348
Z Dolenjskega, 3. nov. 1891.
ErijetDega življen]a_jLaš[^dr^Jii__^08lanci na Du-naji pač nimajo. Po eni strani so razmere takšne, da se uspehov vsTTpv narodnem oziru nimajo nadejati, ter tudi ni upanja, da bi se skoraj obrnilo na bolje. Po drugi strani pa se jim očita slaba taktika, in nekdo v „Slo-venskem Narodu" naravnost zahteva, naj izstopijo iz Hohenwartovega   kluba in se pridružijo Mladočehom.
Proti tej zahtevi so se „Novice" v uvodnem članku od 30. p. m. odločno postavile, kar je bilo popolnoma na pravem mestu. V podporo tega bodi tukaj pristavljeno, da se naši državni poslanci za vstop v Huhenwartov klub niso odločili brez dobrega in vestnega premisleka vseh odločevalnih okoliščin. Tudi so naši kranjski poslanci pred svojim odhodom na Dunaj sklicali deželne poslance iz Ljubljane in obližja na skupno posvetovanje. Pri tej priliki se je natančno uvaževal politični položaj, ki je bil tak, kafceršen je še sedaj. Uvaževalo seje tedaj, da so volitve na Češkem, kakor je bila podoba, prejšnje razmere državnega zbora bistveno premenile; da močnega češkega kluba ne bo več ; da je s tem razdejana prejšnja večina in raztrgan tako imenovani železni obroč ter da bo vsied tega vlada — ker državna mašina mora naprej delovati — najbrže prisiljena naslanjati se odslej na nemško levico, ali vsaj računati z njo. Za ta slučaj je bilo pa očitno, da od večine, katera bi bila odvisna od levice mi Slovenci po parlamentarni poti nimamo, vsaj v narodnem oziru, ničesar pričakovati. Saj vemo, da levičarji nikogar bolj ne   črte nego  nas Slovence.    Drugo
349
vprašanje je bilo pa zastran vlade, t. j. podpirati Taaffe-jevo ministerstvo, ali ne? Zakaj tudi tukaj je bilo jasno, če Taaffe ne najde v parlamentu potrebnega protitežja proti levici, mora se njej popolnoma udati, ali pa odstopiti. To protitežje pa se je kazalo ravno v ostankih prejšnje večine, namreč v poljskem in Hohenvvartovem klubu, katerega bi bilo zopet oživiti.
Tu«aj so se tudi takrat slišali glasovi : Kaj imamo cdTaaffejeve vlade? Nič. Ali izkušeni politiki izmed nas so našli med njegovo vlado in poprejšnjo Herbst-Giskrovo, ali Auersperg-Lasserjevo velik razloček. V gospodarskem oziru je namreč poprejšnja vlada dajala prevago vplivu velikega kapitalb, ki je večinoma v židovskih rokah, na škodo malega obrtnika, malega trgovca in kmeta. Finančno gospodarstvo je bilo za državo in splošno ljudstvo slabo. Prišel je znani veliki krah ; državni deficit je rastel, in naredilo se je več sto milijonov novega državnega dolga. V cerkvenem in narodnem oziru se je šopiril ži-dovskG-nemški lažnjivi liberalizem, in Slovani — to je bilo vkdno načelo — pritiskali so se na steno. Omenilo se je, kako se je nam kranjskim Slovencem takrat godilo. Zgubili smo tedaj večino v deželnem zboru, v mestnih občinah in za državni zbor; naše ljudske in srednje šole so se ponemčile; slovenski uradniki, profesorji in učitelji so se morali udati, ali pa iti iz dežele v Černovice, Bregenc, v Šlezijo itd.; njih mesta pa so zasedli tujci ali domači odpadniki.
Pod grofa Taaffeja vlado pa se je obrnilo na bolje. Državno gospodarstvo je bilo pošteno, finance so se uredile in naredilo se je polagoma, res da z mnogimi žrtvami, v budgetu ravnotežje. Sklenilo se je več dobrih postav na korist delavcem, obrtnikom in kmetom. V narodnem ozira se Slovani niso več na steno pritiskali, in če ravno se obljubljena narodna ravnopravnost ni uresničila, vender je storila znatne korake naprej v šolah, v uradih in v javnem življenji ; zlasti pa ni bilo ovire, da smo se prosto gibali ter ob svoji moči, kolikor je bilo mogoče, razvijali. Narodna zavest je vsled tega po vseh slovenskih pokrajinah vidno napredovala.
To 80 dejanske resnice, katerih nihče ne more tajiti, kdor pozna našo novejšo zgodovino. Zato je tudi pri omenjenem posvetovanji prevagala misel, da je Taaffe-jeva vlada še zmeraj boljša, nego bi bila levičarska, in da :o je treba parlamentarno podpirati s tem, da se ohrani m oživi Hohenwartov klub kot protitežje proti levici, in naj mu pristopijo tudi naši poslanci. Da je bilo to ravnanje dobro in okoliščinam primerno, to nam kaže izkušnja. Zakaj levičarji pri vsem svojim hrepenenji in prizadevanji še zmeraj niso dobili vladnega krmila v roke. In to je kolikor toliko gotovo zasluga Hohenvvartovega kluba.
Kaj pa Mladočehi? Tudi o njih se je takrat govorilo, in bilo je mnenje, naj bodo naši poslanci prijazni z njimi ter jih tudi, kolikor dopušča klubova disciplina, podpirajo; da pa ožje zveze ni sklepati z njimi, dokler se   ne  ve, katero pot nastopijo v parlamentu.   Izkušnja
zdaj pokazuje, da je bila ta previdnost na pravem mestu, Mladočehi si do zdaj niso znali pridobiti ne čeških velikih posestnikov, ne Moravanov, ne Poljakov. Čista osamljeni so in brez vsacega upanja, da bi mogli za svoj narod kaj doseči. V tej obupnosti prete z izstopom in pasivno opozicijo. Ali tako opozicijo so Čehi že poskusili, in to ob ugodnejših razmerah, združeni z velikim* posestniki in Moravani , ali brez uspeha ter oa veliko škodo svojo in vseh drugih Slovanov. Zakaj ž njo so omogočili Nemcem, da so skoraj dve desetletjj gospodarili sami v državi, po svoje delali postave in obračali z državnim imetjem ter izvršili dualizem tako, da so Madžari ne le na Ogrskem neomejeni gospodarji, ampak da sega njih vpliv tudi v naše državno polovico. Sčasoma so spoznali Čehi, da je njih politika bila napačna, in vprav Mladočehi so najbolj silili, da se je opustila. In zdaj hočejo ti po taki britki izkušnji ponoviti isto napako. Kako bi se smijali Nemci! Sam Plener bi si na mogel boljšega želeti !
V parlamentarnem življenji mora vsaka stranka, ki hoče kaj doseči^gledati, da si pridobi večino. Brez nje so-najlepši govori prazno delo. Saj imamo mi Slovenci do volj izkušnje o tem po tistih deželah, koder smo v manjšini. Pa tudi mi Kranjci smo od leta 1878. do 1883. to do dobrega spoznali. Mladočehi so pa zdaj na taki poti, da jim je nemogoče za svoie namene kdaj pridobiti večino. Ako vse to mirno preudarjamo in računamo z dejanskimi razmerami, ne kakeršnih si želimo, ampak kakeršne so v resnici: kdo bi potem našim državnim poslancem še mogel svetovati, naj zapuste Hohenvvartov klub ? naj pomagajo podreti ta jez, ki je levici tako silno na poti, in naj se oklenejo brezupne mladočeške politike. Naši državni poslanci naj torej vztrajajo na poti, ubrani po dobrem preudarku, in to vsaj dotlej, dokler se politiški položaj na Češkem na bolje ne obrne. Naj se ne dado motiti po demonstracijah neizkušenih politikov, sponii-njajoč se Horacijevega: Justum ac tenacem propositi vi-rum non ardor civium prava jubentium movet.
Parlamentarnih uspehov se sicer za narodnost ne morejo nadejati; mogoče je pa, da kaj dosežejo v gospodarskem oziru. Hvaležni jim bomo pa mi in gotovo tudi Cehi, ako pripomorejo obvarovati nas levičarske poplavi in ohraniti svobodo, da se smemo v svojih narodnih težnjah, vsaj kar naše lastne moči premorejo, prosto gibati.