek, dne 9. novembra 190S da ne bo še nadalje — kakor je sedaj — odvisen od tendencijoznih in lažnjivih poročil raznih biro-ov o dogodkih na Hrvatskem. V obče je že trpela vsa slovanska stvar ogromno »kodo vsled dejstva, da nimajo avstrijski Slovani svojih dopisnih uradov, ki bi resnično obveščala široko javnost o razmerah in dogodkih mej Slovani. Zopet znamenje preobrata. Kakor znano je ogrska vlada svojedobno odvzela zaderskemu „Narodnemu listu" dovoljenje prihajati na Ogrsko in Hrvatsko. To se je bilo zgodilo radi neustrašenega, odločnega nastopanja tega lista povodom znanih krvavih dogodkov v Hrvatski v zadnjem stadiju Khuenove strahovlade. Kliuen je sicer padel, ali rNarodni list" ni mogel izposlovati odvzetega mu dovoljenja, ker je nad Hrvatsko še dalje plaval Khuenov duh in je še vedno — s pomočjo prosiule hrvatske visoke birokracije iz onih časov — vladala trda Khuen-ova roka. „Narodni list" je vsled tega trpel veliko materijalno škodo, dokler ni prišla reška resolucija in žnjo — preobrat. Sedaj je ta krivica odpravljena ne le glede r Narodnega lista4, ampak tudi „Naše Sloge", ki jo je bila iz čisto jednakih razlogov zadela jednaka usoda. Občinske volitve v Bmljejevicah. V Budjrjevicah na Češkem se vršijo te dni občinske volitve. Tretji razred je volil zadnje tri dni. Danes proglasijo izid. Obe stranki: Nemci in ('ehi upajo na zmago. Med Nemci in Čehi je že prišlo do izgredov. V Budjejevice se je pripeljalo več vsenemških poslancev. Tjakaj je dospel tudi načelnik m'adočeškega kluba dr. Kramah Dogodki na Ruskem. Upor političnih vjetnikov v Sibiriji. Iz Petrograda poročajo, da je med političnimi vjetniki v Irkutsku navstal punt. Posredovati so morali vojaki, ki so ustrelili 13 puntarjev; 17 jih je pobegnilo, 30 jih pride pred naglo sodišče. nove kardinale. Dva prelata, ki gotovo dobita kardinalski klobuk, sta nadškof Malinu v Belgiji in beneški patrijarh Cavallari. Drobne politične vesti. Pitreich — načelnik generalnega štaba. — Po vesti „Pester Llo.vda" ima bivši vojni minister Pitreich največ nade, da postane načelnikom generalnega štaba. Delegacije se sestanejo dne 24. t. m. v Budimpešti. Vzlic temu, da niso bile izvršene nove volitve, otvori cesar delegacije slovesno s prestolnim govorom. Na zagrebško vseučilišče se je v tekočem zimskem semestru vpisalo med drugimi tudi 150 Dalmatincev in 28 Istri-jancev. Romunski kralj se poda v R i m. Rimski rMessaggero" poroča iz dobrega vira, da za grškim kraljem pride v Rim tudi romunski kralj, čim mu dovole to zdravstvene razmere. Italijanski kralj da vrne potem ta obiska v Atenah in v Bukarešti na spomlad. Novi kardinali. Iz Rima poročajo, da se bo prihodnji konzistorij vršil meseca decembra, dan pa še ni določen. Na tem konzistorij u bo papež imenoval dva ali tri „Vsprejeto — odlikovanja ne odklanjam, kakor nekateri naši župani. Toda zini: kdaj bova zopet zasipala — jamico tiho, kotiček miru ? r Krava. molči in pij". — — Tisto noč sva se z Jakom poslovila zidane volje in z najboljšimi upi za bodočnost. Nič ne de, četudi sem oni večer postal cela menažarija — po zaslugah svojega Jaka. Toda vrag se je obesil za rep ! Nobena druga — od nešteto Jakovih ljubic se ni domislila Jaka v svojih medenih tednih. Edina Danica — Danica — in zato sem neki večer, ko sem se valjal po svoji deviški postelji, in sem predaval svojim strganim črevljem o važnem socialnem vprašanju, — o mizeriji — prisegal sem Danica, da ti postavim spomenik — krasen, velikanski — kakor ga nima še nobeno žensko bitje — toda potrpi — in upaj ! Danica — čeravno sva te z Jakom spravila v njegovo požrešno peč, povem ti odkrito — da je grozna škoda, da nisi še do danes dobila enake velikodušne tovarišice — ki bi se o poroki domislila svojega prvega ljubčeka z — bankovcem. Zato — bodi Ti, Danica, najslavnejša med — ženami! Domače vesti. Hrvatsko učiteljišče v Kastvu. List „Omnibus" poroča, da je doznal od zanesljive strani, da bo hrvatski odsek učiteljišča v Kopru že s prvim decembrom premeščen v Kastav. Vodstvo hrvatskega učiteljišča v Kastvu je poverjeno gospodu prof. Franu Frankoviću, znanemu vzornemu odgojitelju. Italijani proti Hrvatom. „ Obzor" pri-občuje: Doznajemo iz zanesljivega vira, da so reški Italijani organizirali po Istri in Dalmaciji med svojimi somišljeniki bojkot Hrvatov na Reki. Opozarjamo na ta fakt naše čitatelje, da pazijo, pri čem da naročajo svoje potrebščine, da ne bi s svojim denarjem podpirali tujin-ščine na Reki! Prav ! Tu treba uveljaviti načelo : zob za zob ! Če hočejo oni bojkotirati nas, pa bojkotirajmo mi njih ! Da vidimo, kakov bo konec, ko stoji neutajljivo dejstvo, da Italijani v teh pokrajinah vsaj dvakrat toliko dobivajo od slovanskih sodeželanov, nego jim dajajo ! Službene razmere na tržaškem poštnem ravnateljstvu. List „Oesterreicliisches Posthorn" piše : Ako naš list prinaša danes v javnost razmere na tržaškem poštnem ravnateljstvu, se godi to zato, ker so urgence glede statusa ostale doslej brez vsacega vspeha. Zakaj se je tako godilo in se godi, bi moglo poštno ravnateljstvo izčrpno odgovoriti — istotako, kakor ni nikdo v vsem območju ravnateljstva niti najmanje v nejasnem glede gonilnih moči. Povedano pa bodi kar hitro : ako bi ta javni apel na c. kr. tržaško ravnateljstvo ostal neuslišan bi zevajoče praznine v statusu slug ostale neizpolnjene, potem bo njegova ekscelenca minister trgovine gotovo tako uljuđen, da dade odgovora na dotično vprašanje. Ako gospodje, ki prihajajo v poštev, ne uvidevajo sami, kako uporno delujejo kričeča kršenja pravice v krulečem želodcu poštnega služabništva, potem zaslu/.ujejo ti gospodje vsi skupaj — modro polo. Kajti to je — vsaj po našem skromnem mnenju — več nego dvomljiv dobiček, ako se radi nekoliko skopuško zbranih desettisočev Kron države dan na dan in vsako uro nesebične in najzvesteje pripadnike — tudi tam doli na obalih sinje Adrije — poučuje, da tiskalizem ne zna ne humanno čutiti in postopati, ne spolnjevati obstoječih zakonov in naredeb: ko gre za njegovo korist. Mi pravimo to vsem — in ne le gospodom na tržaškem ravnateljstvu : svote, ki kakor poseben dohodek tvorijo podlago poplavi besed finančnega ministra Koritovskega o velikanskem bogatstvu, so danajski d a r z a državo.! In oni, ki na račun stradajočih služabnikov mečejo nikdar sitemu fiskusu v orjaško odprto žrelo, so pač zvijačni kakor navihani Odisej, ali slabi svetovalci države in krivi, podobno Parisu. No, pa poglejmo, kako se razmerje statusa služabnikov, oziroma razmerje napredovanja v službi kažeta v številkah. Za leti 1905. in L906. ni bil izdan ni-kak status. Ce so oni, ki so interesiram na vsebini statusa, prosili za prepis, niso ga dobili. Ravnateljstvo pa je bilo vsikdar jako rdobrohotno" in je vsikdar obljubilo, da status neposredno izide — do danes. S tem pa se menda vendar noče naredbe c. kr. mini-sterstva za trgovino od 30. avgusta 1899., drž. zak. št. 168, §4.? Ker večina služabnikov ne držijo v evidenci, koliko jih je odpadlo vsled umirovljenja ali smrti, je zelo lahko pokoriti se svoječasno izdani tajni naredbi ministerstva za trgovino, 8 katero se je zahtevalo, naj se pri personalnih pristojbinah za leto 1906. prište di 64.000 kron, reci: štiriinšestdeset tisoč kron! Take naredbe so bile izdane na vsa ravnateljstva, razlika je bila le v visočini svote, ki naj bi se prištedila. Kako naj se ob taki gališki praksi omogoči brezpogojno potrebno pomnoženje števila ali pa zboljšanje položaja služabnikov ? ! Ako v zadnje izdanem statusu 1904. popravimo, koliko služabnikov je odpadlo vsled smrti, umiroljenja itd., ako iz naredbenih listov posnamemo imenovanja in povišanja za oktober 1906., prihajamo do žalostnega rezultata, da se gospodje na ravnateljstvu ne plašijo tudi tega, da tudi tu itak že v veliki bedi ostavljenim izmozganim najnižim razredom odtezajo zakonito zajamčene beneficije. Glasom zadnjega povišanja za oktober 1906 je postavljen kakor zadnji ekspedijent Z. J., po takem je kakor prvi v tretjem razredu prva stopinja M. M., kakor zadnji iste D. J., torej jih je 56 mesto 71 te stopinje. Po številnem stanju od leta 1904 kaže to minus 15 mest (za fiskus preračunjeno v krone : 1500 kron na leto prihranjenih nezakonito na škodo teh reveže v). Z istim datumom je v III. razredu, druga stopinja, 0. M. kakor zadnji razviden. To daj a 74 — torej plus 3 po številnem stanju od leta 1904. Kam so prišla mesto dovoljenega pomnoženja števila in kričavo naznanjena razdelitev 740 služabniških mest ? ! K temu prihaja pa še v poštev novo ustanovljeni poštni urad Trst-Sv. Andrej s začasnim stanjem 6 definitivnih služabnikov. Vsi ti komaj verjetni dogodki dokazujejo dovolj, kako v resnici izgleda tista tako pogosto zatrjana dobrohotnost risoke poštne oblasti do lastnih nameščencev. Ako se noče takih praktik primerno označiti, je tudi najstrožja kritika še vedno miroven spev. Ali tu naj postavimo kakor zaključno besedo odstavek iz govora nekega jako zmernega moža: »Vse postopanje priča v modrem, dobro izmišljenem preračunjenju, da se nameščene po s tem izzvani mizeriji ob napornem delu v nezdravih lokalih, čim prej napravi nesposobne za službo in jih posveti smrti, da se tako spravi na suho še zadnji prispevek teh siromakov: plačevanje penzije odpade ! V nadomestilo pride nova cenena moč!«] Zato, o gospodje, sejajte tako dalje! Sadovi ne izostanejo in dozore morda še prehitro ! Možu v spomin ! Iz Boršta nam pišejo : V torek, dne 30. oktobra t. 1. dogodila se je tukaj grozna nesreča. V kamnolomu nad vasjo se je namreč (okoli 8. ure in pol zjutraj) odtrgal velik blok skalovja in zasul 44-letnega Josipa Družino iz Zabrežcev, ki je tam spodaj delal. Prihitevši delavci so izvlekli nesrečneža iz-pod kamenja vsega ranjenega in zmečkanega. Nato so ga nesli v nosilnici na kolodvor in od tam odpravili z vlakom ob 9*20 v trž. bolnišnico kjer je previden s svetotajstvi in storivši oporoko ob 2. pop. umrl v prisotnosti svoje soproge. Nesrečni pokojnik je bil, da-si priprost delavec, vendar zelo omikan človek, dobro poznan po vsem Bregu. Čvrst po telesu, bil je jeklen značaj po srcu; prava poštena duša slovanska. Iskreno je ljubil svoj narod in o vsaki priliki kazal svoje domoljubno prepričanje. Ker je v mladosti iskusil precej sveta, govoril je skoraj vsa slovanska narečja. A nemila osoda mu je pretrgala nit življenja v najboljših letih in ga odvzela ljubeči soprogi in sedmorici deloma nedoraslih otrok. Lahka mu bodi zemljica ! Predavanje ki se je vršilo v torek zvečer v veliki dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" je bilo zanimivo, a privabilo je le malo poslušalcev. Vseh nas je bilo le kakih 25 mož in mladeničev ! Poslušalci (med katerimi je bilo profesorjev, doktorjev in učiteljev) so z vso paznostjo sledili predavatelju g. Golobu, ter so mu ob zaključku priredili zahvalno ovacijo. Rekel sem, da je bilo pri predavanju ljudi, ki zelo malo potrebujejo pouka v železniški stroki toda prišli so. Niso pa prišli oni. ki imajo sleherni daa posla s železnicami, oziroma, prišli niso oni. ki bodo imeli posla in katerim bi tako predavanje Tninogo | koristilo! Trgovska na*a mladina in tudi trgovci, se vse premalo brigajo za pouk in napredek v trgovini! Jaz sem pričakoval vsaj kakih sto udeležencev in to največ iz trgovskih slojev, a sem se zopet enkrat debelo varal! Imate vrlo vodstvo, katero se trudi, da bi vaše znanje spopolnilo, imate lepo dvorano na razpolago — manjka vam le dobre volje in pa smisla za napredek ! Želeti bi bilo, da bi se taka in slična predavanja redno nadaljevala, a moralo bi se skrbeti tudi za reklamo. Ker pa „Trgovsko društvo* ne more (zraven tega, da prepušča dvorano in rasvetljavo brezplačno) trošiti še za reklamo, bi bilo dobro ko bi se pobirala mala vstopnina recimo 20 st.. kar naj bi se porabilo za lepake ali vsaj letake. B. „Sevčikov kvartet" v našem „Nar. domu" V nedeljo dne 18. t. m. se bo pro- duciral v veliki dvorani našega „Narodnega ; doma" slavnoznani „Sevčikov kvartet" na lok. Opozarjamo vže sedaj naše občinstvo na ta veliki muzikalni dogodek. Točen program objavimo v kratkem. Za inventar „Čitalnice" pri sv. Jakobu je darovalo si. društvo „Jadran" mesto denarja eno tablo se stojalom za učenje glasbe, si. „Delavsko podp. društvo" 20 K. g. Dr. Gregorin 5 K in g. Dr. Sla vik 2 K. zakar bodi izrečena tem potom srčna zahvala. Ob jednem prosi odbor nadaljnih naj bo že književnih ali denarnih darov. Darove vspre-jema predsednik g. Zadnik Josip uradnik pri Dr. Rybai-u ali pa na večer v društvenih prostorih. Ker je „Čitalnica" za narodno zanemarjeni sv. Jakob velikega pomena, nadeja se odbor, da se odzovejo tej prošnji posamezniki in društva. Dosegli smo ! Se skupnimi močmi se je posrečilo odpraviti neko tržaško novotarijo ter tako prihraniti mestu 15 do 20.000 kro-nic na leto. Prvi smo bili mi, ki smo nastopili proti temu, da je bila postavljena mestna straža Verdijevemu in Rossettijeveniu spomeniku. Tak „špas", ki bi bil povsem nepotreben, bi stal mestno blagajno ogromno svoto, a mestni redarji bi okolo teh sponieniko\ trpeli po letu vročino, po zimi pa bi gotovo kateri njih pustil tam svoje zdravje. Našemu protestu se je pridružil ,.L' Indipendente" ii. za tem še drugi resni listi — le „Piccolo"' in njemu enaka glasila so molčala ! Njim je šlo za malo — otročjo demonstracijo. Za redarje in za občinsko premoženje jim tako ni mar! Nočemo trditi, da smo mi oni ki smo direktno vplivali na mestne mogotce, toda nastopili smo prvi mi za dobro, koristno stvar. Straže so zopet odstranjene in spomenika stojita še vedno na dotičnih mestih ! Gotovi smo tudi, da se omenjenima spomenikoma ne pripeti nikaka nesreča, iz-vzemši, ako bi Rossettijev izgubil petero-žarnico ! Zlobneži bi ukrali se spomenika Rosset-tijevega zvezdo, češ, da je ta zvezda provokacija Avstrijskim državljanom V ! Nas ta zvezda ne izziva, saj je naša jugoslovanska zvezda tudi — peterožarna. B. Izredni občni zbor društva rAssicu-razioni Generali". Na izrednem občnem zboru delničarjev, ki se je vršil predvčerajšnjim, so bili vsprejeti nastopni predlogi ravnateljstva, in sicer : da se poviša družbena glavnica z emisijo 1000 novih delnic ; da se zniža obrestna mera, računajoč vso reservo premij življenjskega oddelka, od 4 na S1/,0/« ; da se dvigne potrebna sredstva za to znižanje iz dobička, ki bo izhajal iz emisije novih delnic in iz reserve za znižanie obrestne mere, nedotaknivši se drugih razpoloži-vih reserv, znašaj očih okolo 25 milijonov kron ; da se razširi poslovanje življenjskega oddelka s tem, da se vsprejme zavarovanje penzij za slučaj onemoglosti in starosti; da se uvede dotične spremembe pravil. Na predlog delničarja viteza Ivana pl. Scaramanga je občni zbor izrekel zahvalo in priznanje osrednjemu ravnateljstvu, in posebno glavnemu tajniku, g. komendatorju Edmondu Richetti de Terralba, ki je zasnoval to operacijo. Postojnsko jamo je obiskalo meseca oktobra 290 oseb. V istem mesecu lansko leto je obiskalo jamo 476 oseb. Shod na Miljskem hribu. Prihodnji teden se bodo v Miljah vršile občinske volitve. Tem povodom se bo prihodnjo nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoludne vršil na Miljskem hribu javni shod na dvorišču Antona Korošec št. 122, eventuelno v dvorani Ivana Čač št. 132 z nastopnim dnevnim redom : 1. Volilna reforma. 2. Občinske volitve v Miljah. 3. Slučajnosti. Na shodu bosta govorila istrska deželna poslanca gg. prof. Mandir in dekan Kompare iz Ospa. Želeti je, da se tega shoda udeleži čim več Slovencev iz Trsta! Sumljiv človek. V ulici Gaspare Štampa je bil predsinočnjim aretovan 25-letni zi-j dar Josip M., stanujoči pri sv. Jakobu. Ta 1 človek je namreč že več časa sledil nekemu i gospodu. Ko je naposled ta gospod zagledal j redarja, se je obrnil in zavpil nad zidarjem : i „Zakaj ste mi vedno za petami ?" Na to 1 vprašanje jo je pa zidar urno pobrisal, a re- V petek, dne tt. novembra 1906 »EDINOST« štev. 308 Stran IIT dar je zdirjal za njim in ga je aretoval. Na ponočnem policijskem uradu v ulici Tigor je zidar izjavil, da ni imel nobenega slabega namena, vendar so ga pridržali v zaporu zato, ker so našli pri njem takozvani „bokser-* (neko orožje, ki se je pritrdi na pest). Radi pretenja je bil aretovan 22-letni dninar Kajetan Lo Freddo. Kajetan, akoravno se piše Lo Freddo, kar bi se po naše dejalo ..ta mrzli", je vendar jako „vroč". Predsi-nočnjim je imel opravila z neko lahkoživko, ki stanuje v ulici dei Vitelli št. 4. Ker je prišel ž njo nekoliko navskriž, jej je grozil, da jo ubije. Ona je pa pozvala redarja in dala razgretega Lo Freddo aretovati. Redar ga je pa odvedel v ulico Tigor, kjer so ga zaprli, da se ohladi in da postane res Lo Freddo. Prava pravcata bitka se je vršila predminolo noč na trgu sv. Katarine mej nekaterimi vojaki pehotnega polka št. 9/ in nekaterimi lovskega batalijona št. 20. Prišla sta pa dva redarja in bitke je bilo konec. Bojevniki so pa izginili, kakor bi jih bila kafra vzela. Okrajek hiše se je porušil. Včeraj predpoludne se je porušil precejšen del okraj-ka hiše št. v ulici della Loggia. Na srečo ni šel nihče tam mimo v istem hipu. Pozvani so bili gasilci, ki so odstranili ves okrajek, v kolikor ni bil isti dovolj trden. Nevarno prenočišče si je bil izbral predsinočnjim klepar Fran Košuta. Legel in zaspal je bil namreč na ulici della Madon-nina. Imel je pa seboj omot perila, in tega si je djal pod glavo. Spal je, kakor da bi bil v postelji, a ko se je vzbudil, se mu je zdelo čudno, da ima tako nizko vzglavje: neki neznan tat mu je bil namreč mej spanjem odnesel omot perila, ki ga je imel pod glavo. Ne zaupajte denarja otrokom. Gospod Zidar, trgovec z jestvinami v Rocolu, je dal predvčerajšnjem popoludne svojemu 15 letnemu vajencu -Tosipu Martinčiču 1300 kron in g.i poslal, naj gre s tistim denarjem plačat neki račun. Dečko je šel, a mej potjo je vstopil v krčmo Antona Rabeschini, ki je v ulit i dell'Arcata št. 14. in si dal prinesti četrt litra vina. V ono krčmo navadno zahajajo zelo sumljivi ljudje. Dečko je pa v tej krčmi javno kazal denar, ki ga je imel pri sebi. Natakarica krčme, ki pozna svoje goste, je pa pozvala redarja, da je odvedel dečka iz nevarnosti, ki mu je pretila, da mu namreč kdo ukrade denar. Koled&r in vreme. Danes: Teodor, muč ; sebialav; Rusmir. — Jutri: Andrej AvelinBki, spo-siiavaVc; Vekom ir : Golobica. — Temperatura včeraj : ob •>. uri popoludne 17* Celsius. — Vreme včeraj : deloma oblačno. Drash/ene vesti in zabave. SvetČeva slavnost bo res nadkrilje-vala vse dosedanje prireditve, kajti poleg solo-točk, katere proizvajajo naše vrle dame, bo nudila drama ,.Knez Semberijski" izreden v/.itek. Predstavljali so ta prizor tudi v Zagrebu o priliki vsesokolske slavnosti. Tedaj je pač kaj lepega. Ta enodejanka nam pove celo zgodovino naših balkanskih bratov. Opo-zirjamo. da čitate tozadevni podlistek. A ker bodo vse to proizvajali naši najboljši dile-tantje, kakor so : g. Stoka, ga. Grmek, gca. Odinal, g. Negode, g. Podkrajšek, g. Ponik-▼ar in drugI, tedaj upamo, da je pač vredno, da se potrudite v nedeljo, dne 11. t. m. ob 5. uri popoludne v gledališko dvorano „Narodnega ioma^ v Trstu. Tudi uro smo izbrali navlašč tako primerno zimskemu času. da bo mogoče tudi daljnim gostom se udeležiti te redke slavnosti, ker ob 8. uri zvečer konca že program. Tedaj ni nobenega izgovora. Posebno če pomislimo, da se vrši to v proslavo moža, ki je osivel na narodnem delu. in da je to v korist našim slovenskim šolam. Vstopnina je 1 K. Galerija 40 stot. Tudi cene so tako zmerne, da je omogočen slehernemu vstop, kdor ima le še iskrico domoljubja v srcu. Pokažimo tudi z dejanjem in ne bodimo glasni samo v besedah, ko gre zi naše šole, katerih tako silno potrebujemo v Trstu! Vratar ,.Narodnega doma:: prodaja že vstopnice in sedeže za rSvetčev večer*4. Kdor hoče dobiti primeren sedež, naj se po-2ur;. Akademično tehn. društvo „Tabor* v Gradcu bo imelo svoj II. redni občni zbor dne 10. listopada ob 7. uri in pol zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1.) čitanje zapisnika ; 2.) odborovo poročilo ; 3.) klubovo poročilo in 4.) slučajnosti. Darovi. Za družbo sv. Cirila in Metodija je zbrana družba pri sv. Mariji Magdaleni spodnji nabrala o priliki, ko je g. Miloš Pahor napravil izpit kakor stavbeni delovodja, 26 kron. Ista družba je povodom oprostitve g. Dragotina Vekjeta nabrala 16 kron. Skupno 42 kron. _ Kazne vesti. * Okradel očeta in pobegnil. V Mi- trovici na Hrvatskem je mašinist Milan Neznan ović po noči ukradel svojemu očetu 1000 kron ter pobegnil. * Milansko razstavo zatvorijo prihodnjo nedeljo dne 11. t. m. in sicer radi neprestanega deževja. Brzojavne vesti. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 8. Zbornica je nadaljevala danes debato o povspeševanju industrije. Baron Aehrenthal v Petrogradu. PETROGRAD 8. Jutri bo pri carju na čast avstro-ogrskega ministra za vnanje stvari, barona Aehrenthala, obed, katerega se razun baronice Aehrenthal udeleži tudi osobje avstro-ogrskega poslaništva. Minister za vnanje stvari, Izvolski, priredi baronu Aehrenthalu intimni zajutrek. Otvoritev črnogorske skupščine. CETIN.TE 8. V prestolnem govoru, s katerim je bila danes otvorjena skupščina, izjavlja knez Nikola, da je bila vedno njegova želja, da podeli Črnogori ustavo. Knez pokazuje na to na vspešno delovanje sedanje vlade ter izjavlja, da so tradicijonelne zveze mej Rusijo in Črnogoro, ter mej ruskim in črnogorskim narodom prijateljske. Dokaz pri-prijateljstva med Avstro-Ogrsko in Črnogoro je obisk prestolonaslednika Danila o priliki, ko je bil avstro-ogrski prestolonaslednik v Dubrovniku. Cesar Viljem je v prvič odposlal svojega poslanika, kar je znamenje, da obstoja med nemškim cesarjem in knezom črnogorskim dobro razmerje. Odnošaji do balkanskih držav so prisrčni in trajni. Prestolni govor zaključuje z obljubo, da bo knez vedno čuval nad interesi in obrambo sovernikov onstran meje. Ločitev cerkve od države na Francoskem. PARIZ 8. Več francoskih škofov in mnogo drugih duhovnikov se tekom tega meseca poda v Rim, da si izprosijo navodila, kako naj postopajo od 12. decembra t. 1. naprej. PARIZ 8. Papež je izjavil nekemu prelatu, ki biva sedaj v Rimu, da bi bilo vsako privoljenje brez koristi, in da novo minister-stvo Clemenceau le povspeši dogodke, ki bodo, tako se nadeja, imeli za cerkev razveseljiv vspeh. Dopolnilna državnozborska volitev na Ogrskem. MISKOLCZ 8. (Ogr. biro) V okraju Mezoesat je bil danes enoglasno izvoljen državnim poslancem Julij Kubik (neodvisna stranka). Mesto Riva poplavljeno. RIVA 8. Danes zjutraj je počil jez potoka Albola, vsled česar je bil poplavljen del mesta. Ulice, vojašnica, mnogo hiš in dvorcev je pod vodo. Mnogo hiš je bilo izpraznjenih, ker je nevarnost, da se zrušijo. Promet vlakov je ustavljen. Srbska vlada nabavi topove na Francoskem. BELIGRAD 8. Sinoči je bila med vlado in zastopniki topov Schneider sklenjena preliminarna pogodba za 12 brzostrelnih topov za srbsko armado. Finančni minister Paču se danes poda v Pariz, da sklene pogodbo zaradi oosojila za oboroženje in železnice. Ministerska kriza v Norvegiji. KRISTIJANU A 8. Odstopila sta minister za finance in minister za poljedelstvo. Ministrom' za finance bo imenovan Abraham Bergen, ministrom za poljedeljstvo pa Arrestad. Protest madridskega nuncija. MADRID 8. Nuncij je izročil protestno noto Vatikana proti okrožnici zaradi civilnega zakona. Silen vihar v Tihem oceanu. VLADIVOSTOK 8. Glasom semkaj dospelih poročil, je razsajal na odprtem morju grozen vihar. Pri otoku Kesima (V) je utonilo nad tisoč japonskih ribičev. a. K u s i j ATKARSK (gub. Saratov) 8. Na postaji Engaličev Rjezan—Uralske železnice je skočil s tira tovorni vlak. Ena oseba je bila pri tem ubita, ena pa ranjena. Proga je razdejana na 1 in pol vrsti, 18 vozov se je razbilo. PETROGRAD 8. (Petr. brz. ag.) Minister vojne mornarice je odredil, da morajo vse vojne in šolske ladije biti pobarvane v sivi barvi. BJELGORD 8. (Gub. Kursk). (Petr. br-ag.) Poštni voz namenjen v Borisovko so napadli roparji ter ugrabili 26.000 rublje v. LODZ 8. V stanovanju nekega čevljarja je policija odkrila tajno tiskarno ter množino dogotovljenih stavkov in spisov. Čevljar je bil aretovan in hiša zaprta. Policija preiskuje dalje. Strankarski boji delavcev trajajo dalje. Včeraj je bilo z revolverji ranjenih več oseb. včeraj danes 99.90 99.95 99.90 99.95 116.70 116.85 99.-- 99.— 88.9:> 88.10 112.60 112 S5 9-1.60 94.85 84.35 84 35 1755.— 1751 — 678 40 677.40 •24090 240.02 117.55 117.52 23.48 23.48 19.13 19.13 95.65 95.65 11.31 11.31 Borzna poročila dne 8. novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 241.-240.40 Francija K 95.50--95.75. Italija K 95.65——95.90— italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.50—117.70, nemfiki bankovci K —•— — avstrijska ednotna renta K 98.15—98.41, ogrska kronska renta K 94.35—94.65, italijanska renta K ___ kreditne akcije K 670.— — 672.—, državne Železnice K 676.--678.--Lombardi K 18125—183 25 Llojdove akcije K 774.— 780 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1S89 K 302.— 310.—. Turške K 160.— do 162,— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. Državni dolg v papirja j, „ n srebru Avstrijska renta v zlatu ▼ kronah V° Avstr. investicijska renta 3,',°, Ogrska renta v zlatn 4°', . „ kronah 4a e 31/ O /■ o Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital/Ur Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 95.42, italijanska rento 103.50, Španski esterieur 94.75, akcije otomanske banke 674 —• Menjice na London 252.45. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 184.— unificirana turška renta 93.70 avstrijska zlata rento 98.25, ogrska 4°/0 zlato rento 95.70, L&nderbank 479.—, turške srečke 151.25, parižka banka 15.63, italijanske meridijonalne akcije 786.— akcije Bio Tinto 18.74 Mirni. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86.3/s arebro 32.'/,. Lombardi 7.'/,, španska renta 93.»/* italijanska renta 102.— tržni diskont 6*— menjice na Dunaju 21.45. Mirna. Tržna poročila S. novembra. Budimpešta. Pšenica za april K 14.80 do K 14 82, rž za april K 13.10 do 13 12, oves za april od K 14.26 do 14.28, koruza za maj 10.26 do 10 28. Pšenica: ponudbe s ednje, povpražovaaie omejeno, tendenca mirna. Prodaja: 15.000 met. stot. nespremenjeno, druga žito nespremenjeno. Vreme: oblačno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average. za december 35 za marec 36'/*» za maj 36.%, za september 37*1,. Mirno. Kava Rio navadna loco 35—37 navadna reelna č8—40 navadna dobra 41—43. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za november 17.70, za dec. 17.75, za jan. 17.90, za februvar 18.00, za marec 18.15, za april 18.20, — Stalno. Vreme: oblačno. London. Sladkor iz repe surov, & S3,* Sh. Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec 19.25, za december 18.25, za jan.-april 18.—, marec-junij 18 — (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.20, za december 23-1«, za januvar-april 23.20, za marec-junij 23.33 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 30.80 za december 30.80, za januvar-april 33.35, za marec-junij 30.60 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 77—, za december. 77jan.-april 74.3/t, za maj-avgust 05.— (mirno). — Spint ia tekoči mesec 41l/»» za december 41.•/»> za januvar-april 43—, za maj-avgust 44.'/*, (mirno). — Sladkor surov 83° uso nov 23.l/g—24'/»» (dtalno), bel za tekoči mesec 27. V«, za december, 27s/„, za januvar-april 28.—, za marec-junij 283/„ (mirno), rafiniran 59.50—60.— — Vreme: oblačno. Jutri v soboto 10. t. m. se odpre nova dunajska, prodajalna slanine v ulici Caserma št. 19 v palači Vianello poleg kinematografa Edison. V isti se bo prodajalo prekajeno in sveže meso. Posebnosti salamov iz Modene, Bolonje, Verone in Ogrske. — Klobase Neu-stiidter in kranjske. — Velika zaloga svežih konserv in konserv v škatljah, omake in sira vsake vrste. Prodajalna je prostorna, zračna in krasno opremljena, red in higijena sta natančna. Najtopleje se priporoča Slovencem poznani in čislani trgovec in podjetnik G. Hutter. m JKanu/akturna trgovina m ? £rturo JKodricky > Trat — ul. Belvedere 32 — Trst Fustanj z« krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fuštanj veleur od 22 nvč. dalje, bel. siv in piquet faštanj. Kotenina bela in siva. Maje, šjali in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala pregroge za mej posteljo. Kravate, srajce za možice in ženske. Krila, nogovice. čipke in žamet kakor tudi raznovrstne drobnarije. uznic yOtir<>t°c.v?<7 7. n oaent hiii f906 Spretnega pisarja sprejme ^p« Dr. M. PRETNER advokat v Trstu ulica Nuova štev. 13 - Pisarji na stroj imajo prednost. Denarna posojila stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZID ABIC ulica della Caserma St. 14, I. nadet od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. Dr. Fran Korsano 9 specijalist za sifilitične in kožne bpkjni itd. vTrstq m Ima 8 r l svoj ambu/atorij ? ulici S. Nicolo st. 9 (ud Jadralsko Baaia; Sprejema od 12. do i. ia 5.1 t do 6.1/, f.opol. Tovarna pohištva w Aleksander £evi JCirud ulica Ttu Siv. 52. A (lasfau Mta). ZALOGA: ^ HftZZA ROSARIO (Solsk« p«s1op]e>. Oano, tia •• nI ba&tl noben« k«nkur«noo. Sprejemajo «a vsakovrstna d©4» tudi p« jiiKmoaitt-aMu: posebnik načrtih. .ui:>» M—Iff— Milk brMfUiBs lm fruk« lOllOllOilOtlOliOKOllOI 1OI1O1 ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torrente št. 34 (? w\ tisi) „£l!a nuova citt& di Crieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. Sprejeaaj* m Tukomttt* dela lm po ■ poMkalk »»trtih. ifx ai mr jiutnm cuil irapližio u trub im ^ ——;— ^ Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko akladli&e In razstava pohištva in tapetarlj —* TRST mrnjmmmmm ulica Malcanton §tev. 1 » ««J* 419*2 O***. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente, Provsroća, voljo do jedi, utrjuj* žclsAeo In oj»6i^]e organizem. Priporočano od najsloveših zdravnikov v vseh slučajih, kadar Je treba »e po bolezni ojašiti. Odlikovano • IS ktlajaaal na raznih razt&vah la z ud 3000 zdrmvBiftklni spričevali. L SERRAVALLO = CrsL = Stran IV. ►EDINOST« štev. 308 V petek, dne 9. novembra 1U06 HOTEL BALKAN J 70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne •etljava. lift kopelji HATl?! H | 9 fJT Počkaj & Kosi tttf 1 JEJ JLi E ^ MALI OGLASI. r L Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; uiaptnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ----r - Plača se takoj. ~ Ml" HnniP nemškega in slovenskega jezika midUCillif izučen vrtnarstva i5če službe kot vrtnar, pri kakem dvorcu. Sprejme tudi drugo primerno službo. Naslov parve „Inseratni ondelek Edinosti1'. Iščem službo vrtnarja in hišnika, oziroma skladišearja, ekonoma na ^ra-čini ali veleposestvu. Nastopim lahko takoj. Natančneje pove ,,Inseratni odd. Edinosti". 1297 Uicirn in urt dve sobi, kuhinja, k!et; liod-nioll/U lil Vil nik. Rojan št. 50 visoko, v Cistern zraku, brez burje (na Lajnarjih) proda za g!d. 1300 (izplačati treba samo gld. i00) Josip A h t i k posojilniški uradnik v Kopru. 1294 Mož dvaintridesetih let ^„'t" ijedelt-ko in pred Dekolikimi tedni trgovsko solo z odiiko. i^če posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trst 1279 Proda se garancijo gotov. Edinostiu. v najlepšem kraju mesta trgovina z mešanim blagom. Dohodek pod Naslov pove „Inseratni oddelek 1282 Proda se v Rocolu 450 klaft. zemlje s hišami in hlevi vred, pripravno za r.idaDje in trgovino. Studenec z vodo, letnih dohodkov 2.250 kron. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1283 Fran Kociančič, Trst Via Caiupanile št. 11 (P. Ponterosso) Naznanjam vsem slovenskim družinam in kuharicam, da sem prevzel Veliko trgovino jestvin z mešanim blagom blago prve vrste po jako nizki ceni. Pošiljam b!;:go tudi od 5 kg naprej na deželo po povzetju ter se priporočam za mnogobrojni obisk. V (Jgodna prilika Mlin, dobro obstoječa vodna noč, s petimi tečaji s 4 črnimi 1 belim, nadalje žaga z d vem i gartri, se odda v najem, ali se pod zelo ugodnimi pogoji proda, zaradi družinskih razmer. Kje pove upravništvo „Edinosti". _—i UČenCa tr*=ov'ne je5lT'n sprejme sc takoj, svo- pove jem redilom. tedensko plačilo. Naslov Inseratni oddelek Edinosti". 12S6 Ugledna tovarna zastopnika, ki zna slovensko, m-msko in italijansko. Ponudbe v Trst. THE SALlS COMPANV. Kmetovalci ,k*ln si prihraniti dela, truda in stroškov, naj kupijo orala pri Živicu, Trgovinska ulica 2. 1287 Učenec mizar se išče. Ulica Belvedere št. 8. 1298 Radi važnega vzroka goji v najem ravno dobro vpeljana Mani fakturna :rgovina. Lokal je na lepem in dobrem pretoru in zraven velikih tovarn na Dol. Štajerskem. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1275 Išče Se pomočnik. Istrska ulica št. Dragotin Jurič. 218, nasproti katoliškega pokopališča, 1270 Kam pa kam ? Grem kupit par čevljev. Svetujem ti, da greš k FIEROTU v ulico RIBORGO št. 33 nasproti pivovarne ..ALLE TRE PORTE", kjer vdobiš obuvalo za moške, ženske in otroke; tudi vsprejema poprave in naročbe po meri na debelo in drobno. — — — — — — Se priporoča . A LLIA\Z" akcijska družba za zavarovanje na življenje in rente na Dunaju ===== Ustanovljena leta 1890. Družba vsprejema zavarovanja na življenje v tedenskih obrokih od 10 stotink naprej. Zavarovanja /a vse sloje z zdravniškim spričevalom ali brez njega. Dne 31. decembra 1905. je bilo v prometu 24S.238 polic z zavarovalno glavnico............K 71»,251.975 60 (Garancijski fondi znašajo po bilanci leta 1905 .....„ 9,512.425*33 Za informacije in prospekte obrniti »e je na glavno agencijo „ALLIANZ4 TRST, ulica della Caserma štev. 13. (Vsprejemajo se lokalni agenti) --^^ Točne ure prodaja Emiiio jtiiilkr najuglednejša in najstarejša prodaj al ni ca ur v TRSTI via Ponterosso, ogel Nuova 21 VELIKA IZREKA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste Ustanovna leto prodajalna Oglase, poslana, osmrtmcc, zahvale, nn-le < ^1. -e in v obče kakor^no koli vrsto oglasov ."-p: j1 r^g* .Inseratni odilelek" v ulici «iiOr «> <> ^ ^ «> <> •>> kroti 30.000 kron rV rV ✓S »> *> «> 0»><> «> V> V ter drugi dobitek 5000 kron in HL dobitek IOOO kron se po najvišem dovoljenju Nj. c in kr. apost. Veličanstva in na zahtevo dobitelja po odbitih 10°jo in zakonitega davka izplača v gotovini. Srečke eo na prodaj v vseh menjalnicah, loterijskih nabiraluicah in tobačnih trafikah. C. k. policijska loterijska pisarna se nahaja na Dunaju I. Schottenring II (v poslopju c. k. polic, ravnateljstva. Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaideila nI. Međia 28 TRST Telefon 374 Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, najnovejšega sestava na množeči se obrat in napredujočim pritiskom. — Obiralnice za oljk — Stiskalnice za oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnioe. Proračuaina zahtevo. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicljsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono št. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inosemitva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 3 metrov. = (Pošiljanje predmetov, ii se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse pruge.) = Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. wm: Edini triaiki zavod za = „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPR0H »— Točna postrežba in nizke cene. Dr. KOLB bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik Dr. A. BEittak, Ulca della Zonta št. 7, I. — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z ,,Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastavah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. TRST — Piazza della Caserma Štev. 3 Velika zaloga dežnikov se nahaja v prodajalnici CAELO TACrINl i ulica Barriera vecchia 5. Poprave izvrši v najtrajšem času po najiiM obe ja Električno vpeljavo f izvršuje jFranjo S. Dalsasec? j TRST ulica 8. Spiridione štev. 6. Pridite vsi! V gostilni ulica Belveilere štev. 1 < ima lastnik orkestron »JUNO«, kateri svira navlaše za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, la trik. ■OBOBOHOBOHOB3S1 VELIKA ZALOGA praznih butel k TRST ulica delle Ombrelle štev. 5 Guido e jiogo Cggži 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajejo in kupujejo se buteljke \ >akt vrste za refošk, sampanjc, bordtaiix rensko vino, konjak itd. itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opietein . prevzamejo se flopošiljatve na Beždo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. Kdor išče službo ali kjikoršno-ki.li zaposlenje; kdor iSče uradnike ali službeno < kdor iina za oddati sobe, stanovanja, »tvorcev ; kdor Ima za prodati hiše, polja, dvorec : k'or želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itu. itd. naj se posluži 32ALIH OGLASOV v „E d i n o s t i44, ki so najeer.eji, najvet- čitani ni uajbolj pripravni v dosego namena. Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri- nnc" (Prima autorizratta agenzia i tne-llllb diaziono „GAMBRINUS4') v ulici Far-neto št. 10, II, nadstr., se priporoča gospo dom W gostilničarjem in krčmarjom j ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčma in pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najem nike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se obrnejo edino ?e na omenjeno nge^cijo. MARIO JESURUM. xxxxxxxxxxxxao*