Januš Golec: 24 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Do pasu je že tičal v močvirju. Kakor na povelje smo se obrnili ostali na pobeg, dokler nismo stali na trdnih gozdnih tleh. Pogledali smo za nesrečnim tovarišem, iki se je trudil z vsemi močmi, da bi izk.bacal iz močvarc, a je le lczel vcdno globeje. Zavedali smo se, da mu moramo pomagati, ga rešiti, le — kako za božjo voljo! Spomnil sem se, da imam za pasom prAtrjen laso. Vrgel sem ga proti Heimdahlu, iki se je oprijel rešilne vrvi z močjo potapljajočega se človeka. Začeli smo vleči, pa naenkrat je nekaj zamigalo od drevcsa smrti proti tovarišu. Brž smo uganili, da se ikotali proti Heimdahlu orjaška kača, ikateri pravijo anakonda. Dosežc dolžino 10 m, ni sicer strupena, a zadavi ter zaduši vsako živo stvar. Pograbil sem puško in ustrelil proti kači, ki _:e je zakotalila zadeta po močvirju. Komaj je odjcknil stj-el, žc jc oživela cela močvarasta dolinica. Na stotine anakond je privrelo na dan z drcvcsa, iz močvirja, od vsoh strani . . • Vse pošasti so so valile proti nesrečncmu tovarišu, sikale do nas slišno in mu grozile z odprtimi žreli ... V neDopisnem strahu scm prepustil laso tovarišem, ki so vlckli z vsemi močmi, jas pa sem pošiljal med ikače cn strel za drugina . . 3 Streli in zadetki so nekoiiko zaustavili naval go lazni, a še privabili več tch pošasti. . . Komaj in koinaj &o izvlekli smrti zapisanegi, Heimdahla, da je stopil na trdnejša tla, jo ubrat proti nam in kač; v valovitih kolobarjih. zanjira, Po rešitvi tovariša gotovc smrti so streljali v go-j lazcn spremljevalci in morili obupno. Šele tedaj, fco je bil na smrt preplašeni tovariž Heinidahl pri nas ob robu gozda, smo se spustili vsi v beg in z uprav zadnjo sapo dosegU konje in kažipote-domačine. Kače nam niso sle-; dilc v pragozd, a tudi mi se nismo upali, da W si bili ogledali vrnitev pj^šasti k drevesu smrti. Indijansl:e pripovedke o dolini molka iw drevesu smrti so se izkazale kot resnične. Je t» dolinica nekako zatočišče groznih ikaj, ki se klPvtijo po močvarah brazilijanskih divjin. Le n;v srodini doline so tla trdnejša in iz teh poganjft bogznaj koliko let staro drevo, po ikojega veja>\ ter vrhih se piazijo mcni in celotni ekspediciji nezabne anajvor.de.« Zaupani nam res strahotni doživijaj je b'U cdinstven in zanimiv. G. Roberts bi nam bil ai-. gurno postregel še s katerim, da nas ni predramilo naravnost br?..o ajanjc. Sicer mirni foka se je zaganjal v neikaj, (kakor bi nas hotel svariti pred nevarnostjo. Pogreli smo znova govorice, da mogoče le čuvajo indijansika bitja zaklad, pa so ostala doslej zagonetno prikrita vsem belokožcem, ki so stopili na otak. Ni izfcljučeno, da nas lcedo res opazuje, zalezuje in preži na priložnost, da bi se nam osvetil. Pes ne bo lajal tja v en dan. Po dolgem razglabljanju smo se po umirjenju psa podali vsi na delo. Od morske obali smo nanosili peska in posuli z njim okolico daleč na okrog. Delali smo dobre tri ure, prcdno smo legli k počitku. Ščene je hotelo po naši vrnitvi za vsako ceno ven, je godrnjalo ter se repenčilo do posina jutrajne zarje. Spali smo dolgo v jutro in smo se še zbudili vsled premalo spanja sikelečih o6L Naš kuhar, ki je vstal prvi in šel v potok po vodo, nam je javil, da je videl v pesku par sledi gole človeške noge. Nekdo je moral voglariti krog žotora, ko smo vsi spali. Po sveže natrošenem pe&ku je zavil k potoku in se odstranil po strugi proti niorski obali. Naš ogled na licu mesta je potrdil kubarjevo lj;sleditev. Pripovcdka o skrivnostnih čuvarjih indijanskcga zaklada ni izvita iz trtc. Naš Čujoči foksl se tudl ni motil in ni lajal na luno. V očigled novi ter nevidni novarnosti nas je vse spreletel strah. SkleniJi smo, da bomo skrbno na straži. Ni iment, da bi ne razvozljali uganke z neznancem, iki nas opazuje v nočeh, zalezuje in bogznaj kaj namerava. Na vsak način smo obIjubili, da bo vsak izmcd nas višjih članov vsaj prve večere stražil od mraka do jutra po par ur. Taisti dan po odkritju zagonetnih stopinj smo oglcdovali po otoku svet, o katerem je bilo količkaj upanja, da bi znal pod zemljo tičati zaldad. Izbranih šest mest smo oznacili s -koli in tamkaj smo nameravali začeti s kopanjem in sicer počasi in z raziskovanjem zemeljskib plasti. Največ upanja smo imeli s par ikotanjami nekoliko dalje proč od potoka, iki še niso bile razkopane In so nudile nekaka naravna skrivališča. Vse smo pripravili, da pričnemo drugo jutro s smotrenim delom in razkrijemo, ako se sploh kaj skriva pod zemljo in tkamenjem na otoku. Do tega mesta segajo lastnorožne beležke rajnega prijatelja Jožeta, Sklenil je pokojnikov dnevnik v angleščini g. Edvard Roberts in se glasi takole v slovenskem prevodu: »Usodepolno noč pred dnevom, ko bi naj bili pričeli z iskanjem zakopanega bogastva, je Campbellov foks zgodaj zvečer silil ven in hotel na vsak način med skalovjem proti vrhvi hriba k razvalinam. Gospodar ga je pridržal s silo v šotoru, pač pa smo dolo&ili s kockami red, po katerem smo hoteli stražiti ter opazovati okolico celo noč. Tovarišu Jožetu je prisodila ikocka stražo od 11. do 1. ure. Vsak je vzel seboj na opazovanje puško ter samokres. Kmalu po polnoči je padel strel iz Jožetove puške, nato njegov obupen klic in vse jo potihnilo . . . Strel in ikrik sta pognala na noge naš celi tabor. Iskali smo sem ter tja, klicali, iskali, a nikjer žive duše! Campbell je spustil od nestrpnosti drgetujočega psička, :ki je zacvilil, zalajal in jo ubral v najhujšem diru med 'kamenjem proti vrliu. Med dvema skalama je obstal, zatulil bolestno v zrak in se ozrl proti nam, kakor bi nas vabil na ogled. Šli smo eden za drugim v prebridki zavesti, da je zadela tovariša nesreča. In res . . . Prizora med obema pečinama ne bom pozabil nikdar! Ubogi Jože, ležal je na hrbtu, globoko v vratu mu je tičala strelica, obraz mu jc bil strašno spačen, očiodprte, iz rane je curljala kri, s prsti se je zagrebel v smrtnem boju v pesek, puška jj bila dalje proč . . . Precej časa smo stali ikrog mrliča nemi, prestrašeni vsled nenadne izgube ljubcga tovariša, ikaterega je končala smrt, ikakoršne si ne bi nadejal nikdo. Prvi se je upal k žrtvl Campbell. Potipal je inženerja na srčno stran in odkimal — prijatelj je že bil mrtev. Skušal je izvleči puščico, ni šlo lahko, inoral je potngniti z obema rokama. StrcHca je bila cela iz trdega lesa in opremljena s perjem. Ni bila izpihnjena iz cevi, ampak izstreJjena s pomočjo loka. lz zevajoče rane je p-očasi iztekala ikri. Ko smo hoteli dvigniti truplo za prenos, je že bilo otrpnilo, kakor bi bil ležal mrlič nekaj ur. Brezdvomno je bila puščica zastrupljena in radi tega je zvLl udc krč, ki se je spremenil v takojšnjo otrpnjenost. Po kolenih smo preiskali ter pretipali vse naokrog, da bi zvedeli za kako sled za skrivnostnim morilcem — ni nam uspelo. Nepojasnjeno je ostalo nam in bo tudi zanamcem: Na koga je streljal Jože in kcdo ga je prehitel z izstrelom smrtonosne strelice? Tako žalostno in zagonetno preminuli nam je bil krvav dokaz, da nismo sami na otokn. Peruanski državni zaklad, ki se s'kriva bogznaj kje, jo zastražen in siccr od potomcev starih Inkov, od Indijancev. Koliko jih je ia kje da so, nismo niti skušali zvedcti. Jožeta srno naložili na Coln, ga prepeljali z zakladnega otoka. na sosedni otočec, kjer smo ga zakopali in zložili nad grobom visoko piramido iz ikamenja. Stoivnostna smrt je tolikanj prevzela na§Q delavce kopače, da so izjavili z vso odločn-ostjo, da ne bo prijel nobeden za kramp in ne za lopato. Peruansko zlato se naj skriva kje in kako globoko hoče, življenje jim je ljubše nego smrt! Z našo radijo-postajo smo odposlali v luko San ?edro fclice, naj pride takoj po nas naša jahta, ker smo v nevarnosti. Prestavili smo po pogrebu naše bivališče z Kakladnega otoka na sosednega, kjer smo ostali v prav dolgočasnom brezdelju do prihoda ladje. Opazovali smo gibanje na prejšnjem otoku dan ln noč, a niti eden ni opazil kaj sumljivega. Odpeljali smo se praznih rok, spremljani od žalosti radi prebridke zgube ljubega tovariša in B Sklepom, da nobeden od nas ne bo več stikal za Elatom, katerega se držita prokletstvo Ln smrt!« Najnovejša časopisna poročila o skrivnostnem peruanskem zaJkladu na Gocos otokfh pravljo, da zagonetno zastraženo zlato še ne bo imelo miru pred pohlepno človeško roko. Pripravljajo novo ekspedicijo iz Amerike. NajnovejŠo raziskovalno opremo bosta vodila severni razIskovalec kapilan Frank Worsley in poročnik Jožef Russel Stenhouse. Prodreti nameravata do zaklada po povsem novih potih. Vzela bosta seboj elektromagnetične aparate, kakor tudi radiovalovne priprave, ki bodo takoj pokazale, ali je na kakem mestu večja množina kovine. Ti aparati so občutljivi na razdaljo 400 m. Ce bi torej na primer potres taJko prevrnil zemljo, da bi zaklad zlezel tudi 400 m pod zemljo, ga bodo ti aparati zasledili. Ekspedicija vzame seboj tudi letalo, s katerim bo.do prinašali na otok živila. Ce jim sreča na otoku Cocos ne bo mila, se odpeljejo raziskovalci na bližnjc otoke, kjer je tudi zakopano zlato morskih roparjev. Poleg tega leži ob ekvadorijanski obali v morski globini "velika španska ladja, ki &o jo potopili morski roparji in na kateri je bilo naloženega mnogo zlata in srebra. Stenhouse in Worsley hočeta .priti tudi do tega zlata. Pomenljiva za današnje razmere je slede.a ponudba: Oba morska junaka sta prejela na stotine pisem mladih deklet, ki so se ponudiJe, da bi sodelovale pri ekspediciji kot kuharice, natakarice in postrežnice. Toda na njihovo veliko žalost sta se raziskovalca postavila na stališče, da na njuni ladji ni prostora za ženske.