Nehai misli k §€dan|€mu pololalu. (Dopis kmeta iz Slovenskih goric.) Preteklost me uči, sedanjost vznemirja, prihodnost pa plaši. Ta izre-k se nam zdi, da nikdar ni bil tako upravičen, kakor dandanes. Nesporazum, sebičnost in sovraštvo je-zanetilo svetovni požar vojne. Ta je uničila na rnilijone človeških življenj in družin, in na milijarde gospodarskih dobrin. Tu je tudi glavni vir gospodarske krize in splošnega zadolževanja cvropskih držav. Kmetu, ki je prezadolžen, je treba pomagati. Obresti od dolgov naj bi ne presegale 6%, ker v sedanji gospodarski krizi kmet ni zmožen plačevati višjih obresti. Ustavijo naj 3e rubežni vsaj do pozne jes.ni, morda bodo tedaj višji do- hodkl. Ob rube2ni gre večkrat zadnje živin.e iz hleva, da kmetič niti posestva obdelovati ne more. Rubež navadno malo vrže, večkrat niti ne * prave vrednosti. Poseatnik je uničen ter dostopen nevarnim komunističnim idejam. Država je n.kaj znižala oanovo zemljiškega davka. Banovinske doklad«, skupno s cestno in zdravstveno doklado pa dosegajo 70%. Potem so še cestnoolu-ajne in občinske doklade, ki dosezajo v več ob.inah skupno 100%. Kaj pa še ob5ine, icojim so prepuščene stare okrajne ceste? Kako naj pridejo nekatere ob.ine do potrebnih sredstev? T« ceste bodo propadle, lcar bo pomenjalo gospodarsko nazadovanje. Po časopisih .itamo tudi glede ozdravljenja gospodarskih razmer podonavskih držav. V teh državah, zlast! v nekaterih, vladajo težke gospodarske prilike. V nekaterih dolgovi hudo naraščajo. Že sveto pismo pravi: »Če vzameš posojilo, misli na vrnitev.« Vrnitev teh dolgov prinaša zopet nove davke ter čedalje slabši gospodarski položaj. Gospodarski sporazum in medsebojna pomoč teh držav je nujna potreba. Potrebna pa je tudi denarna podpora velikih sil, ki razpolagajo s kapitali. Tudi z razorožitvijo, boljše rečeno, z omejitvijo oboroženja, bi se marsikaj doseglo za omiljenje gospodarsldh težav.