61< v
ibor
Uto II.
PdIMu plaCana d gotooluL
Ljubljana, sreda 21. julija 1920.
Štev. 162.
NI LIST
Cen« po poitlt
n ul« lita . H II*— n pol Irti . R ir— n žrtrt Irti. I Zini ibisbi:. . R r— Za Ljubljano muSno 7 H
li Insmntft Brnita« l ir—
Bndništoo in uprava: Rnpitirjiva nlico it 6
DFBdn. trtrtin štev. SO
m^Ttevima 60 vi..— NEODVISEN DNEVNIK - Posamezna številka 60 vin.
FroD/
B\ii
jjustl
otel« M* ro 1
0	g*
'.V
1	tf
Vlada odstopila l
la v?!lg^ada Prihaia poročilo, cla je -N4 „ r.ai dopoldne sklenila, da odsto-%{(i ejl Narodnega predstavništva je >>. k dr. Ribar prebral pismo
:	Predsednika	dr.	Vesni	Ca,	ki
V™1«
ft
m
idb*
(c
lNa'UU sP°roča> da je vlada odstopi-^■PolaIlamenta e bila takoj zaključi anC* °dhajajo domov. nJ,Se Pričenja tisto mučno delo šele n* V*a^e< parlamentarnih pra-1P na ,e^Sednik zbornice poklican, da ^J<*uje novega moža, ki naj se Nla,J p°dpredsednik dr. Ribar je že
ouocumn.	J
^ir^ij ,le&eatu, naj sestavi novo kon-0 vlado zopet dr. Vesnič! To se
IS
" (la , 9UU zopet ur. vesnic: j.u bc Nje nai ostane dosedanja vlada. Re-I ; °ka vraj Popoldne poklical k sebi dr. I ** bo J ( krogih demokratov se govori, IČ s VH novo vlado Pribičevič. Ta ne bi bila koncentracijska, skii raakarska. Zdi se, da bi demo-čeij Pai s socialnimi demokrati radi !	a^°'	®dtod izvirajo te ponižne
j S v]a(fe Vesti, da bo Pribičevič sestavil lj*l»eeei,0, 'Poda od želje do izpolnitve je r * ^orn korak. V teku krize se bodo \ i,r,lva Pojavile še druge želje in raz-
tevC?ia-
č je Je v krizi. Kakor smo že včeraj S, (i ^ asovanje v parlamentu bilo le ie kriza izbruhnila. Mi moramo t	s(:ališča	z vso odločnostjo bra-
p0). demokracije. Ta je nasprotna k ^ (f-. olm privilegijem; zato pa tu-n°kenih izjem. In taka izjema JV^vo določba, da učitelj nima v°ljen. Da se izrazimo bolj sme kandidirati in vo-?sPf6j’lzSubi pa službo, če je izvoljen k člrt mandat. To je omejevanje dr-'a Pravic. Na to stališče se je •1' *iudsi.U^os^ovanski klub kot zastop-w hač i 8tranke in njenih demokratko »	• Dosledno se je boril za to na-
111 odboru, kjer pa ni našel ' Marveč so ravno zastopniki ta-kvai- kratske stranke ondi na-^ Pa^elu> da bi tudi učitelj imel di voljen. Volilni red, kakor
Ss^lal *u ,volien* Volilni red, kakor ga ki Čl „tv°lilru odbor, je plod kompromi-‘rankami. Če je Jugoslovanski U S je ’ da sploh pridemo do volilnega k« koto°ral Pitati na kompromis. In is %*o aPromis so vezane vse stranke, ki so zastopane v vladi. Ko rav *)r^el na vrsto v parlamentu, ,j P° demokrati, dotlej nasprotni . olilni
Cni
s
Nj ^r,ul°e dobil večino, čeprav ni bilo
, Sh-.	»k..«!.!	i	~	itIa
pravici učiteljev, zavrgli
......
H čatr!uQ.Cev v zbornici, je morala vla-
jl 'Hj v 1 to kot nezaupnico in odstopili ^ &oiftli?ar demokrati v vladi tvorijo h* • i, ki°° mo£i- In D glasujejo pro-ZVJ« Bi Je osvojila kompromisni ’ ^	0	znamenje,	da	je	vlada	ražbi-
hilQ i<°DcertCttnt^aCije ni več> kil k cDe pa v resnici že prej ni k togiaser hi bilo enotnosti v vladi, ni tj!% je ^ v temeljnih načelih. Koncen-z ozirom na težavni zuna-Cjj ji0tr ,v katerem se nahaja naša dr-V Post iQa’ ,foda sedanja koncentra-■ ?h	hemogoča, ker so osobito v
ktj Čoča	in socialne politike na-
V,č mof.načela Preveč udarila sku-č-*kVe	naCela	demokratov gle-
V{. d Ua 81 a e države, vidimo, da so ti č aiŠgja r°^° centralistiškem načelu.
nam cel° vele> da ho-"Vi^titi d® sploh odpraviti ter jih' č|V(>rbi- t ?Uvernerji, ki niso nikomur Čjivn » stftdSče je naravnost ne-‘	.	stojimo	na stališču sa-
ČrV ^Zprr, alih Pokrajin To zahteva sktQon»»' delavskega stališča je ši-ker ofaVa dežel neobhodno po-Čh^dajo tiiif 2 delavsko in socialno Čh ta 8e ^ . or n® pridemo. Načelna ču® Polj*ti*3°lavljajo tudi v zadevah so-NtljČi a-T° kar uganja danes de-[ču °Vje t<l/dst®r dr. Kukovec, je živo Ču v Lim... d* kar hoče socialni pover-
ja mora razpasti, najsi je sicer še tako potrebna.
Zato pa je potrebno, da se takoj izvedejo volitve, da iz sedanjega močvirja
pridemo enkrat na trdna tla pozitivnega dela.
Tega ljudstvo potrebuje, tega zahteva!
Ljubljanski komunisti popolnoma razcepljeni.
Ljubljana, 21. julija. O popolnem razkolu med slovenskimi komunisti smo dobili naslednje poročilo:
Na zadnjem zborovanju politične stranke komunistov v Ljubljani je prišlo do resnih spopadov med takozv, centru-maši in nasprotno radikalno strujo. Obravnavali so o zadnjem kongresu komunistov v Vukovaru, kjer sta menda gg. Golouh in Lemež zavzela napram stvari zmernejše stališče, vsled česar sta bila smatrana nezmožnim za praktično izvedbo komunističnega programa. Kakor znano, je bil izvo-
ljen v izvrsevalni odbor slovenskih komunistov dijak Klemenčič, ki je na ta način prestregel mandat, po katerem sta koprnela Golouh in Lemež, —
No, rezultat zadnjega zborovanja je bil, da so tema dvema pokazali vrata in sta zasedla komunista Klemenčič ter Fa-biančič oficielno vodstvo stranke, Golouh in Lemež baje snujeta sedaj novo komunistično stranko, ki se bode naravnemu razvoju primemo imenovala »desnica komunistov (?).«
Kaj se Italijanom sanja.
Ljubljana, 21. julija. Kake gorostas-nosti so dobrodošle italijanski javnosti in njenemu časopisju, da skuša opravičiti nezaslišana vandalstva v Trstu in v zasedenem ozemlju, pričajo cvetke iz italijanskih listov, ki prehajajo popolnoma brez kriterja tudi v časopise ostalega inozemstva. Tako citirajo opoldanski dunajski
listi vest lista »Idea nazionale« ter drugih italijanskih in tržaških listov, da sta bila poslana iz Ljubljane v Trst dva vagona dinamita in municije za hotel »Balkan«, dalje da šo našli načrt s tajnimi hodniki in municijskimi shrambami v hotelu »Balkanu« in da so odkrili v Trstu tajno slovansko zvezo.
m m
gr«
vP4a! Taka k^entraci-
Za Koroško.
Pariz, ki se trese pred nemškim maščevanjem, pritiska na srce Avstrijo, da bi jo odvrnil od zveze z Nemčijo. Avstrijski Nemci so pretkani dovolj, da si dado to »ljubezen« dopasti in jo tudi izkoriščajo. Tako so pravkar dosegli v Parizu ukaz Jugoslaviji, da se na Koroškem odpravi demarkacijska črta, to je da se odpre — tik pred ljudskim glasovanjem! — pas A nemški poplavi, nemški propagandi. Dobrove-doč, kaj bi to pomenilo, je »Gosposvetski zvon« udaril na plat zvona in na njegov poziv je 20. t, m, prihitelo na protestni shod v Unionu na tisoče Slovencev in Slovenk, Zborovanje sta vodila Korošca dr. Val. Rožič kot predšednik in dr, Mršič iz Borovelj kot podpredsednik. Korošec je bil tudi prvi govornik vseučiliški profesor dr. Rožman.
Govornik je razgalil sebično in krivično postopanje Pariza in povdaril zlasti, da pariški ukaz za odpravo demarkacijske črte na Koroškem krši asnžermensko mirovno pogodbo.
Člen 50. te pogodbe določa: »Celovška kotlina naj z ljudskim glasovanjem določi, kam hoče pripadati. V ta namen se deli ozemlje v dve coni: južna, izključno in popolnoma slovenska A, bo pod upravo države SHS; severna s Celovecm in z večino ponemčenih Slovencev, B-cona, pa bo pod upravo Nemške Avstrije, Torej to ozemlje upravno v dveh različnih državah, z lazlično valuto, različnim jezikom, deloma različnimi zakoni.«
Pariz naj se drži vsaj lastnih zakonov, Tu gre Jugoslaviji na Koroškem za vse. Ako ententa noče spoštovati svoje lastne pogodbe, jo bomo zavrgli tudi mi. Vihamo odobravanje je pričalo, kako so bile te besed po srcu vseh navzočih in ž njimi vseh Slovencev.
V podobnem zmislu so govorili tudi naslednji govorniki. Ravnatelj dr. Mišič, ki je naglašal, da so slovenski kmetje na Koroškem odločeni, da z lastno pestjo branijo svoje domove in svojo lastnino pred pred ponovno poplavo plenaželjnih tujcev.
Prof, Mazovec je med viharnim odobravanjem sporočil pozdrave koroškim bratom in pozval vlado, naj že enkrat neha hlapčevska pokornost naše države nasproti ententi. Zahtevamo že enkrat mir na svoji zemlji!
Ko je govoril še narodni socialist Vojska, ki se je skliceval na jugoslovanski meč, je v imenu koroških akademikov g. Sušnik z lepimi besedami pozdravil zborovanje, Njegove besede so bile z viharnim odobravanjem sprejete, Nato so bile sprejete na»ledpje .	‘	"	v.
resolucije;
Zborovalci, zbrani na protestnem shodu v hotelu Union, 20. t, m, 1920, kar najodločneje protestirajo proti nameravani opustitvi demarkacijske črte med conama A in B na Koroškem, in sicer zato: 1, Ker bi se z odpravo demarkacijske črte kršila pravno - veljavna velevažna določila mirovne pogodbe, ki pred celim svetom asno in striktno določajo za plebiscitno ozemlje na Koroškem dve strogo ločeni coni do konca izvršitve plebiscita. 2, Odločno in energično protestirajo, ker bi s to krivično opustitvijo demarkacijske črte nastala za našo državo ogromna nedo-gledna financielna in gospodarska škoda. Naša država je žrtvovala milijone in milijone škode, povzročene po Nemcih in za javne naprave, kakor pota, ceste, brzojav in pošto itd. in 3. Ker bi z ukinjenjem demarkacijske črte skoro gotovo zopet nastale v najkrajšem času življenjske razmere v coni A in B, ki bi privedle do obnovitve krvavih izbruhov političnih strasti in sovraštva, torej do pretepov in pobojev, kakor se je to že zgodilo V drugih plebiscitnih ozemljih drugod.
Iz teh tehtnih za javno varnost, mir in red v coni A merodajnih vzrokov na današnjem shodu zbrani zborovalci odločno in energično pozivajo centralno vlado v Belgradu kakor tudi pokrajinsko vlado za Slovenijo, da se centralna vlada ne ukloni na noben način krivičnemu pritisku in pravno neutemeljeni, nam škodljivi zahtevi mirovne konference, ker bi bila odprava demarkacijske črte v neprecenljivo škodo in pogubo koroške Slovenije in naše države sploh in v zadnjem odločilnem trenutku nepreračunljive koristi za Nemce.
Zato še enkrat slovesno in glasno izjavljamo centralni in deželni vladi, da se krivični zahtevi po odpravi ‘demarkacijske črte na Koroškem ne uklonimo. Mi stojimo za koroškimi Slovenci kot en mož — ena armada, pripravljena tudi s silo braniti naše svete, starodavne pravice. Mi gremo v boj za našo sveto, pravično stvar do skrajnosti. Zato vlada ne udaj se, ne ukloni se, kajti ves narod stoji složen, edini za teboj!
Z našimi trpečimi brati v solnčni Goriški in skalnati Primorski ter kršni Dalmaciji pa sočustvujemo najglobokejše ter jim kličemo: Vztrajajte, tudi vam zasine zora osvoboditve. Nismo in ne bomo pozabili na vas. Nekulturna vandalska barbarstva italijanska pa se sama obsojajo. Centralno vlado pa pozivamo, da energično zahteva zadoščenja za barbarska dejanja, za povzročeno škodo pa povračilo v polnem obsegu! ■ t' \ "
Resnica o Trstu fn tržaških socialistih.
Iz Trsta je došlo našim listom obširno poročilo o dogodkih v Trstu. Iz poročila je razvidno, da je bil naskok na nezaščiteno slovensko prebivalstvo premišljeno pripravljen in izveden z odobravanjem laških oblasti. Poročilo odkriva vso zverinsko zlobnost in propalost tržaškega itali-janstva, ki je požigalo, morilo in kradlo kakor davne hunske tolpe, pri tem pa skušalo podtakniti bombe v Narodnem Domu, da bi pred svetom opralo svoje divjaštvo. K sreči je bilo dovolj prič, kj so videle, kako so ob navalu nosili bombe iz bližnje vojašnice v Narodni dom. Vredno poulične sodrge so postopale tudi tržaške oblasti, ki so strahovale slovenske voditelje in odobravale početje drhali.
Iz poročila tudi izvemo, da tržaški socialistični proletariat nikakor ni zaslužil tiste hvale, ki mu jo je izražal tržaški poslanec dr. Čok v narodnem predstavništvu v Belgradu, Ta proletariat je brezbrižno gledal vsa nezaslišana nasilja nad nezaščitenimi Slovenci in niti s prstom ni ganil v njihovo obrambo. Nasprotno, socialistično glasilo »Lavoratore« je prinašalo vse nacionalistične laži, da so Slovenci iz Narodnega doma metali bombe, streljali z revolverji itd. In vendar bi bila za socialiste igrača, pritisniti na oblasti in nacionalistične kroge, da bi Slovencem zagotovili varnost življenja in imetja. To bi bila pa tudi najsvetejša dolžnost socialne demokracije, če res kaj drži na svoja načela, to pa tembolj, ker stoji v njenih vrstah tudi slovenski proletariat. Toda »Lavoratore« in njegova družba je tudi topot kakor še vselej stisnila pred italijanskim nacionalnim šovinizmom svoj rep med noge in prepustila slovensko prebivalstvo njegovi usodi.
Tudi slovensko socialistično in komunistično organizirano delavstvo se ni ganilo in s tem le pokazalo, kako nemoralno vpliva nanj njegova zveza z italianskim socializmom. Ta dva služita italijanskemu imperializmu in z njima tudi zaslepljeni del slovenskega delavstva. Žalostno!
RUSIJA IN POLJSKA.
LDU London, 19. julija. (DKU) Reuterjev urad doznava: Čičerinov odgovor na nedavno v Moskvo brzojavljeno noto glede premirja s Poljsko je dospel danes v London, Kakor se govori, je sovjetska vlada baje pripravljena, dogovoriti se s Poljsko glede premirja in nato skleniti mir. V ta namen je stavila nove predloge, ki jih bo angleška vlada danes proučevala. s
IZJEMNO OBRAMBNO STANJE NA POLJSKEM.
LDU Berlin, 20. julija. (DKU) »Vossi-sche Zeitung« javlja iz Varšave: Po vseh poljskih ozemljih je bilo proglašeno izredno obrambno stanje. »Posener Abendblatt« priobčuje proklamacijo izjemnega stanja v vojvodini poznanjski, in sicer v pasu 20 km vzdolž nemško-poljske meje. Od predvčerajšnjim je vsa tamošnja uprava prešla na vojaško oblast.
TURČIJA.
LDU London, 20. julija. (DKU-Reuter) »Daily Mail« javlja iz Carigrada: Od vseh članov otomanske vlade je le veliki vezir pripravljen podpisati mirovno pogodbo. Njegovi ministri so že podali ostavko. Veliki vezir se nemara obme na liberalno zvezo, da stvori novo vlado.
Naša meja ob Muri.
LDU Gradec, 20. julija. Dunajski korespondenčni urad objavlja: Deželna vlada je prejela v nedeljo vest, da so se v bližini apaške kotline pojavile srbske čete ter da stoje ob demarkacijski črti v pripravljenem stanju. Šef ententne misije za nadzorstvo izpraznitve Radgone, polkovnik Gosset, je protestiral na prošnjo dež. vlade pri vladi v Ljubljani proti morebitni zasedbi apaške kotline. Ne glede na to so srbske Čete, okoli 1000 mož z 1 strojnico in 4 topovi, prodrle naprej in zasedle Apa-če, kakor tudi grad Freudcnau, kjer je
Stran 9
»Večerni list«, cine 21. julija 1920.
Štev, ltt
nastanjena ententna misija. Deželna vlada se je obrnila z ostrim protestom na ljubljansko vlado ter potom avstrijskega drž. urada za zunanje stvari na kompetentna ententna mesta in je odposlala svojega uradnika v obmejno ozemlje. Potem, ko je ratificirana st.-germainska mirovna pogodba, imajo Jugoslovani dolžnost izprazniti Radgono, Špilje in druga Avstriji prisojena ozemlja. Apaška kotlina pripada vsekakor po besedilu mirovne pogodbe 'Jugoslaviji, vendar pa mora že poslujoča obmejna komisija izvršiti mejne popravke, pri katerih se mora vpoštevati gospodarska skupnost raznih ozemelj z Avstrijo. Avstrijski urad za zunanje stvari je označil v svojem komunikeju za odkrito, primitivnemu pravnemu čutu nasprotujočo kršitev pogodbene zvestobe, ako Jugoslovani ne izpraznijo po mirovni pogodbi Avstriji priznanih ozemelj in ako zasedejo apaško kotlino. Avstrijska državna vlada je radi tega proti postopanju srbsko-hrvatsko-slovenske vlade brzojavnim potem pri poslaniški konferenci v Parizu najostreje protestirala in pri tem opozorila na to, da mora z ozirom na ogorčenje obmejnega prebivalstva, ki ga je že doslej komaj za-državala, odkloniti vsako odgovornost za protipravno postopanje Jugoslovanov,
LDU Ljubljana, 20. julija. Z ozirom na komunike, katerega je glasom objave dunajskega korespondenčnega urada izdal avstrijski državni urad za zunanje zadeve glede na zasedbo apaške kotline po jugoslovanskih četah, v katerem protestira proti temu, da ni naša država še izpraznila onih obmejnih krajev, ki imajo po sanžermenski pogodbi pripasti Avstriji, na drugi strani pa, da je naša vlada zasedla apaško kotlino, ugotavlja deželna vlada za Slovenijo nastopno:
13. februarja 1919 se je sklenila med ljubljansko in graško deželno vlado v Mariboru pogodba glede začasne ureditve meje med našo državo in Avstrijo na Štajerskem. Ta provizorična ureditev naj bi veljala, dokler ne bi bila po mirovni konferenci definitivno urejena državna meja, Glasom te pogodbe je ostala Radgona z okolico v naših rokah, istotako Špilje in gotovo ozemlje med Špiljami in koroško mejo, dočim je apaška kotlina ostala v avstrijski upravi, Te pogodbe se je naša država skrbno in vestno držala. Po senžer-menski mirovni pogodbi se ima ta provizorična meja korigirati na nekaterih točkah, in sicer deloma v prilog naše države, deloma v prilog avstrijske republike. Po senžermenski mirovni pogodbi moramo mi izpraznili Radgono z okolico in Špilje ter dovoliti nekatere korekture na mejni črti od Špilj do koroške meje, dočim i*ua nasprotno Nemška Avstrija prepustiti nam apaško kotlino. Razen tega se je Nemška Avstrija v členu 284. mirovne pogodbe zavezala, dovoliti prost promet vsake vrste preko svojega ozemlja. To slednje je največje važnosti za našo državo, baš v sektorju Špilje—Radgona, ker vodi skozi Radgono edina naša zveza z glavnim delom Prekmurja, in pa radi zveze po našera ozemlju po železnici Špilje—Radgona— Ljutomer. Tak je dejanski in pravni položaj. Definitivno državno mejo, kakor jo je določila mirovna pogodba, ima v zmislu te pogodbe na licu mesta ugotoviti delimita-cijska komisija, katera se mora po določilih mirovne pogodbe sestaviti v teku 14 dni potem, ko se izmenjajo ratifikacijske listine. Slednje se je zgodilo 16. t. m.
Kljub zgoraj omenjenemu pogodbenim potem ustanovljenemu začasnemu stanju sc je Avstrija že dalje časa trudila doseči enostransko evakuacijo Radgone, čemur se je naša vlada po pravici upirala. Končno je vendar Avstrija dosegla, da se je odposlala komisija ententnih častnikov, katera naj bi ob izpraznitvi Radgone prisostvovala. Naše stališče napram tej zahtevi je bilo po razmerah samoposebi dano Zahtevati smo morali, da, če izpraznimo mi Radgono, da izprazni Avstrija apaško kotlino in pa da nam zasigura svoboden tranzitni promet v zmislu člena 284. mirovne pogodbe. Avstrijska vlada je, kakor je bilo že javljeno, 11. t. m. po svojem opravniku v Belgradu oficielno obvestila, da je Avstrija evakuirala desni breg Mure (apaško kotlino), a da jugoslovanske oblasti niso še prišle v izpraznjeno ozemlje, Vsled tega je nastopila potreba, da pievzame upravo apaške kotline takoj naša vlada, kar je bilo glasom zgorajšnje izjave avstrijskega zastopnika očividno tudi v intenciji avstrijske vlade. Ker pa je, bila naša vlada od verodostojne strani na to opozorjena, da je ljudstvo v apaški kotlini oboroženo, bilo je potrebno, da se ta kotlina zasede tudi po vojaških četah in ljudstvo razoroži, Rekriminacije zaradi zasedbe apaške kotline po naših četah in oblasteh so torej docela neosnovane.
Kar pa se tiče evakuacije Radgone, pa niso pravice, ki izvirajo naši državi iz člena 284. mirovne pogodbe, doslej Se najmanj zasigurane, kar dosti drastično označuje «lučaj razdrtja železniške proge pri Cmureku. Tudi pritožba avstrijskega državnega urada za zunanje zadeve glede tega, da se na črti Špilje — koroška meja nismo še umaknili na bodoče državne
meje, je istotako neupraviečna, kajti bodoča državna meja v tem sektorju v naturi ni vidna in se mora šele ugotoviti po delimitacijski komisiji. Umik naših čet za to mejno črto je torej neizvedljiv, dokler ne izvrši delimitacijska komisija svojega posla na tej črti.
Iz tega dejanskega in pravnega položaja sledi jasno, da je postopanje naših oblasti bilo v vsakem oziru korektno in utemeljeno in si lahko vsakdo sam napravi sodbo, na kateri strani je iskati primitivnemu pravnemu čutu nasprotujočo kršitev pogodbene zvestobe.
Polltline novice.
+ Kdo nosi krivdo za splitske dogodke? Kakor poročajo iz Belgrada, je ameriški admiral, ki je vodil preiskavo radi splitskih dogodkov, že podal svoje poročilo. Američan ugotavlja, da so splitske dogodke izzvali Italijani in da le oni nosijo krivdo zanje. Admiral zastopa mnenje, da se mora italijansko brodovje odstraniti iz dalmatinskih pristanišč in nadomestiti z angleško in francosko mornarico, ki naj ostaneta v luki do končnoveljavne rešitve jadranskega vprašanja.
+ Kaj je rešilo tržaške Slovence pred najhujšim. Obširno tržaško poročilo o ta-mošnjih grozodejstvih proti Slovencem navaja tudi tole: Pod vtisom lažnjivih poročil, da se vrše v Jugoslaviji in posebno v Ljubljani divje demonstracije in nasilja proti Italijanom, so tržaški nacionalisti sklenili, da vprizore naskok na zasebna stanovanja Slovencev in vse pokoljejo. Slovenci so bili v smrtnem strahu, ker so bile italijanske oblasti šele nedavno izvršile popis »tujcev« in imajo Lahi vse naslove Slovencev v rokah. V tem se je pa zvedelo, da se v Jugoslaviji nobenemu Italijanu ni skrivil las in gorje tržaškim Slovencem, ako bi bilo drugače. »Edina naša sreča — pravi poročilo dobesedno — da je protest v Ljubljani in drugje ostal v mejah dostojnosti in civilizacije in se ni iz-prevrgel v dvatisočletno kulturo!« — To naj si dobro prebero tisti, ki so nam očitali, ko smo tedaj priporočali »»hladno kri«. Hladno kril rečemo še danes, kar pa seveda ni isto, kar hladno srce.
+ Radičeva pravda pred zvršetkom. Dne 20. t. m. se je pred zagrebškim senatom dovršila razprava proti Stepanu Radiču. Radič ni bil prisoten. Ko so prečitali spise, je govoril državni pravdnik, ki je v celoti vstrajal na obtožnici in Radičevi krivdi. Razsodba se razglasi v p^r dneh.
-f- Korupcija v češkoslovaški republiki. Nemški socialno-demokratični poslanci v češkoslovaškem parlamentu so vložili interpelacijo, v kateri opozarjajo na korupcijo, ki se širi po javnih uradih in posebno po ministrstvih. V podrobnostih navajajo slučaj, ko se ponuja neki nemški tvrdki uvozno dovoljenje proti plačilu 1000 čeških kron za vsak zahtevani vagon. Češkoslovaška je kakor znano napredna dežela, ki je vrgla križ iz šol in uradov.
4- Dve internacionali. Na nedavnem doblinškem katoliškem shodu je govoril dr, Rihard Kralik o zvezi narodov in katoliški svetovni organizaciji, Tu je rekel med drugim: »Katoliška cerkev je ediaa internacionala, ki je primerna za vse narode in zadovoljuje vse narodno življenje. Pač obstoja še druga mogočna internacionala, toda ta nam more dati le lakoto, smrt, uničenje, razpad, ona zna le rušiti, ne pa zidati. Katoliška cerkev je najdu-hovnejša, najnesebičnejša internacionala; ona hoče pomagati tudi nekatoličanom in nekristjanom, kajti Kristus je hotel odrešiti celi svet,« Zares, samo tista je prava internacionala, ki objema celoto, ki nikogar ne izključuje, ki vse združuje in poživljaj ljubezni, ne pa tista, ki izključuje, loči m ugonablja s sovraštvom velike dele celote. Prva internacionala vodi v življenje in napredek, druga v smrt in pogin.
-f- Cerkveno in judovsko premoženje.
V	Avstriji pravkar sklepajo zakon o oddaji premoženja. Velekapitalisti ženejo vsled tega v židovski »Neue Freie Presse« tak krik, kakor da se svet podira. Socialni demokrati si pa ob tej priliki privoščajo zopet cerkveno premoženje, češ, tu je najiz-datnejši vir za davčni vijak. Na to prinaša »Grazer Volksblatt« primero med cerkvenim in židovskim premoženjem. Glasom predvojne statistike je znašalo celokupno premoženje vseh cerkva in samostanov v celi prejšnji avstroogrski monarhiji pičlih 814 milijonov kron vštevši tudi vse nepremičnine. Temu nasproti je pa imel en sam dunajski jud — Rothschild že pred vojno 11.000 milijonov kron premoženja t. j. 14 krat več nego vse cerkve in samostani skupajl Tekom vojne se je to razmerje še znatno izpremenilo na korist juda Rothschilda. Kajti dočim je cerkev naložila veliko svojih sredstev v vojnih posojilih, ki sedaj niso posebno veliko vredna, je pa Žid Rothschild delal s svojim denarjem mastne kupčije. Njegova banka »Oesterr. Kre-ditanstalt« izkazuje za lansko leto 47 in pol milijona čistega dobička. Pri tem treba vpoštevati, da vporablja cerkev svoje premoženje izključno v kulturne in človekoljubne svrhe, vzdržuje šole, bolnišnice
itd., Rothschild pa živi v razkošju kakor kak indijski knez in skrbi le sam zase in svojo družino. Kljub temu socialisti in komunisti ne hlepe po tem, da bi pogreznili svoje roke v Rothschildove milijarde, ampak srce jih vleče, da bi planili po cerkvenem premoženju, ki je v resnici premoženje ukaželjne mladine, revežev in bolnikov, Delavstvo naj sodi, če se to strinja s poštenim socialnim mišljenjem.
Dnevne novice.
—— Stoletnica katoliškega zgodovinarja. 17. t, m, se je katoliški znanstveni svet spominjal stoletnice rojstva znamenitega katoliškega zgodovinarja dr. Jan, Krst, pl, Weiss. Weissova svetovna zgodovina, ki obsega 22 deblih zvezkov, je ena najboljših del te vrste, Weiss je študiral na nemških univerzah in predaval najprej na vseučilišču v Freiburgu, potem pa bil 48 let profesor na graški univerzi. Slušateljev je imel vedno toliko, da so bile za njegova predavanja vse dvorane premajhne. Po svojih kmetskih stariših je podedoval notranjo poštenost in globoko vernost, ki sta ga označevali koj človeka in znanstvenika do smrti.
— Z vojaškega nabora v Litiji, Jože Benegalija je vozil 27. aprila rekrute k naboru v Litijo. Tam je v Sokolskem Domu razgrajal, ko so ga orožniki svarili, jih je nahrulil: »Te pr barabe me ne bodo zapirale!« — Pri razpravi pred deželno sodnijo v Ljubljani je Jože povedal, da se ga je nalezel, ko je vozil rekrute, vsled česar je rekel g, nadsvetnik Vedernjak: »Tisti, ki se meša med rekrute, misli da ni človek, ako se ne napije!« — Sodišče je obsodilo Benegalija na 2 dni strogega zapora,
— Vlomi pri Radovljici. Neznani storilec je vlomil v žago Franca Valanta v Bodeščah in odnesel 10 m dolg in 7 cm širok, 3000 kron vreden gonilni jermen. — Skozi okno v Ir nadstropje je vlomil na samoti v Loki pri Mlinem v vilo Marijane Frohlichove neznan storilec in ukradel 2 blazini vredni 2000 kron, zrcalo vredno 500 kron in posteljno preprogo vredno 500 kron,
— Radi raznih tatvin in goljufije zasledovanega Antona Anžurja iz Zgornje Zadobrave so orožniki aretirali.
— Srebrne žlice v nevarnosti. Neki graški list poroča, da graški kavamarji tožijo, da jim dan za dnem izginjajo srebrne žličke. Neka nova elegantna kavarna je svojo zaupnost, da je gostom zaupala srebrne žličke, drago plačala. Nato je uvedla navadne žličke po 12 kron kos, a celo teh »pošteni« gostje ne zametavajo in jih odnašajo s seboj. Po hotelih je že navada, da mora gosi položiti kavcijo za posteljno perilo in dunajski hotelirji so si pridržali pravico, da gostu pred odhodom preiščejo kovčeg. Poslej bo treba že skoro tudi v kavarnah uvesti kavcijo za žličke. Zanimivo je, kakor poroča graški list, da se vrše tatvine le v najelegantnejših kavarnah, kamor zahaja novopečena verižniška »gospoda«; v kavarnah, kamor zahaja prole-tarijat in obubožani srednji stan, ne vedo za take tatvine.
— »Kaj pa prodajate našim sovražnikom tam onstran vole!« je rekel g. nadsvetnik Vedernjak Antonu Martinčiču iz Spodnjega Jezera, ki je iztihotapljal vole v Italijo in je zelo grdo ozmerjal in razžalil orožnike, za kar so mu pri deželni sodniji v Ljubljani prisodili tri dni strogega zapora,
— Kdo bi kaj vedel o Josipu Švajger, kateri je služil pri 17, pešpolku, nazadnje pri lovskemu bataljonu in bil ujet 1. 1915. septembra meseca na ruskem bojišču, 1, 1916, v Sibiriji, naj sporoči proti povračilu vseh stroškov njegovemu bratu Antonu Schweiger, deželna vlada, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani.
— Samoumor najmlajšega sina nemškega cesarja. 17. t. m. se je v vili Liegnitz pri Potsdamu ustrelil najmlajši sin bivšega nemškega cesarja Viljema — princ Joahim Pruski. Joahim se je bil 1. 1916. kakor toliko drugih med vojno nepremišljeno poročil. Zakon ni bil srečen in se je pripravljala sodnijska ločitev. Razen tega je Joahim boloval na strahu, da ga preženo iz njegove vile. Vse to ga je gnalo v smrt. V vojni je bil večkrat ranjen.
— Padanje cen živini in mesu na Francoskem. Na Francoskem so padle cene goveji živini za 200 do 300 frankov pri paru. Tudi cene prešičev so znatno padle. Meso je na Francoskem po 1 frank kilogram.
-— Valute dne 20. julija na zagrebški borzi: 1 dolar 62 K; 100 avstrijskih kron 40 K; 100 rubljev 128 K; 100 francoskih frankov 550 K; 1 napoleondor 293 K; 100 nemških mark 182 K; 100 lejev 192 K; 100 italijanskih lir 390 K; 100 češkoslovaških kron 142 kron.
Ljubljanske novice.
Ij Umrla je v Ljubljani gdč. Marija
V	a ga jeva, vpokojena postua ofici-antka. N, p. v m.l
lj Hišni posestniki) ki
ja ali druge prostore, ki Dl se a f ti za stanovanja ter bi bili priPr L§ voliti, da se to zgodi pod Prime. k0: goji s tujim kapitalom, najto roče državnemu stanovanjskem . ^ Hišni posestniki se ob tej pni	. t:,
jajo, da v smislu § 6 naredbe 1 vih stanovanj ne veljajo določbe
najemnikov, — Poverjeništvo za skrb.	,
lj Podobo laškega kraUajena®
sežgati te dni gospod F, S, Mož ^ sedenem ozemlju posestvo,!'-0 kako grozno so pričeli 'an!jL ut Jugoslovane v zasedenem oze J < . vzkipela kri po ma-ščevanjti TVVajS^ic«; prostore italijanske misije na .J sti, kjer je snel kraljevo sliko > ^ pred »Slona«, kjer jo je namera ^ F Njegovo namero je pa prePr£° ^ mesta došli ravnatelj policijs S* teljstva g. dr. Guštin, ki je zapov aretirati,
I. slovanski orlovsi v Mariboru.
Orli tekmovalci odhajajo v ^ z vlakom v četrtek ob pol 11>	■ .fJ*
Ijane, Vsi drugi Orli pa brezpog j tek s posebnim vlakom, ki gre — « ne ob 10, uri dopoldne. Zbir3 ^ Ljudskem domu ob 8. uri flu ^ 0|ii^ štajerski progi južne železnice p ^ jjj/ z normalnim vlakom, ki °
Ijane ob pol 11. uri. Orlice z ? ^ Dolenjske in Vrhnike potujejo z gjtUpsj1 dopoldne s posebnim vlako© 0j? Orli. Orlice iz Ljubljane, ljub')3 ^ tjjjk lice in ob progi južne železi”0® ob 4. uri zjutraj. V soboto o . „!> »H! posebna vlaka, m sicer ob 4. u $e fi< ob 1. uri popoldne. — Orlice
najo po tem obvestilu, ne p°
Kitam1
Poslano/
Z ozirom na
notico: »Kdo
»Slov-
narje?« v včerajšnji notici »^°,v' pjiloi, imenom dotične stranke, v ko;® bil s pomočjo g. dr, Gosarja van in v svojih pravicah P Lioft. spoštovan meščan in pošten na ^ interesu objektivnosti in resnice javnosti naslednje:	c
1,	Dotična stranka ni ne a® ■ tj>‘ notorični verižnik temveč nai čistokrvno arijskega pokolenja ^ devni obče spoštovani meščan 1	$
narodnjak, je član veleugledne s se hiše, podanik pod ententino za^ ječe države ter je žrtvoval ne in kulturne namene že nad , .
ne m Kulturne namene ze toVi# Sedaj biva s svojo obiteljo kot ^
v slovenskem kopališču in ima
bivanja v Jugoslaviji vsaj \e kot n. pr, razni gostje iz .N.e”T, m Nemčije, ki polnijo sedaj nas i in svo;e izstradane želodce. &ae[j gega stanovanja v Jugoslaviji se^o0cas in ostane v letovišču samo do .
rije-	, meŠf8%
2. Dotični obče spoštovani sam notoričen milijonar, ki
se in za svojo bolno soprogo s ■■ oA ^ komfortno opremljenimi stanova11)' ^ r terih se nahajata dve v Ljubija01' baš v zadevnem zdravilišču t®r ^ njem njegoya bolna soproga.	4
3, Ne glede na to je kupil a fllije j tem zdravilišču vilo, v kateri s časno omenjeni letoviščnik, ^rjo0 s** nato od poverjeništva za s°cl^ta0cv*.j,
stvo, naj se mu nakaže še P®*0. let°v!rf v tej vili in v to svrho dotičneŽ ^ jou ; nika kratkim potom deložira.
in n>eJts»( i
vencije njegovega zastopnika ^ 0°J ; prijateljev mu je šel pri tem s- 0\et j do skrajnosti na roko in je g®*? sedaj-V drzno, če povprašuje ta gosP . .jj, je da ščiti milijonarje. Ukrepi, k1 'ju sloval ta gospod pri g. dr. navedenemu letoviščarju, pa s,° ^ j^j skrajno protizakoniti in našim}<	ys3
končno deželna vlada sama krivde ali zasluge g. dr, Gosarj vila	k^l	lif
Da bi se bil dotični letovp^^t) fl’1. razil; »Hab ich nicht gesagt, da vermag als ein Jugoslave!« a	j/
za senco slično, je perfidna m 1 ja K,
vsakog - . [> ■
zna pravo
5,	Osupniti pa mora vsa* sOj$0 ,fVi razmere, da se je tik Pr^!sj{i ** (fr
re, aa se je uk v'~ . u
,_______ .	predmetni	stanova	^	n ^
skušalo javnost informirati .nostra®5!^' da se spravi vso zadevo v en	o	i }.
pred oblastjo, koje nePrlS*0*>,ieCljiji tivnost je danes ponos in poS e jakega poštenega Slovenca,	j0	p0	^
6.	Kar se končno tiče im	k° J«
nejših podatkov, sem sevf sodni razpravi z njimi vsako volje na razpolago,	^20.	*
Ljubljana, dne 21. juhja (
Dr, Vl«^
* Uredništvo za spise p0^
odgovorno,	___
——Rot**' Odgovorni urednik Jo**
Izdajatelj konzorcij »V® ® j U • Tilka »Ju£o»lovan*k» U»k*