76 VODNATOST REK V LETU 2019 Discharges of Slovenian rivers in 2019 Igor Strojan letu 2019 je bila vodnatost rek v povprečju 6 odstotkov večja od vodnatosti rek v primerjalnem obdobju 1981–2010. Najbolj vodnate so bile reke na zahodu države, kjer so bili povprečni letni pretoki od okoli 20 do 50 odstotkov večji kot v dolgoletnem obdobju, najmanj vodnate pa na vzhodu, kjer je imela Dravinja srednji letni pretok okoli 10 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečnega pretoka (slika 1). Mesečna vodnatost rek je bila največja februarja in maja ter novembra in decembra. V teh mesecih so reke tudi poplavljale. V ostalih mesecih je bila vodnatost rek podpovprečna (slika 2). Visokovodne konice rek in najmanjši pretoki so bili v letu 2019 nekoliko manjši od dolgoletnega povprečja (slika 6). Reke so imele največje pretoke v letu februarja, novembra in decembra, najmanjše pa ob zimski suši januarja ter kasneje v poletnih in jesenskih mesecih (preglednica 1). V članku navedeni podatki za merilno mesto Kolpa Radenci veljajo za merilno mesto Kolpa Metlika. Poplavne razmere v letu 2019 so podrobneje opisane v poročilih o poplavah, ki so objavljena na ARSO spletni povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. GORNJA RADGONA BORL+FORMIN HRASTNIK VELIKO ŠIRJE RADOVLJICA SUHA SOLKAN ŠENTJAKOB MOSTE 0,97 1,11 0,93 PODBOČJE 0,96 1,08 1,03 0,95 1,24 0,98 1,19 1,04 ČATEŽ VIDEM 0,88 0,98 RAKOVEC RADENCI 0,99 CERKVENIKOV MLIN 1,48 PODROTEJA 1,29 DOLENJE 0,95 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2019 in povprečnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the mean discharges of the long-term period V Agencija Republike Slovenije za okolje 77 Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) mesečnimi pretoki leta 20 19 in obdobjem 1981–2010 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izračunana kot povprečja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1). Figure 2. Ratios between small (Qnp), mean (Qsr) and high (Qvk) monthly discharges in the year 2019. Dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku dobro predstavljajo časovni razpored pretokov v letu 2019 (slika 3). Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2019 ter srednji (zelena linija) in mali (rumena linija) povprečni preto ki v dolgoletnem obdobju 1981–2010 na reki Savi v Hrastniku. Figure 3. Daily discharges in the year 2019 and mean (green line) and low (yellow line) discharges in the long term period 1981–2010 on the river Sava near Hrastnik. Agencija Republike Slovenije za okolje 78 Slika 4. Pretoki rek v letu 2019 Figure 4. Discharges of Slovenian rivers in the year 2019 Kronološki pregled hidroloških razmer V prvi polovica januarja so bili pretoki rek po Sloveniji mali. Prvi večji porast pretokov večine rek je bil med 18. in 19. januarjem, drugi pa med 27. in 29. januarjem. V celoti je bil januar za polovico manj vodnat kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. Najmanjši pretoki so bili za 40 odstotkov manjši od povprečnih malih januarskih pretokov, največji pretoki pa 60 odstotkov manjši od povprečnih velikih pretokov. Februar se je začel z malo vodnatostjo rek, nato pa so pretoki rek že 2. in 3. februarja močno narasli v večjem delu Slovenije. V tem času so bili pretoki največji v mesecu. Manjši porast pretokov je bil tudi med 11. in 12. februarjem, sicer pa so se pretoki rek ves mesec počasi zmanjševali. Ob visokovodni situaciji v začetku februarja so bili največji pretoki zabeleženi na Reki, Idrijci, Vipavi in rekah v osrednji Sloveniji, kjer so mnoge reke tudi poplavljale. V dveh dneh so se ojezerili Ljubljansko barje in kraška polja na Notranjskem, ki so ostala ojezerjena še dlje časa. V vzhodni polovici Slovenije so pretoki rek večinoma ostali mali, le ponekod so narasli do srednjih pretokov. V povprečju je bil februar za dobrih 90 odstotkov bolj vodnat kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. Agencija Republike Slovenije za okolje 79 Reke Sava v zgornjem toku, Drava in Mura so imele marca srednji mesečni pretok malo večji od obdobnega srednjega pretoka. Pretoki drugih rek so bili manjši od obdobnega srednjega pretoka. Dinamika spreminjanja pretokov je bila precej raznolika. Največje poraste so imele reke južne, jugovzhodne in deloma vzhodne Slovenije. Največ rek je imelo največje pretoke 19. ali 26. marca. Aprila je bila vodnatost rek manjša kot navadno v tem mesecu. Po rekah je preteklo okoli četrtino manj vode kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, na Ljubljanici in rekah v jugozahodni Sloveniji celo manj kot polovico. Nadpovprečno vodnate so bile le reke Mura, Drava, Soča in Sava v zgornjem toku. Reke so najbolj narasle 12., 25. in 29. aprila, visokovodne konice so bile 25 odstotkov manjše od dolgoletnega povprečja največjih aprilskih pretokov. Najbolj sušna stanja na rekah so bila v prvih petih dneh. Najmanjši pretoki so bili okoli 35 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja. Maj je bil letos nadpovprečno vodnat. Po vseh rekah je v povprečju preteklo 83 odstotkov več vode kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. Najbolj vodnata je bila južna polovica države. Reka Reka je bila 3,7 krat bolj vodnata kot sicer v tem letnem času. 29. in 30. maja so ob dokaj obilni predhodni vodnatosti reke narasle in se prvi dan razlile predvsem v južni polovici države, naslednji dan pa na vzhodu. Poplave niso prinesle večjih posledic, povratna doba poplavnih pretokov je bila najvišja na Krki 10–20 let. Podrobneje je poplavni dogodek opisan na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poročila%20in%20publikacije/Visoke%20vode%20in% 20razlivanje%20rek%2029.%20in%2030.%20maja%202019.pdf. Po veliki vodnatosti rek konec maja, ko se reke tudi poplavljale, so junija reke večinoma upadale. V celoti gledano je bil junij povprečno vodnat. Najmanj vode je preteklo po rekah na zahodu države, kjer so se ob koncu meseca pričeli pojavljati sušni pretoki rek. Reke so junija le občasno narasle, visokovodne konice so bile v povprečju 27 odstotkov nižje kot dolgoletnem povprečju 1980–2010. Julij je bil podpovprečno vodnat mesec. V celoti so bili pretoki rek okoli 20 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vzhodni del države je bil bolj, zahodni pa manj vodnat. Najmanj vode je tako preteklo po Vipavi, največ pa po Sotli in Dravinji. Avgust je bil glede na julij še nekoliko bolj hidrološko suh mesec. Vodnatost rek je bila v povprečju okoli 30 odstotkov manjša kot v primerjalnem obdobju. Še najbolj vodnati sta bili kraški reki Krka in Kolpa, ki sta bili za ta čas povprečno vodnati. Visokovodni pretoki so izostali, v povprečju so bile visokovodne konice okoli 60 odstotkov manjše kot v primerjalnem obdobju. Vodnatost rek je bila septembra v povprečju okoli 40 odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najmanj vodnat je bil jugozahod države, kjer sta imeli Vipava in Reka le okoli tretjino povprečne dolgoletne vodnatosti, najbolj vodnata pa so bila območja na severu in severovzhodu države. Visokovodne konice so bile nizke, v povprečju so bili najvišji pretoki rek v septembru 64 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja. Tudi najmanjši pretoki v mesecu so bili okoli 20 odstotkov manjši kot navadno. Oktober je bil hidrološko zopet izrazito suh mesec. Po rekah je preteklo okoli 60 odstotkov manj vode kot v dolgoletnem povprečju. Nekoliko večja je bila le vodnatost večjih rek. Najmanjši srednji mesečni pretok je imela reka Reka in sicer le 14 odstotkov dolgoletnega povprečnega oktobrskega pretoka. Reke so bile v začetku meseca le nekaj dni srednje vodnate, nato so pretoki rek upadali in so bili večinoma mali in sušni. Najmanjši pretoki v mesecu so bili v povprečju skoraj 40 odstotkov, največji pretoki pa kar 70 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja. November je bil od julija dalje prvi hidrološko moker mesec. Vodnatost je bila novembra 2,2-krat večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najbolj vodnata je bila reka Reka pri Cerkevenikovem mlinu, najmanj pa Krka v Podbočju. Prve dni novembra so na rekah prevladovali mali pretoki iz oktobra, nato pa so se pretoki povečali in večinoma vse do konca meseca ohranjali srednjo in veliko vodnatost. Najvišje visokovodne konice so bile zabeležene od 16. do 19. novembra. V teh dneh so reke tudi poplavljale, najbolj Drava, ki je imela pri Dravogradu 18. novembra pretok okoli 1200 m 3 /s. Poplavne Agencija Republike Slovenije za okolje 80 razmere v novembru so opisane na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/Visoke vode in poplave morja med 12. in 20.novembrom 2019_ dop.pdf. Slika 5. Hidrogram Drave v Dravogradu in pri Ptuju v času pop lav novembra 2019 ter opozorilna poplavna pretoka. Figure 5. The hydrograph of the river Drava at the city of Dravograd (blue line) and Ptuj (purple line) at the time of floods between 18. and 19. November 2019. Vodnatost rek je bila decembra polovico večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najbolj vodnati reki sta bili Sava v Radovljici in reka Reka pri Cerkvenikovem mlinu, katerih srednji mesečni pretok je bil enkrat večji od dolgoletnega povprečja 1981–2010. V drugem delu meseca so se reke ponekod razlivale. Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov objavljeni v tem prispevku niso dokončno veljavni in se lahko pri redni obdelavi podatkov spremenijo. Podrobnejša mesečna poročila o pretokih rek so objavljena v publikacijah Naše okolje (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knjižnica/mesečni%20bilten/). SUMMARY The discharges of rivers in the year 2019 were six percent higher to the average in the long term period 1981–2010. The wettest was west part of the country. The wettest months were February, May, November and December. At that time rivers also flooded. Viri Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje Mesečni bilteni ARSO Naše okolje ( http://www.arso.gov.si/o agenciji/knjižnica/mesečni bilten/) Agencija Republike Slovenije za okolje 81 Slika 6. Letna povprečja največjih (Qvk), srednjih (Qs) in malih (Qnk) mesečnih pretokov leta 2019 na različnih vodomernih postajah (temni stolpci) v primerjavi s malimi, srednjimi in velikimi vrednostmi pripadajočih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju (svetli stolpci). Pretoki so podani relativno glede na srednje obdobne vrednosti pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Figure 6. Average of large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) monthly discharges in 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010. Agencija Republike Slovenije za okolje 82 Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in 2019 and characteristic discharges in the long-term period REKA POSTAJA Qvk nQvk sQvk vQvk 2019 1981–2010 m 3 /s dan m 3 /s m 3 /s m 3 /s MURA G. RADGONA 685 19.11. 286 718 1349 DRAVA BORL+FORMIN 1350 18.11. 663 1144 1672 DRAVINJA VIDEM 136 23.12. 37,7 145 293 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 302 22.12. 262 697 1490 SOTLA RAKOVEC 85,0 23.12. 20,9 133 264 SAVA RADOVLJICA 462 16.11. 223 416 709 SAVA ŠENTJAKOB 823 16.11. 521 894 1422 SAVA HRASTNIK 1203 3.2. 813 1285 2159 SAVA ČATEŽ 1545 3.2. 1005 1986 3811 SORA SUHA 237 3.2. 146 342 687 KRKA PODBOČJE 290 31.5. 145 304 468 KOLPA RADENCI 618 23.12. 383 804 1018 LJUBLJANICA MOSTE 243 3.2. 206 262 355 SOČA SOLKAN 1133 2.2. 485 1385 2287 VIPAVA DOLENJE 163 3.2. 78,1 161 243 IDRIJCA PODROTEJA 170 2.2. 96,0 188 350 REKA C. MLIN 187 3.2. 83,3 182 271 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 148 95,4 152 219 DRAVA BORL+FORMIN 270 196 244 305 DRAVINJA VIDEM 9,2 4,4 10,5 15,4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 38,6 21,6 41,6 67,8 SOTLA RAKOVEC 8,3 2,7 8,5 13,1 SAVA RADOVLJICA 50,0 29,8 42,1 56,6 SAVA ŠENTJAKOB 84,1 55,1 82 116 SAVA HRASTNIK 175 101 162 235 SAVA ČATEŽ 271 155 260 356 SORA SUHA 18,0 12,2 18,3 26 KRKA PODBOČJE 48,2 30,3 50,1 70,7 KOLPA RADENCI 66,6 44,1 67,4 85,5 LJUBLJANICA MOSTE 49,7 31,3 52,3 76,9 SOČA SOLKAN 107 51,7 86,6 144 VIPAVA DOLENJE 11,5 6,8 12,2 20,4 IDRIJCA PODROTEJA 10,5 5,1 8,1 14,3 REKA C. MLIN 11,1 4,1 7,5 13,1 Qnp nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 69,0 26.10. 43,1 60,1 79,7 DRAVA BORL+FORMIN 49,0 27.1. 57,8 90,9 131 DRAVINJA VIDEM 2,30 5.1. 0,5 2 4,3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 8,5 6.1. 4,1 9,2 13,8 SOTLA RAKOVEC 1,0 22.8. 0,3 0,9 1,8 SAVA RADOVLJICA 7,6 17.1. 5,5 9,4 17,5 SAVA ŠENTJAKOB 28,0 14.1. 19,1 27,1 38,7 SAVA HRASTNIK 55,0 24.8. 30,8 46,2 64,3 SAVA ČATEŽ 55,0 27.1. 48,2 72,2 102 SORA SUHA 3,6 21.8. 2,1 3,6 5,2 KRKA PODBOČJE 9,9 27.10. 4,6 9,3 14,2 KOLPA RADENCI 11,0 22.9. 5,7 8,4 14,1 LJUBLJANICA MOSTE 8,5 27.7. 4,1 7,3 12,4 SOČA SOLKAN 21,0 5.1. 9,6 18,5 29,3 VIPAVA DOLENJE 1,1 27.8. 1,2 1,8 2,9 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 16.1. 0,8 1,5 2,2 REKA C. MLIN 0,35 20.7. 0,2 0,6 1,2 Legenda: Qvk veliki (največji) pretok v letu 2019 nQvk najmanjši letni veliki pretok v dolgoletnem obdobju sQvk srednji veliki pretok v obdobju vQvk največji veliki pretok v obdobju Qs srednji pretok v letu, srednja vodnatost rek v letu 2019 nQs najmanjši srednji letni pretok v obdobju, najmanjša letna vodnatost v dolgoletnem obdobju sQs srednji pretok v obdobju, srednja vodnatost v dolgoletnem obdobju vQs največji srednji letni pretok v obdobju, največja letna vodnatost v dolgoletnem obdobju Qnp mali (najmanjši) pretok v letu 2019 nQnp najmanjši letni mali pretok v obdobju sQnp srednji mali pretok v obdobju vQnp največji letni mali pretok v obdobju