Poštnina plačana v gotovinL Leto XXII., št. 71 Ljubljana, torek 25. marca 1941 Cena t Din jpravmsivu ujuoijana evnalljeva 0 — reiefoo Ste* 3122, 3123, 3124, 3125 ilzb inneiaLuj .xiueiek: Ljubljana, Selen* Durgova ui. — Iei 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg tU. 7 — Telefoo 2455. Podružnica Celje, tiocenova ulica !i. Teleton št 190. ftaCuni pri poŠt ček. zavodih: Ljut> Hana št 17 749. Lzbaja vsak oan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din. UttdalltTo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St- ?, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica fttev. 1, telefon St 65. Rokopisi se oe vračajo. Macuoka v Moskvi Na svojem potu v Berlin in Rim je japonski zunanji minister Macuoka v nedeljo prispel v Moskvo in se ustavil za nekaj časa v prestolnici Sovjetske zveze. Napravil je tudi posete predsta-viteljem sovjetske vlade predvsem njenemu predsedniku in zunanjemu ministru Molotovu. Iz doslej objavljenih poročil še ni mogoče prav razvideti, ali gre pri tem samo za vljudnostni obisk ali za akcijo širšega pomena. Da se zunanji minister Japonske, ki potuje skozi Sovjetsko zvezno državo, ne more peljati kar tako skozi njeno prestolnico, ne da bi vsai pozdravil svojega diplomatskega kolego, kakor bi se moglo reči. je zelo preprosta stvar in samo ob sebi umlji-va. Vrh tega gre za izredno dolgotrajno vožnjo, ki jo kaže prekiniti že zaradi odd ha. Toda mnoga poročila trdijo, da je Macuoka svojo pot skozi Moskvo izkoristil za več, nego samo za vljudnostni pozdrav, in da je imel z moskovskimi državniki važne razgovore, tičoče se sploh odnošajev med obema državama Nekateri viri vedo povedati, da se bodo razgovori nadaljevali po nekaj tednih, ko se bo Macuoka po isti poti vračal domov. Hkrati se naznačuje s tem. da bodo razgovori v notranji zvezi z vsem tem. kar bo predmet dogovorov v Berlinu in R:mu. Dcslej je o načrtih ki so v zvezi z Macuokovim potovanjem v prestolnici totalitarnih sil, znano zelo malo določnega. prav za prav toliko ko nič. Nikogar pač ne preseneča, da je tako. marveč se nasprotno tako stanje smatra za normalno, v današnjih mednarod-norolitičnih pogojih še posebno. Nič ni bolj naravnega kakor dejstvo, da so tudi razmotrivanja o ozadju moskovskega poseta samo ugibanja. Brez pretiravanja se more reči. da tudi nikogar ne preseneča, kako različno zgovorni so viri o Macuokovem obisku. Sovjetske napovedi so skrajno redkobesedne in pčle, krkor je že njihova tradicija, vsai v zadnji dobi. Drugi viri so mnogo bolj zgovorni, pozna pa se jim, da ali nočc;o ničesar gotovega povedati ali pa ne morejo, ker so navezani le na kombinacije. Ako pogledamo zadevo s stvarnega v:d'ka. se pokaže, da bi se imeli diplomatski predstavitelu Japonske in So-vietske zveze marsikaj pomeniti. Saj je dejansko trko. da sta si bili obe državi še do ored nekaj leti poglavitna nasprotnika v Aziji. Ostrine spora med niima so bile tolike, da je več ko enkrat tako rekoč manjkalo le za las, da se ni vnela krvava vojna. Vsi ostali spori v Aziii so ob rusko-japonskem nasorotju stopili v ozadje, pa tudi v ostrem svetu se stanie nikier ni zdelo trka kritično, krkor tamkaj na Daljnem vzhodu. Šele odkar so se začele dru^cd prožiti eksplozije, so zasenčile rusko-i?ponske spore, začenši z voino na Kitajskem ra vse do velikega spopada v Evropi. Tako se ie zgodilo, da se je razmerie med Japonsko in Sovjetsko zvezo zboljšalo. ne da bi se morebiti v kakih dogovorih ali sporazumih ali morda pogodbah formalno spremenilo. Celo dogovor glede japonskega ribištva v sovjetskih morskih področjih Dalj-njega vzhoda ima le provizoren značaj, saj se je vselej obnavljal le za leto dni in vsebuje določbo, naj so dokončno reši na osnovi posebnih, popolnoma novih pogaianj. Brez pretiravanja se more potem takem reči. da je problematika rusko-japonskih odnošajev ostala v glavnem nespremenjena, predrugačilo pa se je dejansko razmerje, ker so postali sporni problemi manj aktualni ker se zdi. da prevladuje na obeh straneh težnja, da se jim odvzame še več aktualnosti. Politična problematika rusko-japon-skega razmerja je zelo mnogovrstna, saj vsebuje neurejene zadeve od že omenjenega spora zaradi japonskega ribištva v ruskih vodah, zaradi mej ob Mandžuriji in Zunanji Mongoliji, zaradi plačila za veliko mandžursko železnico, zaradi plovbe na mejni reki Amurju itd. pa vse do razmerja do ja-ponsko-kitajske voine. Nobeno od teh vprašanj še ni dokončno rešeno in iz slehernega bi se mogel ob primerni si-tuaciji izcimiti nov spor Težko si je predstavljati. da bi se razgovori v Moskvi porabili za razmotrivanje katerega od teh problemov, saj bi morale to opraviti posebne komisije in delegacije. ki bi potrebovale za svoje delo dolgih tednov. O takih pripravah pa ni bilo doslej nikakJcih letal, sestreljenih nad Sredozemskim morjem, izgubil še 3 letala Šest nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Berlin, 24. marca. AA. (DNB). V tukajšnjih dobro poučenih krogih smatrajo, da britanska lovska letala in protiletalske topništvo ne moreta preprečiti napade nemških letal. To mnenje posebno prevladuje po uspehu nemških letal pn zadnjih napadih na važna industrijska središča kakor tudi na oboroževalno industrijo v Angliji. O priliki izjave britanskega ministra za letalsko proizvodnjo lorda Bcauerbroo-ka, da razpolaga britansko letalstvo z zadostnimi količinam-' b< mb in lovskih letal, pa v tukajšnjih krogih pcsiav'iajo vprašanje, zakaj so mogoči tako uspešni napadi, če razpolaga Velika Britanija z zadostnimi rezervami letalstva. Angleški cilji London, 24 marca s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Bombnik' vojnega letalstva so izvedli preteklo noč napade na Berlin, Kiel in Hannover. Bile so vržene bombe težkega kalibra, kaker tud' zažigalne bombe. Posebno velike eksplozije so bile opažene v Hannovru. Napadi manjšega obsega so bili izvedeni na več točk ob severozapadni nemški obali in v zasedenem sovražnem ozemlju. Velik požar je bi! povzročen zlasti v holand-skem pristanišču den Helder. Požar je bilo videti še z angleške obale. Eno letalo pogrešajo z vseh teh poletov. poleg tega pa sta bili izgubljeni dve letali obalnega poveljstva ob priliki napadov na sovražne ladje v bližini holandske obale. Davi je letalo obalnega poveljstva, tipa Blenheim bombardiralo doke v Cherbour-gu. Nato se je letele spustilo nizko nad hrbet v eventualnih bodočih akcijah na srednjem in južnem Pacifiku. Trdijo, da so v Berlinu j ako zainteresirani na uspehu japonskih prizadevanj. Brez dvoma je bodisi v zvezi s tem izredno važno razmerje Rusije do Kitajske, morda celo najvažnejše. Saj je danes Kina ono izjemno področje, v katerem se kaže dejansko sodelovanje med Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Ze-dinjenimi državami ameriškimi. Ta raz-poredba je prav za prav v ostrem nasprotju s položajem v Evropi. Roosevelt je v zadnjih izjavah zelo podčrtal pomoč nacionalni Kitajski v naglašanem nasprotstvu zoper Japonsko. Velika Britanija prav tako čim dalje očitneje podpira Čangkajška, odkar je znova odprla birmansko cesto. A Rusija ni nehala podpirati kitajskega odpora in ruski radio ima še vedno obsežna poročila s kitajskih bojišč z vidno protija-ponsko tendenco. Ker bi mogla na te- j melju pospešenega ameriškega oboroževanja Kitajski dotekati še večja oboroževalna in finančna pomoč, ni izključeno, da bi se Čangkajškov odpor še oja-čil in bi se težave za Japonce še povečale. Ni se tedaj čuditi, da so se začele pojavljati vesti o pripravlja jočem se sporazumu med Kitajci in Japonci. Znano je, da je Japonska napravila prav resen mirovni predlog Čangajšku, prav tako se ne sme prezreti dejstvo, da Nemčija še vedno ni priznala od Japoncev postavljene Vangčingvejeve kitajske vlade. Podoba je, da smatrajo v območju trojnega pakta vojno med Kitajci in Japonci za najbolj nesimpatičen pojav v vzhodni Aziji, pa da so na delu težnje po njeni likvidaciji ali vsaj razči-ščenju odnošajev do nje. Nemara imajo zato prav oni, ki menijo, da je bila ta stvar glavni predmet moskovskih razgovorov japonskega zunanjega ministra. j pristanišče in je napadlo še postojanke sovražnega topništva ob zunanji cbali. Končno je še s stromicam' iz višine 33 m obstreljevalo oddelek sovražne vojski v Bar-flcuu pri Cherbourgu. London, 24. marca s (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja naslednje podrobnosti o operacijah angleških bombnikov preteklo noč. Glavna napada sta veljala Berlinu in Hannovru. Na Berlin je bilo vrženih 10.000 zažigalnih bomb. poleg tega pa eksploziv- tonsko ladjo sta zadeli dve bombi v sredi, dve bombi pa sta eksplodirali v njeni neposredni bližini, tako da je bila pod vodo verjetno poškodovana. Ta ladja se je nagnila na stran in je obstala. Tretja ladja je bila manj poškodovana. Berlin, 24. marca. AA. (DNB) O potopitvi 22 angleških parnikov poroča neki udeleženec naslednje podrobnosti: Pred tedni smo zapustili naše vode. Ko smo pripluli na Atlantik, nas je sprejel sneg in led. Med vso plovbo je bilo rilno Cvetkovlč in Cincar-Mar-kovič na potu v Nemčijo Za časa njune odsotnosti ju zastopa dr. Maček Beograd, 24. marca. p. Agencija Avala je izdala nocoj naslednji komunike: Predsednik kraljevske vlade Dragiša Cvetkovic in zunanji minister doktor Aleksander Cincar-Markovic sta nocoj ob 22. odpotovala v Nemčijo. Beograd, 24. marca. p. S kraljevim ukazom je imenovan za zastopnika ministrskega predsednika in notranjega ministra ter za zastopnika zunanjega ministra podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, dokler se bosta gg. Cvetkovic in dr. Cincar-Markovič mudila v inozemstvu. Beograd, 24. marca. p. »Politika« objavlja naslednje poročilo svojega berlinskega dopisnika: V nemških merodajnih krogih še nadalje opozarjajo na odlične odnošaje Nemčije in Jugoslavije. Merodajni krogi smatrajo, da bo morda že jutri prišlo do vidne manifestacije odličnih odnošajev Jugoslavje do Nemčije. Ves nemški tisk objavlja številne članke o Jugoslaviji in napoveduje poglobitev odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo. Uradni predstavniki Berlina se zaenkrat vzdržujejo še vsakih izjav o podrobnosti, ne prikrivajo pa, da bo ta manifestacija prinesla popolno pomirjenje in da bo presekala vsa ugibanja, ki so zadnje dni vznemirjala duhove. ne bombe najtežjega kalibra, s kakršnimi trenutno razpolaga angleško letalstvo. V letalskih operacijah preteklo noč je sodelovalo več poljskih letalcev. Uporabljeni so bili med drugim tudi novi bombniki največjega tipa. Protiletalski ogenj v Berlinu je bil zdlo močan, vendar so kljub temu angleška letala izvedla napade do konca ter so ponovno preletela tud' središče mesta. Bombe so bile med drugim vržene tudi na kolodvore v bližin- ga\ne ulice Unter den Linden. V južnem delu Berlina so bili bombardirani tovorni kolodvori in drugi objekti. Več bomb je direktno pogodilo tovarne. Povzročenih je bilo mnogo požarov. Prav tako so nastali veliki požari in eksplozije v Hannovru Poleg posebnih eskodril, ki so bile določene /a napad na Hannover sc mesito preletela tudi letala, ki so se udeležila napada na Berlin. Kiel, 24. marca. (DNB) Ponoči je več sovražnikovih letal priletelo nad kielsko področje, zaradi hudega in točnega streljanja protiletalskega topništva pa se je morala polovica letal, ki so sodel-ivala pri napadu, umakniti še prej, prt^dne so dospela do obrobniih delov mesta Kiela. Ostala sovražnikova letala so vrgla neznatno število rušilnih in zažigalnih bomb na mesto in bližnjo okolico. Bombe so delno padle na mestne dele, kjer so le stanovanjske hiše, delno pa na njive, travnike in polja okrog mesta. Več požarov so povzročile zažigalne bombe, vendar so ogenj že v začetku pogasili. Bilo je več mrtvih m ranjenih med civilisti. V okolici mesta je bilo poškodovanih več zasebnih stanovanjskih poslopij. Napadeni konvoji Berlin, 24. marca n. (Štefani). O nemški letalski akciji proti sovražnemu konvoju na Sredozemskem morju se poročajo naslednje podrobnosti: Konvoj je bil mimo Krete na poti proti severu. Spremljala ga je neka križarka in vefi rušilcev. Nemška letala so takoj in ponovno napadla ladje, čeprav so vsakokrat naletela na hud ogenj protiletalskega topništva. Zadete so bile 3 velike ladje s skupno 18.000 tonami. Na eni, očitno petrolejski ladji, ki se je vnela, je bomba odtrgala krmilo. Drugo 6000 gTl/rn 5eve»ti» £ Kraguj ievat Ne^otii Krajova mrzlo in spremljali so nas od časa do časa viharji. Naši mornarji so junaško prenesli vse vremenske težave. Pričakovali smo ukaz poveljnika brodovja, da začnemo z bojem. Končno smo daleč na obzorju opazili dim. Iz naših topov se je začel ogenj na sovražnika. Prvi streli so bili obenem tudi že prvi zadetki. Neki angleški parnik je bil zadet v sredino, ostali so začele oddajati znake za pomoč. Z vseh naših ladij se je začelo hitro streljanje. Na nekaterih parnikih so eksplodirali kotli in so bili porušeni poveljniški mostovi. V kratkem času je bilo potopljenih 15 sovražnih parnikov s skupno tonažo 33.000 ton. Nadaljevali smo s svojim križarenjem po Oceanu in čakali na novo skupino sovražnih ladij. Vojna sreča nas ni prevarila, kajti kmalu smo opazili večji sprevod avstralskih in indijskih parnikov. Na čelu sovražnega sprevoda je bila bojna ladja vrste »Malaya«, ki je začela streljati na nas. Topniški dvoboj ni trajal dolgo. Zaradi močnega ognja našega topništva se je sovražnik moral umakniti in spremeniti svr-jo smer proti severu. Pri tem pa ni vedel, da se bliža našim podmornicam, ki so kri-žarile tamkaj. V tej noči so naše podmornice potopile 33.000, v naslednji noči pa še 10.000 ton sovražnega brodovja. To je bil prvi uspeh sodelovanja naših vojnih ladij ln podmornic na Atlantiku. Kasneje smo se spopadli še z enim sprevodom ter potopili 16 parnikov, skupno 75.000 ton. Spopad je trajal komaj 30 minut. Gospodarska naslonitev Švice na os Bern, 25. marca. AA. (Štefani) Predsednik švicarske zveze Etter je na kongresu radikalne stranke izjavil med drugim, da bo Švica med vojno in po vojni ohranila svoje stališče popolne nevtrainostL Politika, ki jo izvaja, ne dopušča, da bi se Švica priključila kateri izmed obstoječih skupin, lahko pa na gospodarskem polju sodeluje z eno od teh skupin, to je, da svoje gospodarstvo prilagodi novemu gospodarskemu redu. Smo pristaši gospodarskega sodelovanja s pogojem, da lahko ohranimo svojo gospodarsko neodvisnost. Bukarešta Vranih i.v f\ i-y- Asenovgrad % . i .■:-f Kjustendil 5s> Kumanovo Plovdiv r © Paiardu ^ kor se ie mislilo d ei pač Da bi se v nii da'o r z riti obe el-stvo do visoke stopnje Dnslei o teh trojnostih ni s edu Le redk kak Abe inec si ie tu uredil nolie za Dri de'vari k.ve in bombaža do~im verioa Dr bv 1 "va oorabia obširno o^emlie kot pašnik Odtod orrdiiaio brit^ske >*et° v Gcda-n pokrajino ležečo ob Sinjem Ni'u ki te"e iz iezera Tana Sile ki tvori in tretin kol tj-> s korakale naicrei ob reki S bat. k: i? or:t^k Sinjega Nila in ima na abesinskem az-m-lju ime Baro Ta reka ie Dlovna in m3'hn. parniki iahko iz Khartuma v 13 dneh do speio do Gambele glavnega rečiees Dri-stanišča Abesinije na sudanski stran: Odtod drže preko Lešamtiia ali Džime karavanska oota ki so iih napravili Italijan noter do Adis Abebe Od Gambele do s^e sinske orest ilnice ie v zračni črti 500 'en Eno izmed zadnjih britanskih voinih oo-ročil ie obvestilo javnost o naored »vviin iužno-afriških č°t oa --krainem s?verneni koncu Rudolfovesa jezera ki aa ie leta 1888 neki madžarski rariskovaec imen -val tako na čast avstriiskemu crestolo-nasledniku Rudolfu Tudi ta kolona ;e že na abesinskem ozsmiu Jezero leži v gio bokem geol škem vdoru ki ea zranos* imenuie »afr šk jarek < Po vsem vc"oru od Ken ie do Ad;s Abebe se v'e"e ni? je zer Tod de'uioča četrta kolona ima ra 'ogo da t>> tem onrodnem vdoru od <'e? proti severu d od ra v oravcu nb^sinsH.'-Dresto'n'rp Od severnega brca Ru"oifo-vc?a ie^ca d" Abebo je v zračrr črti približno 600 km Vojvoda d'Aosta, podkralj Abesinije Po vsem videzu ie najvcžiejše prodiranje prve k.Ione. V tei smori B.ita ci res lahko dosežrio največja uspehe, kajti z osvojitvijo Masa ve slavnega miSia in glavne luke. bi bila dokončno odločena us-da ne samo Eritreje, marveč tudi Abesinije. Mahava ima objirne pristaniške naprave ter je obenem naiboli varna luka v Rdečem morju. Ze po zav ct.u Kasa.e. 20. ianuaria. so i: britanskim silam posrečilo. da so prod ie v srce pokrajine. Takoi pri prekoračen u mele so zasedle Tes^n^j važno kolonizacijsko sred šče. kior so italijanski naseln'ki razvili obširno po ;cdei-sko in industrijsko de avnost Te e iei je bil zadnjih pot let naravnost cv^t či in mn -go obet joča italijanska naselbina. Leži v obširni ravnini, ki jo namakajo mnogoštevilne reke in ie z to ze o rodovitna. V elavnom se tu pri lehre bon'až. tob^.k etions-ko žito dura. banano in drage tropske kulturne rasti ne Cb irne namakalno nap ava so cc-pešovala raz oj po'iedelstva in eno sama milan ki tvrdka je zadaja leta pridelala po 10.030 ton bombaža. Pri sv o iona prodiranju so so angleške čete polastilo raznih mest. kako. Bar..n-tuja in Ag rila a. ki sta važni trgovski srodišči. Sedai sloie Br tanci pred Koranom. mestom z izredno milim podneb cm Keren ima kakih 10.000 prebivalcev, od katorih ie 703 Italijanov, večinoma trgovcev in obrtnikov Italijan ki mestni od-delok sestoii iz samih novih zg: aib l^.ib-kih vil. obdarbh s prekrasnimi vrtovi, ki so vedno v cvetju in zelenju K:-ren leži v majhni dolini ter je obdan okoli in okoli z nizom grlčov. ki so iih Italijani n.oč-no utrdili in tam se zda i vrle hadi boii za posest mesta. Us da Kerena bo od.o-čilna za usodo vse Eritreje. Druga britanska kolona ic na potu proti aiani kotlini iezera Tana Ta kotlina ie ogromna in ic bila do italilanske zasedbo zelo malo raziskana Domačini ga imonu-jejo Bahr Tana. kar pomeni globoko mor- fff d fff OS®M€S V vernem ritmu življenja, ki ie bilo. ie ir bo si enakomerno sledi iq i&mbi m tro-heji V tem entikumei neni padan/o m poudarjanju živt/enia priha/aio 'n odha/aio posamezniki in dogodki večni, žn l/en/e pa teče naprej v svoji neusahljiv1 <;trui>i l eč no padanje in dviganje večno poraianie in umiranje, v nikdar pretrganem rit mu! Še i 'čer a i ie risala zirr a ledene rože na okna hiš. danes jih že odpiramo toplemu soncu, pomladi plimi ki pnha/a Čutimo jo v zraku čutimo ju v krvi, ki hitreje polje po žilah Dnevi te pomladi bodo dru°ače zapisani v življenjske knjige narodov kakor druge pomladi Vsak dan te pomladi ki /e že pre magala zimo. /e zgodovinski dan 7 rate po parkih bodo kmalv ozelenele posejane z oelimi. nežnimi marjeticami in po dišečem zraku bodo brenčale čebelice, metulji ln vendar to m pomlad, kakršnih smo bili vajeni zadnjih dvajset let Kmalu bodo go stolele v zraku ptice selivke ki so morda zdaj že na poti preko morn k nam, toda mi smo se navadili prisluškovati drugač nim glasovom, ki prihajajo iz etra — g I a sovom, ki se širijo v tisočerih smereh, oz-nonjujoč eno samo besedo, v vseh svetovnih jezikih in narečjih, botba borba .. V modnih hišah evropskih velemest z mrzlično naglico dogotavliajo zadnje modele letošnje pomladanske mode Tisoči in tisoči modnih zvezkov prihajajo iz tiskarn in naglo jih razpošiljajo po vsem svetu, da bodo v tej čudni pomladi 1941 ženske vedele, kakšne klobuke naj nosijo, kakšne čevlje naj si omislijo in da bodo moški vedeli, kakšni kroji oblek so predpisani za novo pomladansko sezono V tistih velemestih pa se tiskajo živilske nakaznice. Strokovnjaki preiskujejo in sestavljajo sintetične tkanine, sintetična zdravila, sintetična goriva... Zimski vetrovi so se polegli, nad mestom in deželo sije sonce, v zemlji kali stotisoč življenj. Vse, kai je jeseni umrlo, se bo to pomlad v tej ali oni obliki zbudilo v novo življenje. Iz razorane zemlje puhti toplota, beli oblaki, ki se vozijo pod nebom, potujejo zdaj na sevei, zdaj na jug. dokler se ne razkrope. da se bodo jutri zopet združili v belkast pajčolan, zastrt preko sonca. Vse je večen boj med življenjem in smrtjo Plima in oseka, pomlad m zima In v teh nemirnih tokovih med življenjem in smrtjo se odigrava življenje posameznika > Engreja ABU,HAMEO 1 1 I i ,PGRT SUDAH i i I BER6ER Tokaf« Karor< tflDURMAN ..., 5/Asgede« Karkabat I^ Keren. ; ! | |™ ITALIJANSKA • AFRIKA V VvV <00 km. ' v / v / / / '// m I*. K M 291 o -- •Adi Ugri. 250 V^ .Zabul ^guU^O "n ROSE^ES I^Dongur M^^ GarZ,!e# ^^^ T 1 1. ,1/ \ / Angoli 2150* JT * ^HŽgdala* j—jKurmuk-> v/ "91 m > iooo 1456 Oagabu/ Sasabaneh i.100 * Ankober* »Tarsil AddisAbeea / Ima 51,60 * .Turtur^ .Gulufa aa2o »CanK« / f> •G°re£)iMA«T0<&b3ra,< 3600 Lp /LTdo •Roftp • L/i »soo -MCf^pTi V • ; ' . i«3ume * . Ili 1»Ascebo UGANDA?i ni 4 • 1 I£I cmogori Ikoto Jl^gbl | 1, , . , , . ,A •fTm 1 I ti\ I f^ Ni J. A S^oTadcf« H 1 1 •Vaiir lllll £manzur • > in narodov Po cončn h uhcvh mesta tekajo otroci s šopki telr.ha pivih znanilcev pomladi Sek/e se hi/i boi m živi teme 5 ton raznega sira. Tudi tega važnega živila bodo iz Avstralije poslali na Ang eško letos 20 000 ton in je to količino že kupile britansko mir,;sti-i'vn 73 nrFhrpro- n'ača lo je zanjo 3 milijone funtov S tem je britanska prehrana pokrila 15 odst. svoje potrebe po siru Za kritie os+a-e količine bosta morali prevzeti Kanada in Južm Afrika ter druge prekrmorske države. Z°lo važna a prehrano so tudi jrjca Pred voino jih ie A1*"-"a debivala v pre težni večini iz balffiVh »»■> i7 skh držav ter z Po'i?ke. toda ta vir je sedaj popolnoma u? ihnil Anglija pa je rabila skoraj tri in pol milijarde jajec in od teh jih ie prih.- lalo iz Kanade, iz Avstralije in Nove Ze"ar::liie komaj 121 milijonov komadov. Trgovinska pogodba sklenjena med Anglijo in dominioni nalaga slednjim da morajo letos količino jajee naimanj podvojiti. Avstralski dominion je tudi močan pro-izvodnik ovčjega mesa, saj je njegova 'etri a proizvodnja le malo manjša od proiž-vodnje Zedinjenih držav L. 1935. je Avstralija proizvajala 306 000 ton ovčjega mesa. Po omenjeni pogodbi bo morala dobaviti Angliji letos znatne količine ovčieea govejega in svinjskega mesa v skupni vreč' a osti 12 milijonov avstralskih fun+ov Z"' m je tudi, da ima Avstralija več ka- čisti boliše predmete prizanesljivo —^ navadne temeljita kor četrtino svetovne produkcije volne, ki je znašala 1938 1. 1,062.360 ton. Delež Avstralije na tej proizvodnji je okoli pol milijona ton. odkar se je ovčjereja v Avstraliji še znatno povečala Takoj v začetku vojne je Anglija kupila vso avstralsko proizvodnjo volne za vsa leta vojne in za prvo leto po sklenjenem miru Letošnje dobave volne bodo predstavljale vrednost 55 milijonov avstralskih funtov. Ze v prvi svetovni vojni je bila avstralska pomoč zelo znatna, medtem pa se je gospodarstvo dominiona razvilo in razmsh-nilo, tako da bo sedaj Avstralija laK 3 nudila učinkovito pomoč mater nski deželi tudi v industrijskem pogledu. BELEŽKE ,Sokolski glasnik" o članka prof. dr. Janžekoviča »Sokolski glasnik«, glavno glasilo Soko-a Kraljevine Jugoslavije je prinesel obši ren tz^iečeH iz članka profesorja dr i Janžekoviča v reviji »cas«. i vsebino tega jlunka smo seznami) že tudi m: svoje čila. elje »Sokolski glasnik« pripominja h Olanku da ga sprejema in podpisuje z obema rokama orez vsake rezerve, nato pa nadaljuje: »Prepričani smo. da tolmačimo mišljenje vsega jugoslovenskega sokoistva če re-iemo d h tako pisanje in take izjave uglednega katoliškega duhovnika najbolj pri srčno pozdravljamo Srečni 01 bili če 01 mogli potiditi da se strinja z dr Janže-Kovičem vsa slovenska in nrvatska Ka:oii ška duhovščina Nam je prav dobro znanr ia je ravno Katoliška duhovščina poka/.aia v nekaterih 1 žavah ki so oile v nevarnosti nadvse visok in ogleden patriotizem n la Je žela «atc priznanje vsega sveta M: sprejemamc iz ina duše tudi iz\ ajanja agif" nega svečenika dr Janžekoviča da mora io složno nastopit* proti škodljivcem nai o da slovenski tantje in Sokoli Sokol' so te mu pozivu ne bodo nikdar izneverili.« Minister dr. Krek o naših odnosih do veiesii osi V nedeljo, lb. marca, je ona v ivauovijici oiiša seje zaupnikov JKZ za rauovijiSKi srez. Glavni govornik je oii minister dr Miha Krek. V svojem govoru je dejal mea drugim, kakor poroča kranjski »Gorenjec«., ki objavlja ministrov govor v obšuuein izvlečku: »Vsak količkaj daljnoviden politik mora pri določanju zunanje politike naše države nujno jemati na tehtnico, da je naša država sosed obeh osiščnih velesil. Mi smo in bomo vedno navezani na dobro sosedstvo * tema velesilama. Ako bi torej naša država na neki način pristopila k tako zvani ro-zvezi, bi bila to zahteva politične in življenjske modrosti. Nikakor pa ni in nikdar ne bo mogoče smatrati naš pristop k tro-zvezi tako, da bi naša država s tem prenehala biti samostojna ah pa da bi celo morda prišla pod vojaško nadzorstvo druge države. Naš pristop k trozvezi bi torej pomenil ugotovitev, da je naša država življenjsko navezana na osiščni državi, da pa na drugi strani hoče za vsako ceno ohraniti najstrožjo nevtralnost ter z vojaško silo čuvati in braniti našo državno nedotakljivost in našo narodno svobodo pa naj bi prišel napad na te visoke svetinje od koderkoli.« Izjave ministra Fantiča Minister za telesno vzgojo Pantič je imel na nekem političnem sestanku v Beli Crkvi v Banatu govor, v katerem se je bavil tudi z aktualnimi problemi Jugoslavije ter je med drugim dejal: x»Glede bodočnosti naše države ste lahko popolnoma mirni. Mi ostanemo nadalje na osnovni liniji naše miroljubne politike in želimo posebno podčrtati željo po ohranitvi prijateljskih odnošajev s sosedi, s katerimi nas ne vežejo zgolj državne meje, marveč tudi tesni življenjski in gospodarski odnošaji. Naša glavna skrb je, da v miru oču-vamo naše sedanje m&je, svoj nacionalni ponos, svojo nacionalno čast in dostojanstvo ter popolno neodvisnost in samostojnost naše države. Kot narod svetle zgodovinske preteklosti se bomo sporazumeli z našimi sosedi samo tako, kakor to dolikuje junaškemu narodu. Imejte popolno zaupanje, da v teh težkih dneh vodijo vlado pri njenem delu samo življenjski interesi našega naroda in želja po srečni bodočnosti naše domovine Jugoslavije pod vodstvom naše viteške dinastije Karadjordjevičev.« Jože Gostinčar okreval Krščansko socialna »Delavska pravica * poroča, da je starosta krščanskih socialistov, sivolasi bivši minister Jože Gostinčar po hudi bolezni toliko okreval, da je spet zapustil posteljo. Preteklo nedelje je obha-ial g. Gostinčar svoj 81. rojstni dan. Kljub hudi bolezni in visoki starosti se vedro zanima za vse dnevne dogodke in še vedno energično posega v tudi v delo Jugoslovanske strokovne zveze. Sosvet delavskih zbornic »Slovenski delavec«, glasilo slovensKega dela Jugorasa posveča dolg članek razme ram v nedavno razpuščenem centralnem tajništvu delavskih zbornic O njem pravi »Slovenski delavec«, da je bilo silno draga ustanova Leta 1940. je prispevalo zanj pet delavskih zbornic v državi skoro polna dva milijona din »Centralno tajništvo — pra/1 Imenovani list — je vršilo svoje posle mnogo prepovršno Na nešteto vlog smo čakali po mesece tn mesece. Končno pa niti niso bHe rešene po naših željah. Večina delavskih zbornic je sploh malo občevala s centralnim tajništvom in niso imele od njega nobenih pravih koristi. Vse poslovanje je bilo predraga, preokorno in premalo časovno.« Nato poroča »Slovenski delavec«, da Je centralno tajništvo delavskih zbornic že v likvidaciji, ki bo Izvršena do 30. marca. Fl nančna likvidacija pa bo končana 30. junija 1941. ko bodo odpuščeni tudi vsi nameščenci. Namesto dosedanjega centralnega tajništva delavskih zbornic bo ustanovljen stalni sosvet delavskih zbornic, Id se bo sestajal enkrat mesečno na redne seje izmenično po sedežih delavskih zbornic. Predsednik zbornice, na katere sedežu se bo sosvet sestal, bo istočasno predsednik konference. Nemške vojne finale Nemška poročeval ka služb H sa« objavlja neka; nov h podatkov o t~m a-ko v Nemčiji kri,e o v jn izda k C a-nek poid ria v začetku d Eincn ira Nemčija vojno brez n< vega iskaria bankovcev Voine izdatke pokriv del orni z davk; deloma s poso ili V seda lem Proračunskem letu b d d-ž vn davki v-uli 27 m:Hiard mark (450 mi ijnrH di il Donos vseh davk v se ie v za ni h l-?tih znatno povečal kar s: oz ačui- d loma kot posledica zviš nja da rn h stooeni. deloma ra ko' no<=l d>o ž' ahn jšeoa gospodarske a živ'jsnia L°ta 19 ie vrgsl n Dr erlr>?ni •> riovni d°vek 1 ^ miliiTle mark leto 1910 na 3 * ml sia-i Dohodnina io vrria 1 ta 1? 13 e a 1910 pa že R miTrird ma k Dr-fi; na pr mo-c-o ir> t>-!v;š^' ^f**7 r»vt;v n v v e-tu 1933 na preko 500 mili onov v le u 1940 Ti večij d*>nos; ^a- ko" cmen*^ kritje p-co Hr>'"> voinih i^d~fko Ostnov sa krii-* z notrpr«j"mi ro3~j li v-' j'1- raz su- ie d žovn P"i čeme- ir> obr st"a m-~"~a ve^no n'žjo Z^iž-***i-> n~er Izvod n-- od ribr-1-!-) voj da i? nr"d"'av- lia r>r'hran->k 800 mi-ii nov m k k r za- do~tuj-> 73 n»--fs*o""P->je in a~"r i" e ji nadaljnjih 200 mil jard mark vojnih p>-so;il Ob izbruhu voi"o dn" 1 sept-mbra 1^39 je zna?ai o'-tok br^ko- c v in dr o'a-či"n:h sredriov v N'mč;i: 13 3 mi i ar 'e ma-k Dne 15 ianuaria 1941 ie b i rb4 k 15 S rrvliiard" mnrk za 2 5 milii^de vi?j: To pov;šanjo se po:asniui« n- eni stkani z vklj''č:tviio nov'h čemeli v Nemčijo. ra druri strani ? tem da drže z radi počasnejšega odvi;anja promrii ra na oodiotjri veči" gotovin" v svojih bi "H-nah fn da irrnio tudi v laki pri s^bi vtč-ie ali manjše zneske gotovi-,e Bolgarski listi smejo zopet v Rumunijo Rumunski listi poročajo, da je rumunska vlada ukinila prepoved uvoza bolgarskih listov v Rumunijo. Uvoz bolgarskih listo? v Rumunijo je bil prepovedan skoraj tri leta. Prepoved je bila ukinjena na intervencijo nemških krogov, ki zastopajo mišljenje, da so danes med Bolgarijo in Rumunijo odstranjene vse diference in da ni več nobenega razloga za čim tesnejše zveze med obema državama. Velik rop v Sarajeva Sarajevo, 24. marca. o. V noči na nedeljo je bil izvršen drzen vlom v stanovanje pokojnega reis-ul-uleme Cauševiča, muslimanskega verskega poglavarja, čauševiče-va vdova se je ponoči prebudila ter je za-čula v stanovanju nekak šum. Preiskala 1e vse prostore, na stopnicah pa je opazila neznanega človeka. Ko je odšla, da bi poklicala svoje otroke, je neznanec izginil. Po ponovnem pregledu stanovanja je opazila, da je tako zvana turška soba v veu-kem neredu. Ko jo je preiskala, je ugotovila, da sta ji izginili dve ročni blagajni, v Katerih je bila shranjena rodbinska zlatnina in vse dragocenosti. Iz blagajne je vlomilec odnesel 250 zlatih napoleondorov, vce sto kosov drugega zlatega denarja, več ur, več dragocenih zapestnic, več dragocenih zaponk, prstanov, biserov, 150 dinarje/ v gotovini, in precej raznega drugega blaga. vse skupaj v vrednosti blizu milijon al-na,-jev. Zzaičltalh sester V nedeljo 16. t. m. je bil v šoli za zaščitne sestre 14. občni zbor društva diplomiranih zaščitnih sester, sekcije za dravsko banovino. Udeležba je bila polnoštevilna. Predsednica Marija Klemenčičeva je s toplimi besedami pozdravila zastopnico osrednjega društva, goste in članice. Društvo se bori z neprilikami kakor pač skoraj vsako stanovsko društvo. Z zakoni in uredbami je položaj zaščitnih sester dobro urejen, ali žal se ti predpisi ne izvajajo. Iz poročil se razvidi, da se morajo boriti za pravilno razvrstitev, da so napredovanja omenjena, mlajšim pokol en jem se predpisuje celibat in drugo. Vidi se, da je društvo delavno, ne bori se samo za odpravo težkoč članicam, marveč ima na sporedu tudi zboljšanje socialnega dela na terenu. Resolucija, ki je bila sprejeta na občnem zboru se glasi: 1) Vsak zdravstveni dom naj bi imel najmanj 10 potujočih košar z opremo za dojenčka in najmanj 4 potujoče košare za porodnice. Perilo naj se vsako leto obnovi. Na ta način bi zaščitne sestre res dejansko pomagale najrevnejšim materam. 2) S'adkor, ki se potrebuje za dojenčke. naj bi bil prost trošarine. 3> V zadnjem letu šolske obveznosti, naj bi se učenke praktično vežbale v negi in prehrani otrok v zdravstvenih domovih. 4) V naši državi naj se izenači naziv vseh triletnih sestrskih šol. Dosedaj so trije nazivi: v Ljubljani je šola za zaščitne sestre. ▼ Zagrebu šola za sestre porrtočnice, v Beogradu in Skoplju pa šola za nudilje. Na zborovanju je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednica Marija Klemenčičeva, podpredsednica Slava Klemenčičeva. I. tajnica Cirila Tekavčeva, n. tajnica Marija Salbergarjeva, blagajničarka Ljubomira Fillpičeva, knjižničarka Bogumila Seneko-vičeva. Gospodarstvo Nazadovanje našega turizma v lanskem leta Te dni je bila objavljena statistika o tujskem prometu v preteklem letu, ki kaže, kako občutno se je zaradi vojne zmanjšalo število inozemskih turistov, ki se je le v manjšem delu kompenziralo z večjim številom domačih turistov, če hočemo lanske številke primerjati s predvojnimi, tedaj je treba vzeti za primerjavo leto 1938 in prejšnja leta, kajti v letu 1939. je pričetek vojne ob koncu avgusta že bistveno vplival na celotno sliko za dotično leto. Za zadnja leta nam nudi uradna statistika naslednje podatke: število turistov skupaj 907.935 1,007.001 1937 1938 1939 1940 domačih 634.038 713.610 663.395 722.682 možem. 273.897 287.391 275.831 69.137 939.226 791.819 Ker je bil leta 1939 tik pred izbruhom vojne tujski promet izredno živahen, ie bilo število inozemskih turistov, čeprav se je sezona ob koncu avgusta predčasno zaključila, le za 4% manjše nego v prejšnjem letu. Zato pa je lani število inozemskih turistov rapidno nazadovalo, saj smo dosegli le eno četrtino predvojnega števila. Zaradi izbruha vojne je bilo leta 1939 število domačih turistov nekoliko manjše nego v prejšnjem letu, lani pa se je nekoliko dvignilo, tako da smo celo za malenkost prekoračili številko iz leta 193B (lansko število zaostaja še v primeri z le-' tom 1935, ko smo zabeležili 767.500 domačih turistov). Med inozemskimi turisti je najbolj nazadovalo število nemških turistov, ki jih je bilo le 29.894. Število turistov iz Nemčije in Avstrije ie do leta 1939 stalno naraščalo, leta 1935 jih je bilo 85 987, naslednji dve leti 101.526 in 121.027, leta 1938 147.270 in predlanskim 197.801, nakar je število lani zdrknilo navzdol na 29.894. Na drugem mestu so bili lani madžarski turisti, ki jih je bilo lani 7056 (nasproti 14.810 in 20.393 v prejšnjih dveh letih); italijanskih turistov je bilo 6129 (naspro-| ti 11.624 in 13.477), čeških turistov pa 4889 (nasproti 9962 in 39.901 v prejšnjih dveh letih, leta 1936 pa je bilo 68.337 čeških turistov). Pri primerjavi števila čeških turistov je treba upoštevati tudi ter i torij al-ne spremembe v zadnjih letih. Nadalje navaja statistika za lansko leto 2706 poljskih turistov (nasproti 4053 in 4910 v prejšnjih dveh letih), 2453 bolgarskih turistov (nasproti 3465 in 4629), 1854 angleških turistov (nasproti 5516 in 13.106), 1692 francoskih turistov (nasproti 3793 in 8831), 1553 švicarskih turistov (nasproti 2672 in 4870) in končno 1335 rumnnskih turistov (nasproti 2014 in 3431). Zanimive so zlasti tudi številke o številu nočnin, ki služijo kot merilo za gospodarski uspeh turizma. Število nočnin je se je v zadnjih letih gibalo takole (v milijonih) : Nočnine turistov domačih inozem. skupaj 1937 3.67 1.61 5.28 1938 3.92 1.56 5.48 1939 4.00 1.45 5.45 1940 3.97 0.34 4.31 Skupno število nočnin se je lani zmanjšalo za 860.000 ali za 16%. Predvsem so nazadovale nočnine inozemskih turistov od 1,450.000 na 34.000. to je za 82%. Tudi številno nočnin domačih turistov je navzlic večjemu številu turistov za malenkost nazadovalo. Nazadovanje prometa inozemskih turistov so občutili posebno oni turistični kraji, ki so urejeni predvsem za promet inozemskih turistov in so nanj navezani. Ustanavljanje industrijskih potrošniških zajesti* i e ni več obvezno Ministrski svet je na predlog ministra za preskrbo in prehrano, ministra za trgovino in industrijo in ministra za socialno politiko predpisal uredbo o izpremem-bal in dopolnitvah uredbe o preskrboval-nih ustanovah. Uredba se glasi: CL 9. odst. 1 se spreminja in glasi: »V gospodarskih podjetjih, ki zaposlujejo več kakor 50 delavcev, se lahko ustanove potrošniške zajednice z nalogo, da skrbe za oskrbovanje delavcev in nameščencev tega podjetja z živili in kurivom. Obratni kapital za poslovanje teh potrošniških za-jednic bodo dala na razpolago prizadeta podjetja. Dve ali več gospodarskih podjetij v istem kraju lahko ustanove eno skupno potrošniško zajednico za svoje delavce in nameščence« (doslej je bilo ustanavljanje potrošniške zajednice obvezno). CL 9 odst. 2 se spreminja in se glasi: »Državna in samoupravna gospodarska podjetja prav tako lahko ustanove potrošniške zajednice za delavce in nameščence po predpisih te uredbe.« Ukine se določba 2. odst. člena 12 (ki je predvideval postavitev komisarja pri podjetju, ki v določenem roku ne ustanovi potrošniške zajednice). Odstavek 2 čl. 12 se ukinja. Cl. 15 se spreminja in glasi: »Pooblašča se minister za preskrbo in prehrano, da v sporazumu z notranjim ministrom, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za socialno politiko predpiše natančnejše odredbe za izvajanje te uredbe in lahko po potrebi spreminja in izpopolnjuje njene predpise.« Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v Službenih novinah. luloze, ki jo posamezni izvoznik namerava izvoziti v času od 1. aprila do 30. junija t 1.; 3) nakladalne postaje, na katerih se bo nakladalo blago v vagone z označbo količine in vrste drv, ki odpadejo na posamezne nakladalne postaje; 4) ime inozemskega kupca z označbo količine in vrste drv, ki se nanj nanaša; 5) prodajno ceno za posamezne vrste drv za tono franko meja odnosno fob jugoslovenska luka. Vsaka prijavljena količina se mora točno razporediti po vrstah drv, ki so vsebovane v prijavi, kakor tudi po posameznih inozemskih kupcih. Vrste drv pa morajo biti takole razporejene: a) mehke ce-panice za izdelovanje celuloze; b) bukove cepanice za izdelovanje celuloze; c) žagarski odpadki za izdelovanje celuloze v dolžini preko 25 cm; č) žagarski odpadki za izdelovanje celuloze v dolžini izpod 25 cm; d) gabrove in hrastove veje za kurjavo za otoke na jadranskem morju; e) drva za kurjavo (bukova, brestova, ce-rova, gabrova, hrastova, jesenova, javor-jeva, kostanjeva, borova, jelova, smrekova, jelševa, in sicer v cepanem, sekanem in okroglem stanju ter okroglice, drva brez skorje, panji itd., torej ves les, ki lahko služi za kurjavo). Direkcija pripominja, da netočnih prijav, kakor tudi prijav, ki ne bi prispele po 31. marcu, v nobenem primeru ne bo upoštevala in bodo taki izvozniki izključeni od izvojza v Italijo v drugem četrtletju t 1. Pred ustanovitvijo odsekov za oskrbo in prehrano pri fcanskih upravah Po čl. 14 uredbe o ureditvi ministrstva za oskrbo in prehrano se ima pri vsaki bsnski upravi ustanoviti poseben od ek za oskrbo in prehrano, ki je neposredno podrejen banu. Ti odseki bodo vršili vse posle iz resorja ministrstva za oskrbo ln prehrano. Njihov delokrog pa bo s pravl-nikom predpisal minister. Prav tako je s to uredbo predvideno, da se lahko pri vsakem sreskem načelstvu postavi referent za promet blaga in kontrolo cen, v avtonomnih mestih ter v Beogradu pa lahko minister za oskrbo in prehrano postav; svojega referenta za promet blaga in kontrolo cen. Na osnovi gornjih določb je minister za oskrbo in prehrano obiavil v »Službenih novinah« od 22. t. m. razp:s za p~poln:tev osem uradniških mest. in sicer: 1) sedem šefov odsekov ra oskrbo in prehrano prt banskih npravah v Ljubljani, B-mialuki. Saraievu, Novem Sadu, Cetinju, Nišu in Skcp!"u; 2) eno mesto referenta za promet blaga in kontrolo cen pri upravi me-stg Beo.trada. Pravico sodelovanja pri tpm razpisu imajo d!plomiranj pravmkj in državni uslužbenci z dovrSeno pravno fakulteto. prvenstvo pa kandditi s položenim sodno-advokatskim izoitom Vsi kandidati pa morajo izpolnievatj splošne pogoje po zakonu o uradnikih. Verjetno je. da bo minister, enako kakor v Beogradu, ustanovil rres*o re*e~en-ta za oskrbo in prehrano tudi v drugih velikih mestih. Prijava prodajnih zaključkov za izvoz drv v Italijo Direkcija za zunanjo trgovino je izdala okrožnico, v kateri poziva izvoznike drv za kurjavo in za izdelovanje celuloze v Italijo, da najkasneje do 31. t. m. dostavijo direkciji prijave z vsemi originalnimi dokumenti (originalnimi kupoprodajnimi pogodbami, pismi itd.), iz katerih so razvidne obveznosti, ki so jih prevzeli za dobavo drv za kurjavo in za izdelovanje celuloze v Italijo in se imajo izvršiti v fasu od 1. aprila do 30 junija t. 1. Prijave morajo vsebovati naslednje podatke: 1) ime jugoslovenskega izvoznika; 2) točno količino v kilogramih in vrsto jjrv za kurjavo odnosno za izdelavo ce- Hazmah Hranilnice banovine Hrvatske Hranilnica banovine Hrvatske v Zagrebu je objavila svojo bilanco za preteklo leto, iz katere je razviden znaten razmah tega denarnega zavoda. Hranilne vloge na knjižice so se v teku enega leta več nego podvojile; narasle so od 97.3 na 202.7 milijona din Vloge na tekočem računu pa so se v enakem razmerju dvignile od 194.3 na 414.4 milijona din. Ob koncu lanskega leta je imela hranilnica 14.4 milijona din gotovine, poleg tega pa pri Narodni banki in Poštni hranilnici 26 milijonov, v blagajniških zapiskih finančnega ministrstva 120 milijonov in pri drugih denarnih zavodih 37 milijonov. Hipotekama posojila so narasla na 95.6 milijona din (prejšnje leto 44.7), amortizacijska posojila pa na 185.6 milijona din (38.2); od tega so znašala posojila banovini Hrvatski 91.1, občinam in zemljiškim zajednicam 17.0 in raznim ustanovam pod banovinskim nadzorstvom 65.3 milijona din. Zadružna posojila so narasla na 17.7 milijona din (12.6). Skupaj so dolžniki po tekočih račtmih (z naložbami pri Narodni banki in Poštni hranilnici ter z blagaiiškimi zapisi) narasli na 276 milijonov (136.8). Postavka nepremičnin se je povečala na 19 milijonov (2.3). Hranilnica je imela lani 4.1 miiljona din čistega dob;čka. V teku leta je podelila za 338 milijonov novih posojil, vrnjenih pa je bilo za preko 100 milijonov posojil. Otvorila je podružnico v Vrbovskem in v Dubrovniku (kjer je prevzela mestno hranilnico) in ekspozituro v Slavonski Po-žegi. Podružnica v Splitu je bila pretvor-jena v glavno podružnico, dovršene pa so tudi priprave za otvoritev podružnice v Osijeku. Hranilnica je lani sodelovala pri emisiji glavnice Pogoda z zneskom 1.45 milijona din. pri emisiji glavnice Po-hita pa z zneskom 10 milijonov din. Gospodarske vesti = Podražitev električnega toka v Beogradu ne bo dovoljena. Iz kabineta ministra za preskrbo in prehrano je bilo izdano sledeče poročilo: Na temelju ČL 1. uredbe o cenah je minister dr. Protič poslal predsedniku vlade in zastopniku notranjega ministra zahtevo, da ne odobri sklepa mestnega sveta beograjske občine od 21. marca, ki zahteva povišanje cen za električni tok in tramvajske karte. Uredba o cenah je bila izdana za to, da se zaščitijo koristi širokih potrošniških množic in ta cilj ne bi bil dosežen, če bi se povečale cene tramvajskim kartam, električnemu toku in vodi. Oddelek za kontrolo cen pri ministrstvu za preskrbo in prehrano bo v skladu s predpisi uredbe o cenah pregledal sklep mestnega sveta beograjske občine in bo izdal temu primerne sklepe. | — Oddelek sa češko-moravski pro lektorat pri jugoslovensko-nenaški trgovinski zbornici v Beogradu. Nacionalni odbor jugoslovensko-nemške trgovinske zbornice v Beogradu je otvoril v svojih poslovnih prostorih v ulici Kralja Milana II (2. nadstr.) nov oddelek za Ceško-morav-ski protektorat. V tej zvezi je bila 20. t m. seja upravnega odbora zbornice, ki so ji poleg predsednika berlinske Trgovinske z1 >rnice za Jugoslavijo g. ravn. Miillerja in predstavnika Protektorata podpredsednika Glavne zveze industrije za Češko in Moravsko dr. Adolfa prisostvovali tudi beograjski predstavniki gospodarstva. Predsednik našega nacionalnega odbora generalni ravnatelj Nešič je poudaril važnost gospodarskega sodelovanja Nemčije in Jugoslavije, kakor tudi važnost Jugoslavije kot dobaviteljico surovin. Predsednik g Miiller je raztolma-čil prijateljski sporazum med berlinsko zbornico in Glavno zvezo industrije v Pragi, sklenjen v zvezi s priključitvijo novega oddelka pri beograjski zbornici. Ta oddelek bo sodeloval z novo ustanov-nienim podobnim oddelkom pri Glavni zvezi industrije za Češko in Moravsko v Pragi. Na osnovi tega sporazuma je stopila v likvidacijo dosedanja Ceškoslova-ško-jugoslovenska trgovinska zbornica v Pragi. Predsednik dr. Adolf pa je v daljših izvajanjih podčrtal važnost Češke in Moravske kot trgovinskega partnerja Jugoslavije in velik delež protektorata v jugoslovenskem izvozu in uvozu. = Zborovanje mariborskih okoliških trgovcev. Pri »Orlu« je bil včeraj popoldne rednj občni zbor Združenja trgovcev mariborske okolice, ki ga je otvorli in vodi) zaslužni predsednik g. Janko Kostanjšek iz Sv. Martina. Predsednik je pozdravil številno članstvo ter zastopnike oblastev in sorodnih organizacij, nato pa je orisal delovanje združenja v pretekli poslovni dobi. Podčrtaj je vse težave, s katerimi se mora danes boriti trgovec, kajti promet pada od dneva do dneva, ker jt nastalo hudo pomanjkanje blaga, zlasti najvažnejših živilskih predmetov medtem ko so režije znatno narasle. Od vseh strani padajo hudi udarci na legalno trgovino, dočim se ustanavljajo zadruge z vsemi privilegiji ln brez kontrole. Blagajniško m tamisko poročilo je podal g. Blagovič. Združenje šteje 358 članov, ki zaposlujejo 46 pomočnikov, 46 pomočnic ter 70 vajencev ln va-jenk. Dohodkov je bilo lani 144.500 Din izdatkov pa 138.200 Din. premoženje pa znaša 369.650 Din. Proračun za tekoče leto Izkazuje 109.000 Din dohodkov ter 100 600 Din izdatkov. Pri slučajnostih se je občni zbor izrekel proti nedeljskemu poč;tku, ki ga je Zveza predložila banski upravi. Volitev letos ni bilo. « Uredba o cenah je razširjena tudi na banovino Hrvatsko. Hrvatski ban je razširil uredbo ministrskega sveta od 12. marca t. 1. o cenah na področje banovine Hrvatske. Po banovl naredbi se od dneva uveljavljenja pa do 1. avgusta prepoveduje v notranjem prometu vsako povišanje cen blaga kakor tudi cen za prevoz potnikov ln blaga. = Ustanova za slušatelje (slošateljice) trgovskih visokih šol. Trgovinsko - industrijska zbornica v Ljubljani razpisuje 10 ustanov po 1.000 din za slušatelje (sluša-teljice) trgovskih visokih šol. Prošnje s potrdilom rektorata o frekvenci in dokazili o učnem uspehu ter gmotnem stanju prosilca je poslati zbornici do 31. marca t L = Združenje trgovcev za srez Ljubljana - okolica bo imelo 22. redno letno skupščino 27. marca ob 9. v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. I Borze 24. marca Na jugosiovenskih borzah ie bilo nadalje povpraševanje za grške bone po 37.50. Tečaji na svobodnem trgu na so ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču le bilo za Vojno škodo Dri mlačnejši tendenci povpraševanje oo 474.50. (v Beogradu le bil promet oo 477.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa ;e bil promet v delnicah Trboveljske co 395. OEVIZI* Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485. Curih 1028 64 — 1028.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 21°.10, New York 5480 — 5520 Curih 1271 10 — 1281.10. Privatni kliring: 1772 — 1792. grški boni 37 50 den. Cnrih. Beograd 10 Pariz .8.3750 London 17.3250 New York 431 Bruseli 69 M'lan 21.70. M"drid 39 50. Am<=t-rdam 229. Bt-lin 172 50 Stockh-lm 102.7250 O^o 98 50 Kobenhavn 83.50. Sofija 4 2". Li abona 17.27. B"dimnA-ta 85 50. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Buksr-š1-' 2 00 KFEKTI Z£.«rreh Državne vred-ote Voina škoda 474 50 den., 4n/n agr^r^e 56 den.. 60'* se-ve-T>« a bet^uš^e ?5 — 86 60/« dalm. aernrne 79 "75 — 80. 6*'- šumske 80 bi.. 7n/« invest. 100.^0 den.. st--biliz 97 — 100. 7°'» Selisrman 101 7% Blair 100 bi.. 80/o Bl-ir 104 den.: device-PAT? 205 den.. Trboveljska 395 — 39" 50 (395). Beograd. Voma škoda 477 50 den (477 50» 4°/» agrarne 57 den. 4®/o se^e^-ne a^rarn-» 56 50 den. 6% b<*g!u*ke R* den.. fi"'« d^lm agrarne 79 75 d^n (79 75) 6% šnmsk 79 75 den., 7% invest 100 den.. 7%» Seh-man 11? den.. 7°'« Bia'r 101 w Narodna banka 640^ den. (6450) PAB 209 den. Blagovf*«« tržišča fflTO '+ Chfrt^grO 24 m-ca Začetn-' te*aj': pSenira: 87 25. z3 jul'i 81.73 za sept. 85.25: koruza: za maj 64. za julij 64.?5 -f- Novosadska blagovna borza (24. t. m 1 Ten-lenea nerio-emon jena Ovi>«: b«?Sk1 sremski in slavon. 412.50 — 417 50. Ječmen baški in sremski 557.50 — 562.50. Konna: ča su primerne suha z 20% vlage franko vagon aH šlep 224 (za vsak odstotek manj vlage se cena ooviša za 4 din): umetne sušena koruza s 14"» vlage 250 din Moka (franko vaeon ali 51en v dunavski banovini): ošenična »Oes« ln »Oa« 723 70% oreseiana pšenična moka 358: 85*/» enotna ošenična moka 382.25: neoreseians pšenična moka 351 oreseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14°/« vlaee 321 oreseiana koruzna moka 12 času primerno suhe koruze 250 nepresejana 230 Otrobi (franko vagon ali Men dunav-ska banovina): ošenični 200 koruzni » kalmi 150 brež kali 70. Fiiol: baški in sremski 630 — 635, Poljedelski stroji ln naše kmetijstvo Uvozno carino za osnovne poljedelske stroje je treba ukinšti ali vsaj znatno znižati V javnosti vlada često orepr čanje. da je ood poljedeljskimi str.ji iazum;ti razne komplicirane mašine. traktorje, kombajne in kar ie še teh amerikansko-ruskih čudes. Mnogokrat moramo s iiati zato mnenje, da pri nas niso pov ljaa ti 3 za uporabljanje peljedelskih strojev. K:jpa-da za takšne vrste strojev res niso. Jugoslavija in posebei Slovenija je i/razta predstavnica maloposestniške razdelitve zemlje z neprimerno konfisrurac:io terena in — v normalnih časih — s previškom delovnih moči. ki bi z uocrabo takih strojev postale še bolj odvišne Vse zanimanje kmetovalcev in strokovnjakov ie Dosvečeno torei onim naiesnov-nejšim strojem in orodju ki kmetovo delo olajšajo izpopolnjujeio izb~ljšui?i« in tako večajo kmetijsko proizv d->o To so predvsem plug. kopalnik; sejalni stroji trierii za čiščenie žita in kar ie še podobnih Priznati moramo, da se po'jedelski stroji ori nas skorai ne uporabljajo, ali Da zelo nesorazmerno do posameznih pokraji-nah Nekam drastično sicer, pa resnično ie ugotovil nemški strokovnjak Hollmmn leta 1931.: »V Jugoslavija naidemo skorn vse stopnje razvoja mehaničnih sredstev v poljedelstvu začenši od najprimitivnei-še?a orodja iz pradavnih časov, ko so naselili te kraie Slovani na do m-dernih železnih plugov La More konstrukcij" V iužni Srbiji Crnj gorj in v notraniosti ^osne in Dalmacije najdemo plu«e offrom nih dimenzij ki so izdelam docela iz le->a. brez kakršnihkoli železnih delov a vleče iih oo več Darov volov Tn vod5 sMčno kakor ponekod v Severni Evrop. do ustvarjanja skunnosti v svrho erania kar oredstavfja tu zadruga Najdemo vozove, katerih kolesa so izklirčno lz lesa s š'ro-ko razmaknjenimi osmi in z razmeroma malo nosiinorijo starinsko orr'dj- kak^r da je iz kakšnega mod^melidnorin. Radovedni smo. kai in kakšno kaVo,r»st bo pokazala na spomladanskem velesejmu v Beogradu sovj-tskn prod^k-ija. ki se bo tolsrat rm-ič nojavila s svojim-' proiz^di Doliedelskih strojev in bi lahko pred-^v-ljala prtrebno konkurenčni r>H nas tudi na tem polju. Inž. Delfe CizeJ Zbor InvalMc? Izboljšanje položaja vojnih žrtev je nisjno Celje, 23. marca Danes dopoldne je bil v vel dvorani Narodnega doma v Celju redni letni občni zbor sireskega odbora Združenja vojni invalidov v Celju. Občnega zbora se je ude>-ležilo nad 300 članov in članic. Predsednik sireskega odbora, major v p. g. Rudolf Orel je v začetku pozdraviti zastopnike poveljnikov mesta in 39. pp. ter vojaškega okrožja, srea načelstva. mestne občine, sodišča, policije in Zdrurženja rezervnih podoficirjev. Nato je župan dr. Voršič v imenu celjske občine pozdravil občni zbor. Gosp. Matko Štefe, predsednik oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljeni, ki je bil izvoljen za predsednika občnega zbora, je pozdravil zbonvvalce v imenu vseb vojnih žrtev v Sloveniji in poudaril, da uživa organizacija vojnih invalidov v Sloveniji velik ugled Predsednik sreskega odbora, major v p. g. Orel je nato poročal, da je celjski sre-ski odbor izvršil v zadnjih dveh letih ogromno delo, ki je bilo osredotočeno na prošnje in preglede vojnih invalidov po uredbi o vojnih invalidih iz 1. 1938. Sreski odbor se je trudil tudi za spremembo in izpopolnitev te uredbe Invalidsko sodišče je prejelo nad 7.300 spisov za priznanje invalidnosti in je ogromno večino že rešilo V tem pogledu gre posebna zahvala predsedniku okrožnega sodi:ča v Celju dr. Vidoviču in s. o s. 'dr Papežu. Tajnik kapetan v p. g. Mak so Kovač je podrobno poročal o obsežnem, intenzivnem in uspešnem delu sTesdcega odbora, ki je storil vse da po-magd vojnim žrtvam. Tajnik je iznesti zahtevo, da dobijo invalidnino tudi vdove vojnih invalidov ne glede na odstotek invalidnosti svoj:h mož. Gosp. Kovač je podal tudi blagajniško poročilo, ki je prav zadovoljivo Predsedn-k g Orel je izreSel g. Kovaču, ki se namerava preseliti iz Celja v Maribor, iskreno zahvalo za njegovo 12-Ietno požrtvovalno m uspešno delo v korist vojnih žrtev. Na predlog člana nadzornega odbora g. Blagofinška je prejel upravni odbor soglasno razrešnico, tajniku g. Kovaču pa je bila izrečena pohvala. Sodnik okrožnega sodišča dr. Papež je sporočil, da je invalidsko sodišče v Celju prejele 7300 invaiidsk h spiso% Ogromna večina teh spisov je že rešena. V delu je samo še okrog 850 sp'M>v Dr. Papež je izrazil vse priznanje upravnemu odboru ^eskega odbora zlast- predsedniku g. Or-i' n tajniku g Kovaču, poleg tega pa še k »č. Mravljakovi za nj.hovo velike skrb za vojne žrtve Predsednik oblastnega odbora g Stefe se je v imenu 12.000 vojnih žrtev v Sloveniji zahvalil invalidskemu sodišču v Celju za požrtvovalno delo Proračun za 1. 1941., o katerem je poročali g. Kovač, je bil odobren soglasno. Predsednik oblastnega odbora g. Štefe je nato poročal o delu oblastnega odbora v Ljubljani. Po treh invalidskih zakonih so dobili invalidi 1. 1938. uredbo o vojnih invalidih, za katero je vodila invalidska organizacija trdo, vztrajno in vseskozi legalno borbo. Invalidska organizacija je socialna, nacionalna in narodna obramba. Vojne žrtve morajo vzgajati svoje otroke v jugoslovenskem državotvornem in nacionalnem smislu. Za nas ni nobene druge matere kot je mati Jugoslavija. Po invalidskem zakonu iz 1. 1920. je bilo v Jugoslaviji priznanih 57.000 vojnih žrtev a skupno invalidnino v znesku 83 milijonov dinarjev. Po invalidski uredbi pa se je število priznanih vojnih žrtev dvignilo na okroglo 120.000, ld prejemajo 300 milijonov invalidnine na leto. V Sloveniji je doslej priznanih okrog 8500 vojnih žrtev, na rešitev svoj',1 prošenj pa, čaka okrog 10.000. vojnih žrtev. V celoti bodo v Sloveniji najbrž priznali nekaj nad 11.000 vojnih žrtev. Invalidi v Sloveniji prejemajo sedaj okrog 25 milijonov invalidnine na mesec nasproti 8 in pol milijona dinarjev po invalidskem zakonu iz 1. 1929. Vprašanje zaposlitve vojnih žrtev doslej žal še ni v zadostni meri realizirano. Nova invalidska uredba zagotavlja invalidom vozne olajšave na železnicah. brezplačno kopališko zdravljenje Itd. Delo poseDne komisije za spremembo j invalidske uredbe, ki jo je ustanovil minister za socialno politiko Ln narodno zdrav-i je dr. Budisavljevič, je zastalo zaradi za-| htev invalidov na Hrvatskem, ki zahtevajo ureditev avtonomnega invalidskega združenja za banovino Hrvatsko. Predsednik j® kritiziral stališče hrvatskih invalidov, ki cepijo moči vseh invalidov. Vsi invalidi v Jugoslaviji naj imajo enotno in enakopravno združenje. Z izplačevanjem invalidnin Sn podpor iz narodnega invalidskega fonda v i Sloveniji še nikoli ni bilo težav. Narodni ! invalidski fend oskrbuje tudi invalidske i delavnice z gotovino in materialom ter je ■ odobril 4 ln pol milijona dinarjev za gradnjo moderne ortopedske delavnice v Ljubljani. Invalidsko združenje bo s sodelovanjem invalidskih sodišč, poveljstev vojaških okrožij in političnih oblastev skrbelo za hitro reševanje invalidskih prijav. Poskrbelo bo tudi za čim popolnejše izvajanje § 39. invalidske uredbe o prednostih invalidov in Invalidskih ustanov. Povečati bo treba možnost kopališkega zdravljenja invalidov v Dolenjskih toplicah, v Rogaški Slatini in ob morju. Praktično je treba tudi uveljaviti brezplačno zdravljenje invalidov doma S spremembo invalidske uredbe bo treba spremeniti položaj bolezenskih Invalidov. Občni zbor je odobril ustanovitev sto-sike zdravstvene zadruge v Celju, ki bo omogočila brezplačno zdravljenje invalv I dov in njihovih družin. V up-avni odbor so bili izvefljeni gg, ! Orel, Blagotinšek, Kovač. 2nider'č in Au-breht, v nadzorni odbor pa gg. Kuhar, Der-žek in Slana. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, da naj prejme finančni minister pooblastilo za določitev in izplačevanje izrednih do-klad vojnim žrtvam, kakor je to urejeno za državne upokojence. Te izredne doklade naj bi veljale, dokler bodo trajale sedanje izredne razmere. Šahovski turrnz v Leningradu Leningrad, 24. marca. s. V drugem '.o-lu k-hm-skega turnirja za prvenstvo Rusi-sije je danes Botvinnik premagal Lilientha-la. Partija Kores^Smislov je prekinjena ▼ boljši poziciji za Keresa. Partija Boleslav-ski-Bcmdarevski je billa zaradi bolezni Bo-leslavskega preložena Zamrznjeni Srancosui krediti v Ameriki Vichy, 24. marca. n. (SDA) Kakor se jo izvedelo, znašajo sedaj francoski zamrznjeni krediti v Zedinjenih državah 200 milijonov dolarjev. Izdatki za pomoč v življenjskih potrebščinah nezasedeni Franciji, na katero tukajšnja vilada še računa, pa se ne bodo krili s temi kreditu 1NSERIRAJTE V JUTRU"!