IZVESTJE .} DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V CELJU 1935-1936 KRALJEVINA JUGOSLAVIJA Gk— -%‘t IA-i- " ® / h. C <>fej\ ' ■• * so DRŽAVNA REALNA GIMNA! CELJU IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1935./1936. CELJE 193 6. IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V CELJU NATISNILA ZVEZNA TISKARNA V CELJU (MILAN ČETINA) Učiteljski zbor. A) Izpremembe med šolskim letom. I. Imenovanja in postavitve. 1. Strokovna učiteljica meščanske šole Bolhar Vera je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 11252 od 28. aprila 1936 postavljena za honorarno učiteljico za ženska ročna dela ter je dne 9. aprila nastopila službo. 2. Diplomirani študent filozofije Capuder Franc je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 6540 od dne 28. februarja 1936 postavljen za suplenta in je dne 12. marca 1936 nastopil na zavodu službo. 3. Honorarni veroučitelj dr. Hanželič Rudolf je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 571 od dne 13. januarja 1936 postavljen za suplenta na zavodu. 4. Suplent Melihar Stane je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 20477 od dne 14. junija 1935 postavljen na zavodu za profesorja VIII. položajne skupine. 5. Strokovna učiteljica Piber-Šumi Silva je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 41337 od dne 18. oktobra 1935 postavljena za honorarno nastavnico in je dne 4. novembra 1935 nastopila službo. Z dnem 31. marcem se je iz zdravstvenih razlogov odpovedala službi. 6. Strokovna učiteljica mestne dekliške osnovne šole Trdina Frančiška je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 11252 od 28. aprila 1936 postavljena za honorarno učiteljico za žensko telovadbo ter je dne 9. aprila nastopila službo. II. Razrešitve, namestitve in premestitve. 1. Profesor Bitenc Mirko, dodeljen zavodu z drž. realne gimnazije v Murski Soboti, je bil s kralj, ukazom S. n. br. 42682 od dne 19. oktobra 1935 premeščen na zavod. 2. Honorarna nastavnica Bolhar Vera je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 39107 od 5. oktobra 1935 razrešena službovanja na zavodu. 3. Suplent Liška Janko je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 41030 od dne 16. oktobra 1935 razrešen službovanja na zavodu. 4. Suplent Pfeifer-Horvat Vida je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 13071 od dne 22. aprila 1936 premeščena z II. drž. realne gimnazije v Ljubljani na zavod. 5. Profesor Presker Janko je bil s kralj, ukazom S. n. br. 42682 od dne 25. okt. 1935 premeščen z drž. realne gimnazije v Mariboru in je dne 23. novembra 1935 nastopil na zavodu službo. 6. Profesor dr. Strmšek Pavel je bil s kralj, ukazom S. n. br. 42678 od dne 26. okt. 1935 premeščen z drž. realne gimnazije v Murski Soboti in je dne 20. nov. 1935 nastopil na zavodu službo. 7. Honorarna nastavnica Trdina Frančiška je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 39107 od 5. okt. 1935 razrešena službovanja na zavodu. III. Dodelitve. 1. Profesor fldlešič Miroslav, dodeljen II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, je bil z ,odl. min. prosvete S. n. br. 49955 od dne 24. decembra 1935 pozvan, da se vrne na svoje službeno mesto v Celju, z odi. min prosvete S. n. br. 70 od 2. januarja 1936 in z odi. min. prosvete S. n. br. 14137 od 29. aprila 1936 pa zopet dodeljen II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani v službovanje. 2. Suplent Pfeifer-Horvat Vida je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 13110 od dne 22. aprila 1936 dodeljena II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani v službovanje. IV. Napredovanja. 1. S kralj, ukazom S. n. br. 30573 od dne 30. julija 1935 so napredovali v VII. pol. skupino prof. Bitenc Mirko, Drobne Rudolf [in Modrijan Danilo. 2. S kralj, ukazom S. n. br. 49367 od 21. julija 1935 je napredoval v VI. položajno skupino učitelj veščin Bolhar Alojzij. V. Dopusti. 1. Prof. Boršnik Marija je imela bolezenski dopust od 23. septembra do 22. oktobra 1935 (odi. kr. ban. uprave IV. No. 8513/2 od dne 26. septembra 1935). 2. Prof. Holeček Pavel je imel bolezenski dopust od 13. sept. do 4. okt. 1935 (odi. kr. ban. uprave IV. No. 15697/1 od dne 5. okt. 1935). 3. Supl. Knap Änton je imel bolezenski dopust od 22. okt. do 21. dec. 1935 (odi. kr. ban. uprave IV. No. 17558/1-2 od dne 11. in 25. nov. 1935). 4. Prof. Rojšek Franc je imel bolezenski dopust od 9. dec. 1935 do 28. jun. 1936 (odi. kr. ban. uprave IV. No. 19539 od dne 16. dec. 1935 in min. prosvete S. n. br. 4598 od 24. febr. 1936 ter min. prosv. S. n. br. 8783 od 30. marca 1936). 5. Prof. dr. Žgeč Franc je imel bolezenski dopust od 23. do 30. sept. in od 14. do 21. okt. 1935 (odi. kr. ban. uprave IV. No. 16817 od 4. nov. 1935). 6. Honorarna nastavnica Piber-Sumi Silva je imela bolezenski dopust od 11. jan. 1936 do konca šolskega leta (odi. kr. ban. uprave IV. No. 842/1 od dne 28. jan. 1936). B) Profesorski zbor po stanju Zap. št. Priimek in ime Zvanje Glavna in vzporedna stroka Ima nastavniške službe na dan 1. junija Skupina (In stopnja), po kateri prejema plaCo, in datum, kdaj jo je dosegel 1. Mravljak Franc . direktor Latinščina, Grščina, slovenščina 251. 8 m. 15 d. IV/1 2. II. 1932 2. Holeček Pavel . . profesor Latinščina, Grščina, nemščina 30 . 8 „ 16. 111/2 29. XII. 1930 3. Bračko Ivan . . . Latinščina, GršCina, 29 * 8 . 16 „ IV/1 29. XII. 1929 slovenščina 4. Napotnik Josip . . n FrancoSCina, NemšCina 24 . 8 „ 15. IV/1 3. V. 1935 5. dr. Strmšek Pavel n Slovenščina, Zgodovina. zemljepis 20 „ 8 . 6 „ 1V/2 13. VI. 1932 6. Orožen Janko . . n Slovenščina, Zgodovina, zemljepis 24, 3 . n 1V/2 26. X. 1933 7. Dr. Zelenik Karel n Francoščina, Nemščina 20 „ 11 . n IV/2 20. I. 1934 8. Brodar Srečko . n Prirodopis, fizika, matematika 20 „ 11 . 11 „ IV/2 17. IV. 1934 9. Stante Valentin . n Prirodopis, fizika, matematika 12» 3 „ 21 » V 29. III. 1935 10. Mlinar Ivan . . . n Zgodovina, Zemljepis 9„ 8 . 11 » VI 21. XI. 1933 11. Rojšek Franc „ Prirodopis, Zemljepis 10. 5 „ 24 „ VI 30. IV. 1934 12. Dr. Žgeč Franc n Pedapogika, Filozofija . 7 „ 4» VI 28. XI. 1934 13. Bolhar Alojzij . . učitelj vešCin Telovadba, Stenografija 16. 9 . 1 . VI 28. XI. 1934 14. Kovačič Peter . . profesor Verouk 12 „ 9 „ n VII 5. I. 1934 15. inž. dr. Perpar Mar. n Kemija, Fizika, matematika 8„ 6 . 24 „ VII 5. I. 1934 16. Presker Janko . . n Prirodopis, fizika, matematika 8„ 5 . 17 » VII 10. I. 1934 17. Tavželj Stanko . . ufiitelj veSCin Glasba 11 . 7 . 12 . VII 15. 11. 1935 18. Dr. Blaznik Pavel profesor Zgodovina, Zemljepis 7„ 4 . 18. VII 18. IH. 1935 19. Fabjančič Milan . n Slovenščina, Francoščina 12 „ 10 . 16 „ VII 3. V. 1935 20. Bitenc Mirko . . . n Matematika. Fizika 12 . 1 „ 9 . VIII 26. VI. 1932 21. Drobne Rudolf . n Nemščina, latinščina 10. 5 . 16 „ VIII 22. VI. 1932 22. Modrijan Danilo . n Matematika, Fizika 10,, 5 . 16 . VIII 26. VI. 1932 23. Boršnik Marija . n Slovenščina, nemščina 6„ 5 „ 23 „ VIII 16. XII. 1932 24. Ščuka Florijan uCitelj veSCin Risanje H„ 7 , 10. VIII 11. VI. 1933 25. Melihar Stane . . profesor Slovenščina, nemščina 2 » 5„ VIII 3. VI. 1935 26. Ster Josip . . . suplent Slovenščina, nar. zgod. 4. 6 . 18 „ Pripravnik 14. XI. 1931 27. Capuder Franc . . n francoščina, slovenščina 3„ 6 » 14 „ n 23. XI. 1929 28. Dr. Sijanec Fran . n Umetn. zgodovina, zgodovina, zemljepis 3. 2 * 5. » 27. III. 1933 29. Ceranič Nada . . n Srbohrvaätlna. nar. zgodovina latinščina, ruSCina 3 n 2 . * „ n 28. III. 1933 30. Mrvoš Desa . . . n Zemljepis, etnologija, 1„ 9 „ 12 „ n 20. VIII. 1934 31. Krašna Ivan . . . n nacljonalna zgodovina Matematika, Fizika 1 . 9 „ 2. n 30. VIII. 1934 32. Knap Anton . . . Yl Zoologija, botanika, geol. s paleontologijo 1 . 8 „ IL 28 „ o n 3. IX. 1934 33. Dr. Hanželič Rudolf n hoti. uC. Verouk * » 1 » n ou. 1. iy^4 34. Modic Miroslav . risanja Risanje 35. Bolhar Vera . . . hon. učit. žen. roC. del Telovadba, Zenska roCna dela 36. Trdina Frančiška hon. učit. žen. tel. Telovadba 37. Bulovan Ilija . . . _ pravosl. verouk — 38. May Gerhard . . evang. verouk — 1. Kos Martin . . . služitelj 31 1. 5 m. —d 1/3 24. XII. 1934 2. Trobec Ferdinand * 34 n n 15, 1/3 1. IX. 1932 ob koncu šolskega leta 1935./36. Skupina (in stopnja). Kaj je poučeval, v katerih razredih in koliko ur na teden £3 v kateri je napredoval, in datum napredovanja i« "S ro — ^ — •o Q> fca N 03 0= Druge šolske obveznosti Opomba lat.: 7a3 3 Odi. z r8dom sv. Sava IV. in Jug. krone IV. st. . . . lat.; 6b4, 83; nemščina: 5a:l, b3, 8;'; 16 Knjižničar nem. dij. knjižnice USna obvez, znižana z odi. Snbr.49732/35, 25. I. 1936 lat.: 5b‘, 6a4, 7b3; nemščina: 6a3, 6b3 17 6a Odlikovan z redom franc. : 2a3, 3c3, 4bs, 4d3, 7a3, 7b3 Knjižničar sv. Save IV. stopnje 18 7a franc. dij. knj. in slov.: Ib4, 2c‘, 3d3, 7a<;zemlj.; 2b”, 2c2; zgod. 2b- 21 3d refer.za Sokola Odlikovan z redom slov. ‘ 4b4, 6b4 ; zemljepis; 3cL\ 4b2, 7a2; zgod.: 4o:l, 7a3 20 — sv. Save V. stopnje Odlikovan z redom franc. : 3a3, 4a3, 4c3, 6a3, 6bs, 83 18 4a sv. Save V. stopnje prir.: 6a3, 6b3; fizika: 4c3; mat.: 2a4, 4c3, 4d3; hig.: 6a1, 6b1 20 4c Nadzornik dij. org. „Sloge“ Odlikovan z redom Jugoslov. krone 5. st., sv. Save 4. stopnje prir.: lc3, 7a2, 7b2; zem.; 6b2: mat.: lc\ 3b4; fizika: 3c-' 3d3 20 lc Var. prir. kab. Nadzornik FS zem.: lb-', 3b2, 7b3,8=; zgod.: 3b3, 6b3. 7b3, 83 20 6b Varuh zem. zgod. kabineta Nadz. „Sloge“ • — — Nadzornik PJS Imel bolezenski 14 dopust franc,: Ib3,1 c°; nem.: 4a3, 4c3; pp. 8-' — UCna obv. zni2. z odi. tel.: 3b2, 3c2, 3d'-\ 4b\ 4c‘, 4d4, 5a-, 5b2, 6 (ab)4. 22 Varuh telovad- Snör. 46542,4.12.35. 7 (ab)1; hg : 4b1, 4c4, 4d[; sl.: 1d4 nega orodja ver.: la2, 1b-, 2a-', 3c3. 3d-', 4b-', 4c3, 4d2, 5b3, 6a3, 8-' 22 — Varuli veroučne zbirke fiz.: 7a3, 7b3, 83; kemija: 4b3, 4c3, 4d3, 83 20 8 Varuh fiz. in kem. zbirke mat. : lb3 ld3; prirodopis.; la3, 1b3; 21 lb Odi. z redom sv. Save fiz.: 3a3, 4a'-', 4b2, 4d2; kein.: 4a3 Varuli pevske zbirke V. stopnje petje: la2, lb2, Ic3, ld-', 2a3, 2b2, 2c3: ' 19 _ MI. zb.: 4; zbor. petje: tel.: lb2 zem.: 4a2, 4d3, 5b3, 6a3; zqod.: 4a3, 20 4d Nadzornik PJS 4d3, 5ba, 6a3 siov.: 3b3, öa4; franc.: 1a3, 3b3, 5a3, 5b3 19 3b Knjižničar slov. dij. knjižnice Službena doba šteta brez voj. VII30 VII. 1935. mat.: 3a4, 3c4, 3d4, 5a3, 5b3; hg.: 3c4, 3d' 20 5b let Vil 30 VII. 1935. lat.; 5a4; nem.: 4b3, 4d3, 7a3, 7b3; srbh.. 4b2, 4c2 20 4b Nadz. skavtov VII 30 VII. 1935. mat.: 2c4, 4a3, 4b3, 7a4, 7b*; hg.: 4a4 19 7b Varuh matem. zbirke in slov.: 2a3, 3a3, 4a4, 4c4; nem.: 3a3, 3b3 20 3a poslovodja ris.: 2a2, 2c2, 3a2, 3b2, 4a2, 4b3, 6a1, 6b4: 22 Varuh risarske tel.: 1c2, ld2, 2b-', 2c3 zbirke slov.: 3c3, 4d4, 5b3, 8b*; nem.: 3c3, 3d3 20 3c Knjižničarknjiž. Slu2b. doba šteta brez dij. podp. dr. samoupravne službe slov.: !a4, lc4, 5a4, 7b4; sh : lc2 18 5a Knjižničar uCit. Odi. z redom Jug. krone knjižnice V. st. (s) prof. izpitom franc.: ld3, 2b3, 2c3, 3d3; sl.: 2b4; sh.: lb2, ld3 20 2c Od 10. I|l. 1932 do 11. zem. : la2, lc2, ld2, 3d2, 4c2; zg.: 2c2, 3d3, 4c3 18 1d III. 193S službo prekinil. Ima prof. izpit sh..- la2, 2a3, 2b2, 2c2, 3a2, 3b2, 3c2, 3d2, 4a2, 4d2 20 Varuh s.-lir. dij. knjižnice zem. • 2a3, 3a2, 5a2; zgod.: 2a3, 3a3, 3c3, 5a3 17 2a Nadzornik P1S mat.: la3, 6a3, 6b3, 84; fizika; 3b3; hg: 3a1, 3b' 17 la pr.; ld* 2a* 2b2, 2c2, 5a2, 5b2; mat.; 2b4 hg ; 7a1, 7b1 18 2b v.; tc2, ld-', 2b2, 2c2,3a-‘, 3b2, 4a2,5a2,6b2, 7a2, 7b2 22 — ris.; la-*, lb2, lc2, ld2, 2b3,3c2, 3d2, 4c2,4d2, 5a3,5b2 22 — ž. roCna dela; la2, lb2, 2a'-', 3a2, 3b2, 33 10 .... t. tei.: la2, lb2, 2a!, 3a3, 3b2, 4 (ab)2, 5a2, (6a7a)‘ 15 .... 1-8. r. 4 PouSev. brezplačno 1—8. r. 4 PoiiCsv. brezplačno C) Izpremembe v urniku in predmetniku med šolskim letom. V šolskem letu 1935/36 se je zaradi postavitev, premestitev in razrešitev članov učiteljskega zbora med šolskim letom menjal urnik in predmetnik štirikrat. Urnik štev. 1 je bil v veljavi od 13. septembra do 24. novembra 1935. Po tem urniku je bil po 1 tedensko učno uro skrčen pouk v sledečih predmetih in razredih: |I. a, b, c, d r. v slovenščini, prirodopisu in matematiki, v II. a, b, c r. v slovenščini, srbohrvaščini, francoščini, prirodopisu in matematiki, v III. a, c r. v slovenščini, francoščini, nemščini, zgodovini in hi-gijeni, v III. b r. v slovenščini, francoščini, nemščini, zgodovini, matematiki in higijeni, v III. d r. v slovenščini, francoščini, nemščini in higijeni, v IV. a, c r. v kemiji in higijeni, v IV. b, d r. v nemščini, kemiji in higijeni, v V. a, b r. v francoščini, zgodovini in zemljepisju, v VI. a, b r. v fran- coščini in prirodopisu, v VII. a, b r. v francoščini, matematiki, fiziki in higijeni, v VIII. r. v fiziki. Skupaj je bilo reduciranega pouka za 76 tedenskih učnih ur. Urnik štev. 2 je bil v veljavi od 25. novembra 1935 do 16. marca 1936. Pouk je bil reduciran v naslednjih predmetih in razredih: v I. a, b, d r. v slovenščini, prirodopisu in matematiki, v I. c r. v slovenščini in prirodopisu, v II. a, b, c r. v slovenščini, srbohrvaščini, francoščini in prirodopisu, v III. a, b, c, d r. v slovenščini, francoščini, nemščini, zgodovini in higijeni, v IV. a, c r. v higijeni v IV. b, d r. v nemščini in higijeni, v V. a r. v francoščini, zemljepisu in zgodovini, v V. b r. v francoščini in zemljepisu, v VI. a, b r. v francoščini v VII. a, b r. v francoščini in higijeni. Skupaj je bilo reduciranega pouka za 60 tedenskih učnih ur kljub temu, da so poučevali nastavniki tedensko 18 učnih ur preko maksimalne učne obveznosti. Z urnikom štev. 3, ki je stopil v veljavo 17. marca, se je število reduciranega pouka zmanjšalo na 26 tedenskih učnih ur. Strokovnim učiteljem pa se je dodelilo do konca šolskega leta 61 tedenskih učnih ur preko maksimalne učne obveznosti. Za 1 tedensko učno uro je bil pouk reduciran v slovenščini v I. a, b, c, d r., v II. a (za 2), v II. b, c r., v III. a, b, c, d r. in v V. b r., v matematiki v I. a, b, d r. v prirodopisu v I. a, b, c, d r. in II. a, b, c r. in v telovadbi v IV. b, c, d r. Z urnikom štev. 4, ki je stopil v veljavo dne 9. maja, se je začel zopet pouk v ženski telovadbi in v ženskih ročnih delih, ki ga, odkar je zbolela hon. strok, učiteljica Piber-Sumi Silva, od 11. I. 1936 naprej sploh ni bilo. Letopis zavoda. 1. Popravni izpiti ob koncu lanskega šolskega leta v mesecu avgustu. a) Redni učenci. 1. a Izpit so napravile: Domanjko Kristina, Doplihar Sonja, Rabič Vida, Verderber Sava, Voga Zlatana, Vrečko Sonja. Izpita niso napravile: Gabrovec Silva, Korban Marija, Koštomaj Hedvika, Marn Vida, Matek Roza, Podržaj Boža. I. b Izpit so napravili (e): Dreu Änton, Gmeiner Anton, Jelovšek Bogomil, Kompan Ludovik, Naprudnik Zoran, Siljan Dušan, Skamen Mirko, Toplak Miran. Izpita niso napravili: Krajnc Ciril, Zagoričnik Karol, Zorko Karol. I. c Izpit so napravili: Črepinšek Alojzij, Jurič Viktor, Piki Franc, Repič Božidar, Schwarz Feliks, Veber Marjan, Zagode Jožef. Izpita niso napravili; Pfeifer Franc, Ramšak Friderik, Schwander Pavel, Vrabič Stanislav, Zupanek Alojzij, 2gur Branivoj. II. a Izpit so napravile: Matkovič Nada, Trebše Marta, Vedernjak Milena. Izpita nista napravili: Gospodaric Marija, Horjak Olga. II. b Izpit so napravili (e): Dolinar Vida, Gabrovšek Fedor, Korent Berta, Musar Anton, Pirtošek Branko, Steiner Svetozar, Tratar Vida, Voga Tugomer. Izpita nista napravili: Bedenik Marija, Kandolf Marija. II. c Izpit so napravili: Gruden Josip, Korošec Anton, Lenasi Rudolf, Muhar Robert, Srebotnik Franc, Zagoričnik Zvonimir. Izpita nista napravila: Grobler Mirko, Ikovic Viktor. II. d Izpit so napravili: Deniša Štefan, Jeromelj Bogomir, Naglič Janez, Srebotnjak Ivan, Štorman Andrej, Tauschmann Karel. Izpita niso napravili: Skamen Julij, Šketa Jožef, Turk Anton. III. a Izpit so napravile: Arnšek Anica, Cimperšek Majda, Črnigoj Veko- slava, Jakčin Marija, Jelenec Milena, Kropivšek Cirila, Milutinovič Jelica, Praznik Kosenka, Rabič Hilda, Rajh Stanka, Suša Jožefa, Tertnik Radislava. Izpita ni napravila : Poženel Hilda. III. b Izpit so napravili (e): čanžek Valter, Gobec Zvonimir, Grilanc Olga, Horjak Franc, Jerič Feliks, Kramar Bogdan, Križan Anton, Marchetti Srečko, Perdih Karel, Selšek Stanko, Sieber Ernest, Wiesberger Franc. Izpita niso napravili: Cepuš Karel, Klobučar Artur, Žagar Vinko. III. c Izpit so napravili: Barle Srečko, Fürst Bogdan, Hrobat Jožef, Kan- tušer Božidar, Kopše Franc, Krell Robert, Majes Stanislav, Marčič Samo, Marinček Igor, Pečnik Milan, Pocajt Franc, Pohar Ladislav, Uranič Dragomir. Izpita niso napravili: Bekeš Borislav, Pešec Milko, Šekoranja Ivan. IV. b Izpita ni napravil: Lojk Branko. V. a Izpit so napravili: Brečko Danilo, Hrovat Marija, Kroflič Marija, Paulik Zora, Pirih Miran, Razboršek Zoran, Vidic Cvetka. Izpita ni napravila: Krecenbaher Dora. V. b Izpit so napravili: Agrež Anton, Lukežič Radivoj, Urbančič Marjan. VI. a Izpit so napravili: Bothe Verner, Jug Štefanija, Komorski Blanka, Mejavšek Vekoslava. Izpita ni napravila : Gaberc Romana. VI.b Izpit so napravili: Fabian Alojz, Gradišnik Fedor, Jernejšek Friderik, Platzer Janez, Steinböck Friderik. Izpita nista napravila: Gajšek Friderik, Srabotnik Gvidon.i VII. Izpit je napravil: Peštaj Alojzij. VIII. Izpit je napravil: Tacar Franc. b) Privatni učenci (nke). Izpit so napravili: Krašovc Stanislav, Zabukovšek Alojzij I. r. Fendre Stanislav, Novak Konrad in Batis Rudolf II. r. Trojan Štefanija III. r., Ajdič Franc IV. r. K izpitu se ni javil Černelč Jožef IV. r. 2. Razredni izpiti. Razredni izpit je napravil Pocajt Franc III. c 3. Nižji tečajni izpiti. Popravni izpit so napravili iz IV. b Božič Ciril, Cencelj Ludovik, Goršek Anton, Vengust Miroslav, IV. c Kohne Emanuel, Pleterski Ladislav, Žohar Franc. Izpita nista napravila: Gruden Marjan in Mlakar Rudolf (IV. c). 4. Drugi važnejši dogodki. f PROTÄ MHNOJLO ČUDIČ. V soboto, dne 5. oktobra 1935 se je v okolici Slavonske Požege smrtno ponesrečil gospod Manojlo Čudič, protojerej celjske parohije. Tragično je preminul, ko je preživljal največje veselje in zadovoljstvo, ki ju morejo občutiti samo starši, kadar vidijo svoje otroke na cilju življenja. Njegov — 8 - mlajši sin Vladko je nekaj dni prej dovršil vojno akademijo in postal artilerijski podporočnik. Se zadnjo žrtev je bilo treba doprinesti — rabil je za svoj poklic konja, ki ga je hotel oče sam preizkusiti. V svoji preveliki očetovski ljubezni pa ni zaslutil nevarnosti, v katero je drvel in iz katere zanj ni bilo več povratka v Celje. Pokopali so ga v Slavonski Požegi, v idiličnem mestu, v katerem je preživel svoja lepa dijaška leta. Nepričakovana vest o smrti spoštovanega in splošno priljubljenega protojereja Čudiča je globoko pretresla tudi Celje in okolico. Saj je užival pokojni kot svečenik in človek zaradi svojega odkritega in z globoko ljubeznijo do Jugoslavije prežetega značaja največji ugled. Zlasti pri srcu mu je bila šolska mladina brez razlike verske pripadnosti. V ožjem stiku pa je bil z učenci in učenkami pravoslavne vere, katere je poučeval v pravoslavnem verouku. Na raznih nacionalnih proslavah so nastopili njegovi mali deklamatorji, ki jih je do solz ganjen poslušal in motril s svojimi blagimi očmi. Naj ohrani vzornega vzgojitelja in navdušenega Jugoslovana tudi celjska šolska mladina v najlepšem spominu! f MILAN RUS. Dne 10. julija 1935 je po dolgotrajni bolezni umrl šestošolec Milan Rus, sin dr. Davorina Rusa, drž. tožilca v Celju. Bil je odličen učenec po uspehih in vzoren po vedenju. Mnogo je obetal s svojo ljubeznivostjo in poslušnostjo staršem, mnogo koristnega pa bi bil storil tudi v službi domovine. Pogreba, ki se je vršil dne 12. julija, torej med počitnicami, na celjskem mestnem pokopališču, se je udeležilo več članov učit. zbora in pokojnikovih sošolcev. Ob odprtem grobu mu je spregovorila v zadnje slovo sošolka Vlasta Sernec. Dobrega Milana bodo ohranili učenci in učiteljski zbor v najlepšem spominu. t KURT GRÖGER. Kruta smrt je posegla v vrste našega dijaštva tudi med šolskim letom. Dne 24. februarja 1936 je po daljši bolezni umrl v graški bolnici učenec III. d razreda Gröger Kurt, sin Kurta Grögerja, prokurista Westenove tovarne v Celju. Pogreb dobrega in vestnega učenca se je vršil dne 26. februarja na celjskem okoliškem pokopališču. Udeležili so se ga člani učiteljskega zbora, vsi njegovi součenci in še mnogo učencev in učenk iz ostalih razredov. V imenu zavoda se je poslovil od mnogo prerano umrlega Kurta ter izrekel težko prizadetim staršem sožalje njegov razrednik profesor dr. Pavel Strmšek. Od 1. do 5. septembra 1935 : Redno vpisovanje učencev in učenk. 12. septembra 1935 : Otvoritvena služba božja v Marijini cerkvi, nato razdelitev učencev po razredih in oddelkih ter objava urnika. 12. septembra 1935: Otvoritvena seja učiteljskega zbora. 25. septembra 1935: Žalna sv. maša v Marijini cerkvi za pokojnim šesto-šolcem Milanom Rusom. 5. oktober 1935: Zaradi ekskurzij pouka prosto. 9. oktobra 1935: ;Na dan tragične smrti v Marseilleu so bile ob pol 10. uri v Marijini cerkvi žalne molitve za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Ujediniteljem. Nato se je vršila ob 10. uri pred mestnim magistratom javna komemoracija, katere sta se udeležila učiteljski zbor in vsa šolska mladina. Dan je bil pouka prost. 10. oktobra 1935: Prvo uro so imeli strokovni učitelji v vseh razredih spominski govor o delu in zaslugah blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda. 24. oktobra 1935: Razredne seje in 1. redna seja učiteljskega zbora v I. polletju. 24. oktobra 1935: Izredna seja učiteljskega zbora o nacionalni in državljanski vzgoji mladine. 28. oktobra 1935: »Dan jugoslovansko-češkoslovaške vzajemnosti«. Češkoslovaški narodni praznik je proslavil zavod s predavanjem v dveh skupinah. Nižješolcem je predaval v telovadnici suplent Liška Janko, višje-šolcem v risalnici pa prof. Orožen Janko. Po predavanjih se je vršil reden pouk. 30. oktobra 1935: »Dan štednje« namesto 31. oktobra, ki je bil zaradi sv. obhajila pouka prost. Zavod ga je praznoval na ta način, da so strokovni učitelji prvo uro po razredih razložili učencem in učenkam namen proslave in veliki pomen štednje za posameznika in državo. 30. in 31. oktobra 1935: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo. 1. in 2. novembra 1935 : Vsi svetniki in vernih duš dan, pouka prosto. 4. do 6. novembra 1935: Strokovni učitelji zemljepisja so predavali po razredih o pomenu »Jadranskega dneva«. 4. do 9. novembra 1935: Po odloku min. prosvete S. n. br. 7640 od dne 15. oktobra 1935 se je proslavila stoletnica smrti narodnega pesnika Filipa Višnjica. V slovenskih in srbohrvatskih urah so se vršila po razredih predavanja o njegovih zaslugah za narodno pesništvo in pro-bujenje naroda. 11. do 14. novembra 1935: »Dan miru«. Po odloku min. prosvete Pbr. 42796 od 31. okt. 1935 bi se bil moral proslaviti od 4. do 9. novembra. Ker pa je odlok prepozno dospel, so se vršila predavanja strokovnih učiteljev srbohrvatskega jezika in zgodovinarjev po razredih od 11. do 14. novembra. Spomin na padle svetovne žrtve se je proslavil dne 11. novembra ob 11. uri z dvominutnim molkom. 22. novembra 1935: Strokovni seji učiteljskega zbora gled« nižjega in višjega tečajnega izpita. 23. novembra 1935: Po umrlem strok, učitelju proti Manojlu Čudiču je prevzel na zavodu pouk pravoslavnega verouka prota Ilija Bulovan. 1. december 1935: Praznik narodnega ujedinjenja, ki se je proslavil po sledečem razporedu: Ob 8. uri je bila v Marijini cerkvi služba božja, nato pa v telovadnici šolska proslava. Mladinski pevski zbor je zapel državno himno in Adamičevo »Prvodecembersko molitev«. O pomenu praznika je govoril osmošolec Izidor Cergol, nakar je recitiral osmošolec Ivan Cigoj »Spominu bazoviških žrtev«. Sledile so deklamacije. Vida Lesjakova iz III. b r. je deklamirala Golarjevo »Gospo sveto«, Zdenka Cergolova iz IV. a r. Gorinškovo »Vizijo« in Damjana Božičeva iz I. b r. IFilipovičevo »Oslobodjenje«. Dijaški godalni kvartet je pod vodstvom g. Karla Sancina, ravnatelja celjske Glasbene Matice zaključil proslavo s »Pesmijo splavarjev na Volgi« in z Dvofakovo »Humoresko«. Od 2. do 8. decembra 1935: Po odloku kr. banske uprave IV. No. 17519/1 od 20. nov. 1935 se je proslavil na zavodu »Obrtni teden« s tem, da so strokovni učitelji zemljepisja v svojih učnih urah govorili o pomenu tega tedna. 10. decembra 1935: Razredne seje in 2. redna seja učiteljskega zbora v I. polletju. 14. decembra 1935: Jugoslovanski prosvetni film v Beogradu je predvajal v kinu »Union« komemorativni film »Legenda o Oplencu«. 18. decembra 1935: Strokovna konferenca za slovenski in srbohrvatski jezik. 21. decembra 1935: Po odloku kr. banske uprave IV. No. 19018/1 z dne II. dec. 1935 so strokovni učitelji posvetili v vseh razredih prvo učno uro izseljeniškemu vprašanju. 22. decembra 1935 do 10. januarja 1936: Po odi. min. prosvete P. br. 46375 z dne 21. nov. 1935 božični šolski odmor. 16. januarja 1936: Strokovna konferenca o šolskih in domačih nalogah. 23. januarja 1936: Zaradi poplave pouka prosto. 27. januarja 1936: Ob 8. uri proslava sv. Save v šolski telovadnici. Deklamirali sta Pečnik Sonja iz III. a r. »Sava Nemanjič« in Uranjek Ivana iz IV.a r. Kosovelovo »Balado«. Mladinski pevski zbor je zapel himno sv. Savi, o življenju in delovanju sv. Save je pa govoril sedmošolec Hrašovec Aleksander. Proslavo je zaključil mladinski pevski zbor z državno himno. 29. do 30. januarja 1936: Razredne konference ob sklepu I. polletja. 31. januarja 1936 : Po zadnji lekciji dopoldanskega in popoldanskega pouka so razdelili razredniki dijaške knjižice. 4. februarja 1936: Strossmayerjeva proslava ob 8. uri v šolski telovadnici. Mladinski pevski zbor je uvodoma zapel Runjaninovo Strossmayerjevo himno. Četrtošolec Miroslav Hrazdira je recitiral Strossmayerjeve »Sa-vcte omladini«, tretješolka Stana Peričeva je deklamirala Aškerčevo »Mi vstajamo«. O velikem Jugoslovanu Strossmayerju je govoril prof. dr. Pavel Strmšek. Proslavo je zaključil mladinski pevski zbor z državno himno. 8. februarja 1936: Izredna seja učiteljskega zbora zaradi disciplinskega slučaja. 21. februarja 1936 : Izredna seja učiteljskega zbora zaradi več disciplinskih prestopkov. 2. marca 1936 : Strokovna seja o slovenskem pravopisu. 6. marca 1936: Stoletnica Stritarjevega rojstva. Po odi. kr. banske uprave IV. No. 4346/1 od dne 21. februarja 1936 so se vršile spominske proslave v slovenskih urah po razredih. 10. marca 1936: Strokovna seja o pouku prirodopisa, kemije, fizike, matematike in higijene. 17. marca 1936: 1. redna seja učiteljskega zbora v II. polletju. 26. marca 1936: Izredna seja učiteljskega zbora zaradi disciplinskih prestopkov. Od 27. do 29. marca 1936: Velikonočne verske vaje. 3. aprila 1936: Izredna seja učiteljskega zbora zaradi disciplinskega prestopka. Od 9. do 19. aprila 1936: Velikonočni šolski odmor. 28. aprila 1936: 2. redna seja učiteljskega zbora v II. polletju. 2. maja 1936: Majniški izleti — pouka prosto. 5. maja 1936: Katoliški verouk je nadzoroval kanonik dr. Ivan Žagar. 9. maja 1936: Jadranski dan. Krajevni odbor Jadranske straže v Celju je priredil mladinski propagandni dan v dvorani kina Union s sledečim vzporedom: 1. Kulturni film »S polno paro«, revija angleške mornarice. 2. Govor glavnega tajnika Izvršnega odbora JS prof. dr. Iva Rubiča iz Splita. 3. Predavanje s skioptičnimi slikami učitelja Bogomira Gerlanca o naši Jadranski obali. 4. Koloriran film žurnal. Zavod se je udeležil prireditve ob pol 12. uri. Zvečer istega dne se je vršila pod okriljem Podmladka Jadranske straže zaključna šolska akademija v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Vzpored se navaja v poročilu Podmladka Jadranske straže o društvenem delovanju na zavodu. 9. maja 1936 : Materinski dan. Vršila so se prvo učno uro predavanja po razredih in pisale šolske in domače naloge o materi. 11. maja 1936: Pravoslavni verouk je nadzoroval prota Radivoj Kokič, arhijerejski namestnik iz Zagreba. 14. maja 1936: Zaključne seje razrednega učiteljskega zbora za IV. in VIII. razred. Od 17. do 24. maja 1936: Protituberkulozni teden. Po odloku kr. banske uprave IV. No. 7814 od 22. aprila 1936 so strokovni učitelji prirodopisa in higijene predavali v svojih učnih urah o jetiki, važnosti športa in gojitvi telesne kulture ter o potrebi pogoste preiskave po zdravniku v slučaju obolenja v družini. 15. in 16. maja 1936: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo. 28. maja 1936: Proslava osemdesetletnice Nikole Tesle. Strokovni učitelji fizike in prirodopisa so predavali prvo uro po razredih o delu in zaslugah velikega našega rojaka-znanstvenika. 29. maja 1936: Telovadni nastop učencev in učenk zavoda združen z lahkoatletskim meetingom. Vršil se je ob 16. uri na prostoru celjskega Sokola in Športnega kluba. Po izvajanju lahkoatletskih točk so nastopile učenke nižjega oddelka z izvajanjem gimnastičnih elementov. Huda ploha je preprečila dovršitev nadaljnjega sporeda. 4. in 5. junija 1936: Zaključne seje razrednih učiteljskih zborov za I.—III. in V.—VII. razred. 6. junija 1936: Konec pouka v I.—III. in v V.—VII. razredu. Od 7. do 14. junija 1936 : Razstava risb pod vodstvom strok, učiteljev Ščuke Florijana in Modica Miroslava. 8. junija 1936: Popravni izpit za IV. razred. 12. junija 1936: Pismeni nižji tečajni izpit. 14. junija 1936: Prihod min. odposlanca g. Westra Josipa, prosv. inšpektorja v pok. v Ljubljani, ki je nadzoroval zavod in predsedoval viš. teč. izpitu do 25. junija. Od 15. do 17. junija 1936: Pismeni višji tečajni izpit. Od 15. do 18. junija 1936: Ustmeni nižji tečajni izpit. 20., 22. do 25. junija 1936: Ustmeni višji tečajni izpit. 26. junija 1936: Sprejemni izpit za I. razred. 27. junija 1936: Sklepna seja učiteljskega zbora. 28. junija 1936: Vidovdanska proslava. V Marijini cerkvi se je vršila ob 8. uri zahvalna služba božja, nato pa na zavodu šolska proslava, pri kateri sta sodelovala šolski mladinski zbor in dijaški orkester pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice g. Karla Sancina. Na sporedu so bile tudi deklamacije. Slavnostni govor je imel prof. dr. Blaznik Pavle. Po akademiji so razdelili razredniki letna izpričevala. lični načrt in učne knjige, ki so se uporabljale v šolskem letu 1935./36. 1. Učni načrt. a) Obvezni predmeti. Pouk v obveznih predmetih se je vršil po učnem načrtu in programu, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete. Predmet Razred I. 1 H- | III. IV. V. I VI. i VII. VIII. Verouk Slovenski jezik Srbohrvatski jezik ... +1 Francoski jezik O g Nemški jezik ■g Latinski jezik ....... Zemljepis Zgodovina Prirodopis « Kemija Fizika Matematika Filozof, propedevtika .... Higijena 2 5 2 3 2 3 4 2 5 2 3 2 2 3 4 2 4 2 3 3 2 3 2 4 1 2 4 2 3 3 2 3 3 2 3 1 2 4 3 3 4 2 3 2 3 2 4 3 3 4 2 3 3 3 1 2 4 3 3 3 2 3 2 3 4 1 2 4 3 3 3 2 3 2 3 4 2 O a Risanje S Petje £ Telovadba 2 2 2 2 2 2 i 2 2 2 2 2 2 1 1 1 • Skupaj . . . Žensko ročno delo za učenke 27 2 29 2 30 2 32 30 30 31 31 b) Neobvezni predmeti. a) Zborovo in cerkveno petje po 2 uri na teden, ki ga je poučeval učitelj veščin Stanko Tavželj. ß) Slovenska stenografija v dveh tečajih po 2 uri na teden, ki jo je poučeval učitelj veščin Alojzij Bolhar. Prvi tečaj, ki je imel dva oddelka, je obiskovalo ob koncu šol. leta 58 učencev (nk), drugi tečaj pa 22 učencev (nk). y) Češki jezik v enem tečaju je poučeval prof. Janko Orožen. Obiskovalo ga je 20 učencev (nk) iz 6. in 7. razreda. 2. Učne in pomožne knjige v šolskem letu 1935./36. (Odobrene z odi. min. prosv. S. n. br. 37794 od 24. sept. 1935). I. razred. Katoliški katekizem, nova izdaja. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, I. del. 2. izdaja. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za I. razred. Rupel, Srbohrvatska vadnica, I. let. Južnič, Francoska vadnica, I. let. Radivojevič-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisja za I. razred. Šenoa, Geografski atlas 1934. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede. Kapus, Prirodopis rastlinstva, 3. izd. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede sred. šol, 3. izd. Kramolc, Pesmarica za nižje razrede sred. šol. II. razred. Katoliški katekizem, nova izdaja. Levičnik, Zgodbe sv. pisma 2. del s kratkim obrisom cerkv. zgodovine. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka za II. razred. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 2. let. Južnič, Francoska vadnica, 2. let. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razr. sred. šol. Šenoa, Geografski atlas. Bučar, Zgodovina starega veka, 2. izd. Stanojevič, Historički atlas. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 2. izd. Kapus, Rrirodopis rastlinstva. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede sred. šol, 3. izd. Kramolc, Pesmarica za nižje razrede sred. šol. III. razred. Jaklič-Vrečar, Liturgika. Bajec-Rupel, Slovenska čitanka in slovnica za III. razred. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 3. let. Sturm, Francoska vadnica, 2. let., 2. izd. Brežnik-Kangrga, Nemška čitanka, 1. del. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za srednje šole, 2. del. Šenoa, Geografski atlas. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 1. del. Stanojevič, Historički atlas, 2. izd. Kunc, Fizika za nižje razrede sred. šol. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede, 3. izd. Pirc, Higijena, učbenik za III. in IV. razr, sred. šol. IV. razred. Mlakar, Katoliški verouk za IV. razr. sred. šol. Wester, Slovenska čitanka, IV. del. Breznik, Slovenska slovnica, IV. izd. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 3. let. Raič, Srbohrvatska čitanka. Sturm, Francoska vadnica, 2. let. Bezjak, Nemška vadnica, 1. del. Orožen, Zemljepis Jugoslavije za IV. razred sred. šol. Senoa, Geografski atlas. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 2. del. Stanojevič, Historički atlas, 2. izd. Kunc, Fizika za nižje razr. sred. šol. Prezelj, Kemija in mineralogija. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred. Pirc, Higijena, učbenik za III. in IV. razr. sred. šol. V. razred. Svetina, Katoliški verouk, 1. knjiga. Grafenauer, Slovenska čitanka, I. del. Breznik, Slovenska slovnica, 3. in 4. izd. Čukovič, Čitanka za V. in VI. razr. sred. škola sa teorijom književnosti. Sturm, Francoska vadnica, III. in IV. del. Bezjak, Nemška vadnica, 2. del. Pipenbacher, Latinska vadnica, I. del, 4. izd. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. Bohinec Kranjec-Savnik, Zemljepis za V. razr. sred. šole. Senoa, Geografski atlas. Bučar, Obča zgodovina za V. razr. sred. šol. Stanojevič, Historički atlas. Bevk, Botanika za višje razrede sred. šol. Lapajne, Geometrija za V. razred. Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred. VI. razred. Pečjak, Katoliški verouk, 2 del. Grafenauer, Slovenska čitanka, 2. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. Rupel, Protestantski pisci (izd. za šolsko rabo). Breznik, Slovenska slovnica, 3. in 4. izd. Čukovič, Čitanka za V. in VI. razr. sred. škola sa teor. književnosti. Sturm, Francoska vadnica, III. in IV. del. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Bezjak, Nemška vadnica, 2. del. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Pipenbacher, Latinska vadnica, 2. del, 4. izd. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. Čermelj, Kozmografija. Senoa, Geografski atlas. Bučar, Zgodovina srednjega veka, 2. izd. Stanojevič, Historički atlas, 2. izd. Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred. Majcen Schlömilch, Logaritmi. Pirc, Higijena, učbenik za III. in IV. razr. sred. šol. Pirc, Čitanka o higijeni. VII. razred. Pečjak, Katoliški verouk, 3. del. Grafenauer, Slovenska čitanka, 3. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd. Vodnik, Preqled hrvatske i srpske književnosti za više razr. sr. škola. Adamovič, Francoska čitanka za višje razrede, 4. izd. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Bezjak, Nemška vadnica, 3. del. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Colič, Latinska čitanka za VII. razred. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. Bradač, Latinsko-slovenski slovar. Senoa, Geografski atlas. Orožen, Zgodovina novega veka. Stanojevič, Historički atlas, 2. izd. Reisner, Fizika za višje razrede sred. šol. Kunc, Aritmetika za VII. razred. Dolžan, Mineralogija in geologija. Pirc, Čitanka o higijeni. VIII. razred. Medved, Zgodovina katoliške cerkve. Grafenauer, Slovenska čitanka, 4. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd. Vodnik, Pregled hrvatske i srpske književnosti za više razr. sr. škola. Adamovič, Francoska čitanka za višje razrede, 4. izd. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Pezjak, Nemška vadnica, 3. del. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Colič, Latinska čitanka za VIII. razr. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. Bradač, Latinsko-slovenski slovar. Orožen, Zemljepis Jugoslavije za VIII. razred. Senoa, Geografski atlas. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. raz. Stanojevič, Historički atlas. Reisner, Fizika za višje razrede sred. šol. Prezelj, Anorganska kemija za višje razrede srednjih šol. Nedič, Infinitezimalni računi. Veber, Očrt psihologije. Ozvald, Logika. — 17 2 1. Naloge iz narodnega jezika v višjih razredih. V. a razred. Šolske naloge : a) O samovzgoji. b) Jesen razgrinja sive pajčolane ... — a) Ubežni kralj (Fr. Levstik. Vsebina, značilnosti balade, ukrasi). b) Turjaška Rozamunda. (Osnutek povesti po Prešernu). a) Zdaj zvezde ugodno vladajo, zdaj semena zlata padajo, so li vaše njive zorane? b) Claudia Celea-Celje. — Vsebina in karakteristika Mažuraničevega epa »Smrt Smail-age Čengiča«. Domače naloge: a) Imeli smo ljudi — v poljani cvet .. . imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam, kaj hočete, grobovi, še od nas? (O. Župančič), b) Morje in planine. — Smrt Matije Gubca. (Po R. Aškerčevi baladi). Ster Josip. V. b razred. Šolske naloge: Kralj Matjaž v narodni pesmi. — a) Lenora, b) Kaj vem o Äbesiniji. (Črtica). — a) Motiv matere v slovenski in srbski narodni epiki, b) Skovan je meč, da življenje ti brani, a rajši v nožnici miren ostani. (Jos. Cimperman). Domači nalogi: Naša najvažnejša naloga v narodnem pogledu. —V besedi ne prenagli se nikdar, ker izrečeno ni več prazna stvar. (Fr. Ks. Finžgar). Melihar Stane. VI. a razred. Šolske naloge: a) Notranji razplet »Julija Cezarja«, b) Slovanska apostola se pripravljata za delo v Moravi, c) Pridobitve letošnjih velikih počitnic. — Naša prva knjiga. — Dijak in naše morje. — O materi. Domači nalogi: Zgodovina narodnega slovstva, osrednji živec narodove preteklosti. — Jugoslavija jaka u ratu, jaka u miru. Fabjančič Milan. VI. b razred. Šolske naloge: Jesen razgrinja sive pajčolane. — človek in knjiga. — Domovini so potrebni krepki in zdravi državljani. — Življenje ni praznik. Domači nalogi: Brut in Kasij v Shakespearejevem Juliju Cezarju. — Optimizem je življenje, pesimizem smrt. Orožen Janko. VII. a razred. Šolske naloge: a) Čemu čitam. b) Gledališče in kino. — a) Ovo gnjezdo vrh timora vije, jer slobode u ravnici nije. (Mažuranič). b) Te hominem esse, memento! (Klic sužnja triumfatorju). — a) Zakaj proučavamo slovstveno zgodovino, b) Zakaj slavimo velike može. — a) Kopitar in čop, romantika. b) Zois in Čop, literarna mentorja. Domači nalogi: a) Pol tisočletja slovenskega pismenstva, b) Pomen reformacije za slovensko književnost. — a) Jadranska obal v gospodarskem oziru, b) Mati, beseda vseh besed. Dr. Strmšek Pavel. VII. b razred. Šolske naloge: a) Delaj in ne obupaj, b) flli nas ročno delo vzgaja? — a) Suženjstvo je veleizdaja, b) Romantična in realistična mentaliteta. — a) Boj pri Ajdovskem Gradcu. (Prizor po Prešernovem »Uvodu Krsta pri Savici«), b) Jadranska straža. — Vsebina in karakteristika novele Ä. Šenoe »Ka-ranfil s pjesnikova groba«. Domače naloge: a) Boš rod, ki bivaš tu, boš v duši čvrst? O kaj bo z vami, vi mejniki štirje Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (Oton Zupančič), b) Kako si zamišljam organizacijo visoke šole za telesno vzgojo. — a) Slovenci in leto 1848. b) Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti, hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. (Oton Župančič). Ster Josip. VIII. razred. Šolske naloge: Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite po doleh in po logeh. (Simon Gregorčič). — a) Ob Aškerčevi osemdesetletnici, b) Gregorčičev obraz v pesmi »Človeka nikar!« — a) Sava, jugoslovanska reka. b) Zgodovinska in pesniška resničnost, c) Mlad, mlad, to se pravi: v osrčju vsega življenja. Domači nalogi: a) Zadružništvo v Celju b) Daj nam danes naš vsakdanji kruh ... — Josip Stritar (ob stoletnici rojstva). Melihar Stane. — 19 - Predavanja iz narodnega jezika v višjih razredih. V.a razred. Babič R : Alkohol — ubijalec človeštva. Ilirizem. — Cimerman E.: Josip Jurčič, Tugomer. — Černelč F.: O sodobnih ženskih listih. — Drassal S.: W. Scott, Ivanhoe. — Drofenik S.: H. Sudermann, Mati Skrb. — Favai M.: Telovadba in športi. — Franca L.: I. Tavčar, Cvetje v jeseni. — Gams B.: Glavni dogodki iz Svetovne vojne. — Gorscheg A.: Olimpijske igre nekdaj in sedaj. — Jošt K.: Razvoj alpinizma. — Kopriva E. : Fr. Bevk, Krivda. — Križnik B.: Kratek pregled češke literature. — Lesjak A.: O Slovencih doma in na tujem. — Majcenovič M.: Materinski dan. — Marčič L.: Ustoličenje koroških vojvod. — Muhar L.: Fr. Finžgar, Pod svubodnim solncem. II. — Musar M.: I. Cankar, Lepa Vida. — Ocvirk G.: J. Jurčič, Rokovnjači. — Ostrožnik M.: J. Jurčič, Jurij Kozjak. — Pepeinjak Lj.: I. Tavčar, Izza kongresa. — Perič R.: Ko sonce zahaja... (Dramatski prizor, igran na akademiji Podmladka Jadranske straže.) — Puc Sr.: Prvi početki slovenske književnosti. — Puh Št.: Podlimbarski, Gospodin Franjo. — Rakusch V.: Letalstvo in njegov razvoj. — Rustja O.: Jules Verne, Carski sel. — Simerl O.: Timmermans, Župnik s cvetočega vinograda. — Stelzer Lj.: J. Boječ, Izseljenci. — Sah J.: Naši duševni preporoditelji. Dijaštvo in slovansko vprašanje. — Skof M.: J Jurčič, Deseti brat. —ToplišekM.: Fran Levstik. — Umek C.: Jurčičev življenjepis. J. Jurčič, Domen. — Urba-šek I.: Muc, Skozi Sibirijo. Mihajlo Pupin. Narodni preporod na naši obali in naš zadnji boj zanjo. — Vastič J.: J. Kersnik, Ciklamen. V.b razred. Andrenšek K.: Koroški plebiscit. — Bonač M.: Fran Erjavec. — Detiček Janez: Slovenski kmet v srednjem veku. — Detiček Jurij: Tolstoj. — Lakner E.: Pesnikov duševni obraz in njegovo delo. — Loibner D.: Francoska revolucija. — Majdič V.: Podmornica, njen ustroj in delovanje. — Mikuš B.: Savinjski splavarji. — Novak B.: Lepa knjiga. — Pšeničnik Fr.: Matija Valjavec. — Pukl O.: Mihajlo Pupin. — Stare J.: Primož Trubar. — Tischler I. : Olimpijske igre. VI. a razred. Avsenek Br.: Ilirizem. — Barle J.: Darvinova descendenčna teorija. — Baša Z.: J. Jurčič, Sosedov sin. — Belej M.: Človek in opica. — Brečko D.: O športu. — Čok M : Matičič, V ropstvu. — Domitrovič V.: Prepo-rodovci. — Drolc D.: Od začetka do viška socializma. — Golobič N.: I. Va-štetova, Umirajoče duše. — Gologranc Fr.: V boju za severni tečaj. — Gologranc St.: Gospodarske razmere v stari Grčiji. — Horvat M.: Anton Aškerc. — Jerin S.: Koroški plebiscit. — Just E.: Ivan Vajkard Valvazor. — Kolman Lj.: Ajshilos, Perzijani. — Koprivnik J.: J. Jurčič, Cvet in sad. — Kopše M.: Bevk, Stražnji ognji. — Kossär Gr.: VI. Levstik, Gadje gnezdo. — Kossär K.: Olimpijske igre. — Kroflič M.: Srečko Kosovel. — Langus VI.: Matija Čop. — Mravljak T.: H. Sudermann, Mati Skrb. — Pilih A.: dr. Bohinec, Naše morje. — Pirih M.: O sokolski ideji. — Ster I.: Japonci in njihovi običaji. — Trtnik V.: Smisel in jedro skavtske organizacije. — Tom V.: Ivan Cankar. — Vidic Cv.:T. G. Masaryk. — Widmar F.: Fran Erjavec. — Zorko M.: Najstarejša zgodovina telesnih vaj. VI b razred. Božič S.: Na Koroškem. — Cvenk L.: O Nietzscheju. — Gajšek V.: Naš tužni Korotan. — Kobe S.: Naša mladina v Italiji. — Kočar F. : Naš narod na Koroškem. — Kranjc J.: Sreča v nesreči. — Kresnik V.: Italijanska okupacija Trsta in Gorice. — Likar D.: Cankarjeve misli o Jugoslaviji. — Lojk M.: Severna Amerika. — Lukežič R.: Problemi naše narodne obrambe. — Repič S.: J. J. Strossmayer v borbi za glagolsko bogoslužje. — Rogelj J.: Poljski mesianizem. VII. a razred. Belič I.: O filmu. — Blazinšek N.: Iz zgodovine domačega kraja. — Bole R.: Podeželski oder. — Dobovišek M.: Dramatski režiser. — Drovenik A.: Ob stoletnici Stritarjevega rojstva. — Gologranc M.: O Eskimih. — Gorišek St.: Meško, Kam plovemo. — Grobelnik M.: Čuvstvo in razum v glasbi. — Hrobat Fr.: O slovanstvu. — Jug K.: Dijaška delovna četa. — jug St.: 60 letnica vseuč. prof. Prijatelja. — Kladnik T.: Trg Vransko v zgodovini. — Klinc Fr.: Trg Vojnik v zgodovini. — Kokot A.: Življenjepis dramatika Shakespeareja. — König Fr.: W. A. Mozart. — Korban Magd,: Čas je zlato. — Kovačič St.: Kočevje in njega prebivalstvo. — Lesjak L.: Problem agrarne reforme. — Mejavšek V.: Pripovedke iz domačega kraja. Orožen V.: Masaryk in žensko vprašanje. — Prodnik A.: Dramatska režija. — Spolenak B.: Cankar, Martin Kačur. — Stelzer D.: Cankar, Na klancu. — Travirka M.: Cankar, Jakob Ruda. — Vovk St.: Jurčič, Hči mestnega sodnika. — Žumer M.: Postanek Jugoslavije. — Bulovan Br.: Novi položaj žene. VII. b razred. Birsa E.: Olimpijada. — Fabijan A.: W. Shakespeare, Macbeth. — Felicijan J : Katolicizem in pravoslavje — Gorenšek M.: Cankar, Hlapci. Ks. Meško, O tihih večerih, Rado Murnik, Navihanci. — Gradišnik F.: Razvoj slovenskega gledališča. — Herman J.: I. Cankar, Sosed Luka. — Hrašovec A.: Dostojevski, Zločin in kazen. I. Tavčar, Otok in Struga. O našem Jadranu. — Jernejšek Fr.: H. B. Stendhal, Rdeče in črno. — Kopriva St.: O vzrokih slabega gospodarskega stanja. — Koren Fr.: Avra-movič Mihajlo, Srbski zadrugar. — Kos K.: O gospodarstvu. O zadružni- štvu. — Kudisz K.: Življenjepis Ivana Cankarja in Križ na gori. — Lešnik L.; E. Kunčič, Jelkin bosiljak. Ks. Meško, Starka in človek, ki stoji ob grobu in plaka. — Marchetti I.: O drami. — Marinšek M.: Turgenjev in njegov realizem, Tragedija našega narodnega življa na Koroškem. — Operčan A.: Dijak o počitnicah. — Platzer J.: France Levstik. — Savelli E.: O slovenski narodni in umetni glasbi, Lepota Pohorja, Črtica s potovanja. — Stegenšek Kl.: Janez Trdina in Matija Valjavec, zadnja slovenska rapsoda. — Steinböck Fr.: Stritarjevi nazori o slovenski literaturi. — Vehovc J.: Lord Byron. — Vizovišek Iv.: Jugoslavija in njeni zapadni zavezniki. — Zdolšek D.: Naši narodno-obrambni problemi. Naš narod v Italiji. VIII. razred. Birsa VI.: Naša univerza in dijaštvo na njej. —Blaško V.: Telovadba in Sokol. — Brišnik Ä.: Zena in njeni poklici. — Cigoj L: Spominske besede o žrtvah v Bazovici. Francoska revolucija in Napoleon. — Dobovišek R.: Razvoj političnih strank pri Slovencih. — Kirn J.: Razvoj socialnega vprašanja. — Košenina N.: Žena v družbi. — Košutnik N : Žena v slovenski narodni pesmi. — Kukec M.: Žena v ilirskem gibanju. — Likar N.: Boj za slovansko bogoslužje. — Majcen B: Zaščita narodnih manjšin — Mlakar M.: Alkohol, največji sovražnik človeštva. — Mravljak A.: Borba za celjsko slovensko gimnazijo. — Musar S.: O razmerah na Kočevskem. — Peštaj A.: Bolševizem. — Planinšek F.: Židje v novi Rusiji. — Prem-schak G.: Razvoj slovenskega gledališča. — Ritonja F.: Zločin nad domovino. — Röck B.: Pot Evrope iz pradavnine do danes. — Sernec VI.: Znamenite žene v zgodovini. — Šušteršič B.: Znanost in vera. — Tajnšek B.: Prostozidarstvo. — Trebovc M. : Problemi kmečkega stanu. — 22 Dijaška društva, nacionalna vzgoja mladine, sodelovanje šole in doma ter podporna društva. 1. a) Podružnica Ferijalnega saveza. Nadzornik: profesor Stante Valentin. Ferijalni savez, ki omogoča svojim članom s polovično vožnjo na železnicah in parobrodih, z zavetišči in s skoraj brezplačno hrano po večjih mestih, da lahko poceni potujejo in spoznavajo našo lepo domovino, ima tudi na našem zavodu svojo podružnico. Poleg teh ugodnosti se nudi feri-jalcem še prilika, da se vpišejo v mladinski odsek Slov. planinskega društva z vsemi ugodnostmi, ki jih uživajo člani S. P. D. V podružnici so včlanjeni dijaki in dijakinje gimnazije, meščanske in orglarske šole. Skupno šteje podružnica 200 članov. Odbor bo tudi letos organiziral zavetišči na gimnaziji z desetimi in v Logarski dolini z štirimi posteljami. Preskrbel bo nadalje v Celju pre- hrano za ferijalce po znižani ceni. Podružnica razpolaga z imovino Din 4500- Odbor podružnice je v letošnji poslovni dobi sledeč: predsednik: Barle Jože iz 6. r., tajnik: Gruden Maks iz 7. r., blagajnik: Domitrovič Vinko iz 6. r., odborniki: Orožen Vida iz 7. r., Drolc Dušan iz 6. r. in Vranjek Smiljan iz 5. r. Nadzorni odbor pa tvorijo: Majcen Branivoj, Cer- gol Izidor, oba iz 8. r. in Zdolšek Dušan iz 7. r. b) Sokol kraljevine Jugoslavije. Nadzornika: profesor Napotnik Josip in učitelj veSCin Ščuka Florijan. Tudi v tekočem šolskem letu se je mladina marljivo vežbala v sokolskih vrstah. Zal, da razne neprilike ovirajo, da bi mogli vsi učenci in učenke, ki so se prijavili k Sokolu, tudi telovaditi v sokolskih telovadnicah. Zaradi slabih socialnih in gmotnih razmer se jih mora mnogo dnevno voziti v šolo in domov, kar jim jemlje mnogo dragocenega časa. Popoldanski pouk je velika ovira za telovadbo, ki se je za naraščaj vršil ravno v času, ko je mladina v šoli. Poleg tega primanjkuje za veliko število prijavljene sokolske mladine telovadnih prostorov in vaditeljev. Ob začetku šolskega leta 1935./36. se je prijavilo v vseh razredih k Sokolu 216 učencev in 120 učenk. Od teh jih mnogo telovadi izven Celja. Dijaštvo zavoda je posečalo vse sokolske prireditve ter sodelovalo pri nastopih in akademijah. Z lepim uspehom se je udejstvovalo tudi v vseh športnih panogah, ki jih goji Sokol. Zaradi izredno mile zime pa letos ni bilo mogoče gojiti v večjem številu zimskega športa.Med učenci in učenkami zavoda je mnogo naročnikov na sokolske liste, zlasti na »Sokoliča«. c) Družina »Sloga«. Nadzornika: prof. Brodar Srečko in prof. Mlinar Ivan. Za Podmladkom Jadranske [straže, v katerem so včlanjeni vsi dijaki in dijakinje, je najjačja organizacija na zavodu društvo jugoslovanskih srednješolcev »Sloga«, katere glavna naloga je vzgajati svoje članstvo v jugoslovanskem duhu za nacionalno, kulturno, socialno in narodno obrambno delo med narodom. Društvo je štelo ob koncu šolskega leta okoli 400 članov. Glavno društveno delovanje se je razvijalo na sestankih in v sekcijah. Na sestankih, ki so se vršili vsako soboto, so predavali gg. profesorji in tov. višješolci, nižješolci pa so nas seznanjali z lepo jugoslovansko pesmijo. Na treh sestankih so se vršila predavanja s skioptičnimi slikami. Spored sestankov so poleg predavanj, recitacij in deklamacij izpolnjevale tudi godbene in pevske točke. Povprečno se je udeleževalo sestankov po 80—90 članov. Društvena knjižnica, ki šteje okoli 1600 knjig, je poslovala petdeset-dvakrat in je v tem času izposodila 260 obiskovalcem 2302 knjigi. V preteklem šolskem letu se je knjižnica povečala za 100 knjig. Arhiv je posloval petdesetkrat. Izposodilo se je 2510 različnih revij. Društvo je prejemalo naslednje časopise in revije : Istro, Obrtni vestnik, Sokolski glasnik, Misel in delo, Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Ženski svet, Sadjarja in vrtnarja, Zvonček, Naš rod, Sokola, Sokoliča, Narodno odbrano, Našo radost, Foto-amaterja, Lovca, Dramo, Les tribunes des jeunes, Življenje in svet, Češkoslovaško ■ jugoslovensko revijo, Domačega prijatelja, Podmladek Rdečega križa in Planinski vestnik. Od sekcij so zlasti uspešno delovale dramatska, športna, šahovska in debatna. Dramatska sekcija je naštudirala v režiji ge. Sadarjeve Medvedovo zgodovinsko dramo v 5 dejanjih »Za pravdo in srce«, pri kateri je sodelovalo 35 igralcev - Slogašev. Z njo je nastopila »Sloga« 17. januarja v mestnem gledališču v Celju in 19. januarja v Roblekovi dvorani v Žalcu. Športna sekcija je organizirala lahkoatletske tekme za prvenstvo gimnazije, ping-pong turnir z zavodnim udruženjem »Korotanom« iz trgovske šole v Celju in lahkoatletski dvomatch z lahkoatletskim odsekom 'JS iz Ptuja. Šahovska sekcija je priredila turnir za prvenstvo društva, s simultanko, dvoboj z drugo garnituro celjskega šahovskega kluba in brzoturnir. Šahovske simultanke z bivšim svetovnim šahovskim prvakom dr. Aljehinom sta se udeležila Slogaša Stegenšek in Skitek. Debatna sekcija je imela več sestankov, na katerih so predavali člani SO »Sloge« in višješolci. V teku leta je imelo društvo 20 odborovih sej. Dosežen je bil denarni promet 20.000 Din s precejšnjim prebitkom. 30. novembra 1935 je priredila »Sloga« v gimnazijski telovadnici Miklavžev večer, na katerem je bilo obdarovanih 50 potrebnih članov in članic »Sloge« z najpotrebnejšimi oblačili. Ob koncu šolskega leta je imelo društvo naslednji odbor: Zdolšek Dušan (7. b), pred- sednik, Rustja Olga (5. a), podpredsednica, Stegenšek Klemen (7. b), tajnik I., Lojk Miloš (5. b), tajnik II., Hrašovec Aleksander (7. b), blagajnik, Pirih Miran (6. a), knjižničar, Repič Slavko (6. b), arhivar, Lešnik Ivan (3. b), referent za nižjo gimnazijo, Gruden Maks (7.b), načelnik dramatske sekcije, Cergol Izidor (8.), načelnik športne sekcije, Kresnik Vladimir (6. b), načelnik debatne sekcije, Marchetti Ivan (7. b), načelnik šahovske sekcije, Gruden Maks, (7. b), Kos Karel (7. b) in Marinček Miloš (7. b), revizorji. č) Podmladek Rdečega križa. Podmladkarji Rdečega križa so organizirani na zavodu v 22 pododborih, ki jih vodijo razredni starešine, načeluje jim pa šolski odbor. Predsednik šol. odbora je direktor gimnazije, tajnik prof. Presker Janko, blagajnik pa suplent Krašna Ivan. V teku šol. leta je bilo v Podmladku včlanjenih 307 članov, in sicer 192 učencev in 115 učenk. Podmladek R. K. je organiziral v zvezi s Podporilim društvom v božiču obdaritev manj premožnih učencev in učenk s perilom, z obleko, z • obutvijo in s šol. potrebščinami. Božičnica je prav dobro uspela, obdarovanih je bilo 90 najrevnejših učencev in učenk. K temu so pripomogli tudi mnogi součenci in součenke, pa tudi nekateri celjski trgovci, ki so prispevali darila. V protituberkuloznem tednu so Podmladkarji vneto sodelovali pri nabiralni akciji za protituberkulozni fond; v ta namen so zbrali preko 700 Din. Stanje blagajne: Prenos iz leta 1934/35 Din 17225, dohodki s članarino znašajo Din 3.101'—, skupaj Din 3.273.25. Izdatkov je bilo (9 Glasnikov, božičnica, 50%-na članarina) Din 2.999—. Ostanek ob koncu šol. leta v blagajni Din 274 —, d) Podmladek Jadranske straže. Nadzorniki: prof. dr. Blaznik Pavle, prof. Rojšek Franc in supl. Mrvoš Desa. Podmladek Jadranske straže, v katerem so včlanjeni vsi dijaki in dijakinje, se je tudi v letošnjem šolskem letu trudil, da zadosti svojim nalogam. Poročila na zadnjem občnem zboru so prikazala delovanje Podmladka v prejšnji poslovni dobi. Iz njih je bilo razvidno, da je bila v velikih počitnicah organizirana ekskurzija na morje, kjer so se člani seznanili z lepotami našega sinjega Jadrana in kjer so imeli priliko, da se v morju okopljejo in da se pod zdravim dalmatinskim solncem okrepe duševno in telesno. Ogledali so si Split, Hvar, Klis in Trogir. Ekskurzijo, ki je štela 74 članov, so vodili gg. prof. dr. Blaznik, prof. Šter in prof. Bitenc. Tudi v naslednji poslovni dobi se je odbor trudil, da priredi zopet izlet na morje. Ker pa je to zvezano s precejšnjimi stroški, je priredil dne 9. maja 1936 v veliki dvorani Narodnega doma v vsakem oziru lepo uspelo akademijo, ki je pokazala smisel za delo v Jadranskem pokretu med — 25 - dijaki. Akademije so se udeležili tudi Podmladkarji iz Maribora, kar je naše stike še bolj poglobilo. Akademija je obsegala sledeči spored : 1. Državna himna, ki jo je pel mladinski pevski zbor. 2. Pozdravni govor predsednika PJS Lukežiča Radivoja iz 6. b r. in govor delegata Izvršnega odbora JS dr. Iva Rubiča, profesorja v Splitu. 3. Himna JS. ki jo je pel mladinski pevski zbor. 4. Anton Medved : »Voloska«, deklamiral Loibner Dragotin iz 5. b r.. 5. a) Orglar, b) Ena ptička priletela, c) Svetlo sonce se je skrilo, č) Kiša pada, d) Adrija. (Pel mladinski pevski zbor pod vodstvom učit. veščin Tavžlja Stanka). 6 Oton Zupančič: »Na Molu«, recitiral Drolc Dušan iz 6. a r.. 7. Ritmični ples, izvajale dijakinje 2. a razreda. 8. Gruden Igo: »Tržaškim bratom«, deklamirala Kopše Marjana iz 6. a r.. 9. »Ko sonce zahaja...*. Prizor sestavila Perič Rada iz 5.a r.; izvajali Gruden Maks iz 7. b r„ Rajh Breda iz 2. a r. in Golobič Lidija iz 2. a r. 10. Petorica, telovadni nastop šestošolcev, ki ga je naštudiral učit. veščin Bolhar Alojzij. 11. Godalni kvartet Glabene Matice: a) Dittersdorf, Andante, b) Glazunov, Orientalski ples. Izvajali visokošolec Zalokar Srečko, 2umer Maks iz 7. a r., ravnatelj Glasbene Matice Sancin Karel in visokošolec Ferdič Ignac. Za zelo važno nalogo je smatral odbor, da razširja med dijaštvom jadranski pokret. Imel je na programu več sestankov, ki so pa vsled premajhnega zanimanja članstva odpadli. Želeti bi bilo, da bi v prihodnjem šolskem letu polagalo članstvo več važnosti na sestanke in jih redno po-sečalo, kajti le tako lahko razširjamo med dijaške vrste ideje Jadranske straže in le tam se lahko vzgajajo v prave stražarje in čuvarje našega morja. Pač pa je priredil Krajevni odbor JS več predavanj, ki so se jih dijaki redno udeleževali. 9. maja 1936 je priredil K. O. v veliki dvorani kina Union »Jadranski dan« s skioptičnimi predavanji, s predvajanjem filmov in z govori. Govoril je poleg delegata Izvršnega odbora dra Iva Rubiča in tajnika K. O. Bog. Gerlanca tudi predsednik Podmladka Rado Lukežič o temi: »Pomen in namen PJS«. To snov je zajel iz tečaja in kongresa PJS, ki se je vršil v velikonočnih počitnicah v Splitu in na katerem so bili zastopani delegati vseh srednjih in strokovnih šol v Jugoslaviji. Podmladek je imel v letošnjem letu naročeni dve pomorski reviji, in sicer »Podmladek« in »Naše morje«. Naročnikov je bilo 50 Zlasti v »Podmladek« so celjski dijaki mnogo prispevali in so tudi tekmovali v nagradnem literarnem tečaju Za telesno razvedrilo je skrbela naknadno ustanovljena ping-pong sekcija, ki je priredila na dan akademije turnir za prvenstvo zavoda. Prvenstvo dam si je priborila maturantka Nada Košeninova, a srebrni kolajni sta odnesla Rebeuschegg Franc iz 6. b r. in Fabijan Alojz iz 7. b r.. Ostali so prejeli v nagrado knjige »Naše morje«, ki jih je poklonil celjski Krajevni odbor. Podmladek je preskrbel že vse potrebno, da se bo tudi letos vršil izlet na morje, kjer naj se člani v polni meri naužijejo dobrot in lepot našega sinjega morja. Tekom šolskega leta je vodil društvene posle sledeči odbor: predsednik: Lukežič Rado VI. b, podpredsednica: Golobič Nives VI. a, tajnik: Likar Dušan VI b, tajnik II : Lakner Edvard V. b, blagajnik I.: Jerin Smiljan VI. a, blagajnik II.: Jug Karel VII. a, odbornik: Umek Ciril V. a, referent za nižjo: Lešničar Janko IV. c, revizor I.: Hrašovec Aleksander VII. b, revizor II.: Mravljak Zdenko VIII. , e) Mrkonjičev steg skavtov. Nadzornik: prof. Drobne Rudolf. Vseh dijakov (dijakinj)-skavtov (-inj) je na zavodu 44, ki so se marljivo in polnoštevilno udeleževali običajnih izletov v celjsko okolico. V velikih počitnicah so se nekateri udeležili tabora v Kamniku ter III. sav. tabora kraljevine Jugoslavije v Beogradu (na Topčideru). Nekaj dijakinj se je udeležilo tabora v Ribnem pri Bledu. — Vobče so se udejstvovali na področju higijene in zboljšanja socialnih razmer po programu skavtske ideologije. f) Dijaški orkester. Vodja: gosp. Sancin Karel, ravnatelj Olasbene Matice. V glasbeni šoli g. ravnatelj Sancin marljivo pripravlja nov naraščaj za Dijaški orkester, ki je po odhodu abiturijentov zadnjih dveh šolskih let utrpel precejšnjo vrzel. Pod njegovim vodstvom in sodelovanjem so pa dijaki kljub temu nastopili pri vseh javnih proslavah in prireditvah zavoda ter z lepim uspehom izpolnili vsakovrstni program. Vodstvo zavoda izreka g. ravnatelju Sancinu, znanemu prijatelju mladine in vsem, ki so izven dijaških vrst pri prireditvah sodelovali, prav prisrčno zahvalo. g) Pevski zbor. Pevovodja: uCitelj glasbe Tavželj Stanko. Na zavodu sta obstojala v preteklem šolskem letu dva pevska zbora : mešani in mladinski pevski zbor. Mešani zbor je oskrboval cerkveno petje, mladinski pevski zbor, ki so ga tvorili drugošolci, pa je nastopal pri internih šolskih proslavah in pri javnem glasbenem nastopu, ki je bil v zvezi z akademijo P. J. S. dne 9. maja v Narodnem domu. Od časa do časa se je sestavljal tudi moški zbor, ki je sodeloval v cerkvi. Zaradi pomanjkanja dobrega glasovnega materiala (posebno tenoristov) ni bilo mogoče sestaviti reprezentativnega moškega zbora. Velika ovira za uspešen razvoj zborovske glasbe je celodnevni pouk in pa vožnja dijakov v šolo. Nacionalna in državljanska vzgoja srednješolske mladine. Kr. banska uprava je v odloku IV. No. 15772/1 ex 1933 od dne 18. februarja 1934 obširno razpravljala o pomenu in smernicah nacionalne in državljanske vzgoje ter naročila, da skličejo na osnovi odloka min. prosvete S. n. br. 42117 od 24. novembra 1931 ravnateljstva meseca oktobra vsakega leta sejo celokupnega učiteljskega zbora, na kateri naj se obravnavajo vsa vprašanja, ki se tičejo nacionalne in državljanske vzgoje naše mladine. Na zavodu se je vršila seja dne 24. oktobra 1935. Direktor zavoda je z zadovoljstvom ugotovil, da učiteljski zbor glede nacionalne in državljanske vzgoje v polni meri vrši svojo vzgojiteljsko dolžnost. Saj nudi v vseh predmetih pouk prilike dovolj, da se med mladino ojači duh narodnega edinstva in širi zavest državljanske dolžnosti. Jugoslovanska zgodovina in narodna književnost sta bogati na svetlih vzgledih domovinske ljubezni in narodne požrtvovalnosti. Iz teh virov so črpali učenci in učenke iz višjih razredov hvaležen materijal za svoja nacionalna predavanja, strokovni učitelji narodnega jezika pa primerne teme za slovenske šolske in domače naloge. Jugoslovanska narodna zavest se mora uspešno ukoreniniti v mladih srcih le, ako ima mladina priliko, z lastnimi očmi videti in spoznavati krasote naše edinstveno lepe jugoslovanske države. Učiteljski zbor in dijaštvo zavoda skuša med letom po svojih organizacijah, zlasti pa v Podmladku Jadranske straže zbrati sredstva, da se vršijo ekskurzije in letovanja na morje. Zaradi slabih socialnih razmer, v katerih se šola večina dijaštva, pa obstojajo glede večjih ekskurzij velike težkoče. Ravnateljstv o je tudi v tekočem šol. letu polagalo veliko važnost na to, da se mladina z dobro knjigo, s primerno zaposlitvijo v dovoljenih šolskih organizacijah, z intenzivnim udejstvovanjem v sokolskih vrstah in z nepre-tiranim sodelovanjem v raznih panogah letnega in zimskega športa obvaruje raznih tujih vplivov in pokvarjenih elementov, ki bi jo moralno pokvarili ter ji strgali iz srca čut do reda in ljubezni do kralja in države. Velika večina učencev in učenk na zavodu izhaja iz siromašnih slojev, ki so raznim trenotnim sugestijam in lepim obljubam najbolj izpostavljeni. Učiteljski zbor ni opustil nobene prilike, da ne bi mladini tolmačil socialne probleme ter jo opozarjal na važnost javnega reda, državne avtoritete in raznih socialnih ustanov, ki jih ustanavlja in vzdržuje država ravno za revnejše sloje. Na zavodu samem je skrbela za prehrano dijaštva Dijaška kuhinja, za knjige in učila Podporno društvo, za telesno zdravje pa Šolska poliklinika. Naša mladina je v svojem srcu dobra in narodno zavedna. Pokazala je to že v raznih prilikah, zlasti pa s tem, da sama budno nadzoruje svoje vrste ter ne trpi, da bi kdo zavod onečastil z dejanjem, ki bi bilo naperjeno proti obstoju in razvoju naše lepe celokupne domovine. Šola in dom. Za povoljni uspeh v šoli je neprecenljive važnosti, da starši in njihovi namestniki z učiteljskim zborom vzajemno sodelujejo ter ga vsestransko podpirajo. Le v korist učencev in učenk je, ako se za uspehe in vedenje svojih otrok, odnosno varovancev večkrat in pravočasno med šolskim letom zanimajo. Prepozno je pa, ako prihajajo po informacije šele ob koncu šolskega leta, ko niti učitelj niti učenec ne more delati čudežev. Učiteljski zbor je polagal veliko važnost na to, da so bili stiki med šolo in domom živahni in prisrčni. Strokovni učitelji so med posameznimi odmori dnevno dajali staršem in namestnikom zaželene informacije. Po razrednih konferencah so bili o slabih uspehih starši vsakokrat obveščeni po dijaških knjižicah. Ako uspehi ob koncu šolskega leta ne bodo vseh zadovoljili, temu ni kriv zavod in učiteljski zbor, ampak v veliki meri pomanjkanje delovnega časa, preobširna učna tvarina, preštevilni razredi in razne okoliščine, ki danes mladino odvračajo od intenzivnega dela in priprave za šolo. 4. Dijaška kuhinja. Dijaška kuhinja v Celju bo obhajala letos 50 letnico svojega delovanja. Zadnja leta so pretekla v znamenju splošne gospodarske krize, ki se je močno občutila tudi v tej stari celjski občekoristni organizaciji. Dasi so bili tudi letošnje šolsko leto dohodki skromni, je kljub temu prehranjevala dnevno opoldne povprečno 140 učencev in učenk. Obed se je delil v dveh skupinah. Vse leto se je razdelilo nad 22.000 porcij, ki so bile ali brezplačne ali pa so prispevali zanje dijaki le majhne mesečne zneske. Ker dijaška kuhinja nima stalnih dohodkov in večjih naložb ter ustanov, je navezana na podpore kraljeve banske uprave, celjske mestne občine in drugih občinskih zastopov, denarnih zavodov, korporacij, članov in podpornikov društva. Ob zaključku poslovnega leta 1934/35 je izkazalo društvo naslednje dohodke: pokroviteljnine Din 3783‘60, udnine Din 3892—, podpornine Din 42850, darov denarnih zavodov, korporacij itd Din 6085 —, priložnostnih darov Din 4280'—, darov v živilih Din 2356 70, skupaj Din 26.825'80. Izdala je za živila in kurjavo Din 28.15093, za režijo Din 15.65859 in za inventar Din 361, skupaj Din 44.17052. Primanjkljaj se je kril s prispevki dijakov (Din 15.452*—) in s prihranki iz prejšnjih let. Mladina, ki jo je podpirala Dijaška kuhinja, se je izkazala v šoli z lepim vedenjem in pridnim učenjem hvaležno, tako J'i so prispevki dobrotnikov dobro naloženi. Za poslovno leto 1935./36. je bil na občnem zboru dne 9. decembra 1935 izvoljen sledeči odbor: prof. v p. Kožuh Jožef za predsednika, od- vetnik dr. Hrašovec Juro za podpredsednika, gimnazijski direktor Mravljak Franc za blagajnika, prof. dr. Strmšek Pavel za tajnika, prof. v p. Kardinar Josip in odvetnik dr. Kalan Ernest za odbornika, narodni poslanec Prekor-šek Ivan in šolski upravitelj Voglar Franjo za namestnika, ravnatelj Kralj Drago in davč. upravitelj v p. Blažon Jakob za računska preglednika, višji pisarniški predstojnik Zorko Anton in mestni fizik dr. Rebernik Jakob za namestnika računskih preglednikov. Vsem zvestim članom, dobrotnikom in prijateljem izreka odbor v imenu podpirane mladine iskreno zahvalo. 5. Podporno društvo za uboge učence drž. realne gimnazije. Podporno društvo je prejelo od 10. junija 1935 do 20. maja 1936 sledeče prispevke in darove : 3248 Din: dijaki kot odškodnino za izposojene učne knjige. — Po 500 Din: Občina Celje-okolica; Cinkarna d. d.; L. Kudiš, tovarnar; Ljudska posojilnica ; A. Westen d. d.; vsi v Celju. Po 300 Din: Celjska posojilnica d. d.; Hranilnica dravske banovine, podružnica ; maturanti celjske gimnazije; R. Stermecki, veletrg.; vsi v Celju. — 250 Din : D. Rakusch, veletrg. v Celju. — 240 Din: Stanovalci v hiši Pokojninskega zavoda v Celju. — Po 200 Din; T. Lazarevič, ravnatelj; V. Levičnik, prof. v p.; Družba sv. Mohorja ; Iv. Prekoršek, nar. poslanec; M. Pšeničnik, trgovec, vsi v Celju. — Po 150 Din: Dr. Iv. Raišp, primarij v Celju; Dr. S. Rupnik, odv. v Šmarju; Dr. Iv. Sirko; starešina sod. v Metliki. — 110 Din: Dr. Fr. Roš, odv. v Laškem. — Po 100 Din: V. Brauns, tovarnar; Ivo Čater, lesna industrija; K- Gologranc, stavbenik; K. Goričar, trgov.; Ferijalni ssvez; A. Hofbauer, trgov.; P. Holeček, prof.; Dr. M. Hrašovec, odv.; J. Jagodič, trg.; P. Jurak, opat; E. Lilek, vladni svetnik; K. Loibner, trgov.; Podružnica Ljubljanske Kred, banke; J. Jellenz, trgov.; M. Rebeuschegg, hotel.; A. Ržimek, ravnatelj; I. Taček, barvar; Dr. S. Vrhovec, zdravnik; Dr. Drag. Vrečko, odv.; M. Žumer, dav. naduprav., vsi v Celju. Rudnik Hrastnik; Fr. Košenina, notar v Gornjem gradu; K. Presker; dekan v Šmartnem ob P.; Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu. — Po 70 Din: Fr. Rojšek, prof. v Celju. — Po 60 Din : Dr. E. Mejak, odv. v Gornjem gradu: učiteljstvo nar. šole v Vojniku. — Po 50 Din: Ad. Cizelj, Fr. Dolžan, klepar; 'R. Grobelnik, brivec; K. Gröger, prokurist; Dr. J. Hrašovec, odv.; Fr. Jerič, ravnatelj; R. Klobučar, dentist.; R. Mastnak, trgov.; P. Matkovič, trgov.; K. Naprudnik, A. Oražem, krojač; K. Pajk, tovarnar; A. Plešivčnik, hotelirka; I. Plevčak, čevljar; A Posavec, lekarnar; Dr. J. Požar, drž. tožilec; Dr. Fr. Premschak, zdravnik; A. Robek, gostiln.; K. Sancin, ravnatelj; drogerija «Sanitas». Dr. Ivo Stojan, notar, I. Tončič, lekarnar, I. Weren, trgov., vsi v Celju. Mestna občina Brežice; Dr. A. Cizelj, zdravnik v Trbovljah; Fr. Drolz, ravnatelj v Hrastniku; A. Goričar & dr., tovarna v Mozirju; Dr. Š. Hrašovec, odv. v Šmarju ; Dr. Fr. Lipoid, odv. v Mariboru; I. Lončarič, župnik pri Sv. Jederti; Dr. A. Perger, Mislinje; Ter. Piki, trg, Sv. Pavel pri Preboldu; L. Plavšak, velep., Sv. Jurij o. T.; Dr. Fr. Prislan, notar v Laškem ; Dr. Iv. Rudolf, odv. v Konjicah ; mestna občina Slovenjgra-dec; Dr. Fr. Svetina, zdravnik v Sv. Juriju j. ž.; Iv. Srebotnjak, trgov., Sv. Peter v Sav. dol; R, Ulaga, Store. — Po 45 Din : V. Kumer, davčni kontrolor v Celju. — Po 40 Din: M. Zabukošek, krojač v Celju. — Po 37 50: 1. Guzej, kaplan v Žalcu. — Po 30 Din: A. Cestnik, prof. v p.; L. Chiba, klobučar; Fr. Dobovičnik, trgov.; Dr. J. Flajs, zdravnik; Dr. A. Juhart, uradnik ; Kramer & Mislej, trg.; J. Pelikan, fotograf; B. Zdolšek, š. uprav., vsi v Celju. Br. Diermayr, uradnik v Hrastniku; S. Gologranc, posestnik v Blagovni; Dr. I. Schwischay, zdravnik v Štorah; M. Stefanciosa, trgov, v Rogatcu ; F. Steinböck, kapetan v p. v Žalcu. — Po 25 Din : Dr. St. Rajh, odv. v Celju; A. Vodenik, trgov, v Petrovčah. — Po 20 Din: O. Achleitner, pek; M. Borovič, trgov.; R. Drofenik, trgov. ; S. Gflberc. trgov.; I. Kardinar, prof. v p.; J. Kožuh, prof. v p.; V. Kukovec, stavbenik; Fr. Mravljak, gimn. direktor; Fr. Turnšek, banč. ravnatelj, vsi v Cel|u. Dr. Fr. Bratanič, zdravnik v Rogatcu; Fr. Goričan, posestnik v Vojniku; Dr. Fr. Jerina,živinozdravnik v Laškem ; H. Jeschounig, velep. v Arji vasi Po 10 Din: M. Covnik, M. Cetina, O. Goljevšek, Brata Sumer, trgov., vsi v Celju. L. Brezovnik, trgov, v Vojniku; R. Wagner, trgov, v Šmarju. Društvo je podpiralo dijake z izposojevanjem učnih knjig in z obleko. Proti majhni odškodnini se je izposodilo 487 dijakom 1805 knjig. Novih knjig se je nabavilo za 10.450 Din, za obleko in razne stroške se je izdalo 1720 Din, skupaj 12170 Din. Meseca oktobra 1935 je bil na občnem zboru izvoljen za 1. 1935/36. naslednji odbor: predsednik (po pravilih) gimn. direktor Fr. Mravljak, podpredsednik Dr. Juro Hrašovec, blagajnik Jos. Kardinar, tajnik Stane Melihar, prof.; odborniki Jurak Peter, opat, Kožuh Josip, prof v p., Mlinar Ivan, prof.; namestnika Srečko Brodar in Peter Kovačič, profesorja; preglednika računov Pavel Holeček in Josip Napotnik, profesorja. V imenu mladine izreka odbor vsem blagim dobrotnikom prisrčno zahvalo in prosi nadaljnih podpor, da bo mogel pri težavnih gospodarskih razmerah vršiti svojo nelahko nalogo. / 1IV»| • 1 **v • Učila m knjižnice. 1. Učiteljska knjižnica. Stanje ob koncu šolskega leta 1934./35.: 4444 del v 12.649 zvezkih. Prirastek v šolskem letu 1935/36.: 26 del v 29 zvezkih. Nabavljena in darovana so bila naslednja dela : Žigon Joka, Veliko pismo slovenske duhovne združitve, izdala Slov. Matica 1935. Mazi Vilko, Govorne motnje, Ljubljana 1935. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine, Ljubljana 1935. Planinski vestnik 1935 (letnik 35) Veliki adresar. Breznik-Ramovš, Pravopis, Znanstveno društvo, Ljubljana 1935. Dr. Melik Anton, Slovenija I., Slov. Matica 1934. Dr. Schneeweis E., Grundriss des Volksglaubens und Volksbrauchs der Serbokroaten, Družba sv. Mohorja, Celje 1935. Dr. Prijatelj I., Duševni profili slovenskih prepo-roditeljev, izdali njegovi učenci, Ljubljana 1935. Primož Trubar, Catechis-mus 1551, Akad. založba 1935, Ljubljana. Dr. Stele France, Umetnost za-padne Evrope, Jugoslov. knjigarna, Ljubljana 1935. Ristič Milovan, Izbor zanimanja ili kuda čemo našu decu - djake, Beograd 1931. (4 izvodi). Dr. Strmšek Pavel, Dramatično društvo v Mariboru, Maribor 1928. Dr. Strmšek Pavel, Maribor za svoje dijaštvo, Maribor 1929, založila Dij. kuhinja v Mariboru 1929. Jadranska straža 1935 (letnik XIII.), Split 1935. Ljubljanski Zvon za leto 1935 (letnik 45.). Dom in Svet 1935. Prosvetni Glasnik, Beograd 1935. Glasnik Muzej, društva za Slovenijo (letnik 16.), Ljubljana 1935. Geografski vestnik, Ljubljana 1935 (let. 11.). Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 1935 (let. 30.). Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca, izdalo Jug. Novinarsko Udruženje 1927 (dar min. prosvete). Pedagoški zbornik XXXI., Slov Šolska Matica 1935. Senkovič M., Novodobno šolsko delo, Slov. Šol. Matica 1935. Hessen S., Petnajst let sovjetskega šolstva in komunistične obrazbene politike, Slov. Šolska Matica. Dr. Čermelj L., Nikola Tesla, Mlad. Matica 1933. Šter Josip, varuh učit. knjižnice 2. Dijaška knjižnica. a) Slovenski oddelek. Stanje ob koncu šolskega leta 1934 /35.: 1531. Z odobrenjem ministra prosvete z dne 30. marca 1936. štev. 11993 je bilo na predlog gimnazijskega ravnateljstva izločenih zaradi nerabnosti ali starega pravopisa 405 knjig, ki se bodo izročile, kar jih je porabnih, gimnazijski študijski knjižnici. Stanje v šolskem letu 1935-/36. je bilo 991 knjiga brez mesečnih revij in leposlovnih mesečnikov. V šolskem letu 1935./36. je bil prirastek sledeči: Albrecht Ivan, O srečnem krojaču. Dr. Bezjak Anton, Pesmi. Bohinjec Peter, Svetobor. Bojer Johan, Izseljenci. Brinar Josip, Lisica Zvitorepka. Bridges T. C., Jetnik v gorah meseca. Bitenc V., Zlati čeveljčki. Brežnik Pavel, Temna zvezda. Cankar Ivan, Moje življenje. Cankar Ivan, Zbrani spisi IV. zv. De Cervantes Saavedra Miguel, Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče I., Dornik Ivan, Pasijonke. Dostojevski F. M., Besi. Dostojevski, Bele noči. Erjavec Fran, Izbrani spisi I.. Finžgar F. S., Gozdarjev sin. Finžgar F. S., Iz modernega sveta. Govekar Minka, Ruska moderna. Haluška Helena, Sin dveh očetov. Jurčič Josip, Zbrani spisi V., VI., X. zv.. Jerajeva Vida, Izbrano delo Karafiat Jan, Kresničice. Keller G., Regina. Keller Paul, Cvet rtaše vasi. Kump Robert, Smučanje. Kranjec Miško, Tri novele. Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1936. Dr. Kovačič Franc, Anton Martin Slomšek. Kunčič Mirko, Mlada njiva. Kočevar Fr., Mlinarjev Janez. Dr. Logar -Dr. Slivnik, Naši zobje. Milčinski Fran, Humoreske in groteske. Dr. Mal Josip, Zgodovina slovenskega naroda 13. zv.. Mencinger Janez, Moja hoja na Triglav. P. M., Materina žrtev. Rehar Radivoj, Pesmi o kraljeviču Marku. Rožencvet Janez, Pravljica za lahkomiselne ljudi. Ravljen Davorin, Pot k mrtvim bataljonom. Sienkiewicz Henrik, Quo vadiš. Dr. Sket Jakob, Miklova Zala. Skolaster Herman, V oblasti čarodejev. Sienkiewicz Henrik, Križarji II.. Storm Theodor, Jezdec na sercu, 2 izvoda. Šušteršič Mirko, Naš gozd. Dr. Šorli Ivo, Petdeset odstotkov. Dr. Tille V., V kraljestvu sanj. Tolstoj Lev N., Vstajenje. Weiser-Pucelj, Vatomika. Vodnikova pratika za leto 1936. Zorec Ivan, Stiški tlačan. Vladimir Levstik, Zadnji dnevi nesreč-neqa kralja. Mladika za leto 1935.. Fabjančič Milan, varuh slov. dij. knjižnice. b) Srbohrvatski oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1934./35.: 557 zvezkov. Prirastek v šol. letu 1935-/36.: 45, in sicer: Češke savremene pripovetke. Narodno blago (3). Rajčevič, Iz žarke Afrike. Talijani na Primorju. Rupel, Epske narodne pesme (5). Roca Stjepan, Viteški Kralj Ujedinitelj u narodu (2). Glasnik Saveza trezvene mladeži god. 1934. (2). Glasnik Saveza trezvene mladeži g. 1935. (3). Ferijalec g. 1935. (10). Nenadovič Danilo, Dva juriša na zaključku prve bitke u Dobrudži. Marjanovič Milan, Habsburgovci in njihova senka. Miloševič Jovanka, Evo ih idu. Jasinskaja Marija, Crne zastave. Mokranjac Jovan, Legenda o sta-rome kralju. Nedič Milan, Srpska vojska i solunska ofenziva. Popovič Djuro, O federalizmu. Nikolič Stojan, Kritički pogled. Car, Zmaj i Hrvati. Vuko-jevič, Za kralja i Jugoslaviju. Anonim, Sreča A. d.. Nikolajevič, Smrt Kara-djordjeva. Z odobrenjem min. prosv. P. br. 11993 od dne 30. marca 1936 je bilo izločenih 17 knjig. Ceranič Nada, varuh srbohrv. dij. knjižnice, c) Francoski oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1934-/35.: 164 zvezki. Prirastka v šol. letu 1935./36. ni bilo. Napotnik Josip, varuh franc. dij. knjižnice. č) Nemški oddelek. Po naročilu gimnazijskega ravnateljstva se je knjižnica v šol. letu 1935./36. preuredila. Od števila 845 zvezkov je bilo izločenih 391 zvezek, tako da je ostalo 454 zvezkov v 420 številkah. Preureditev je odobrilo ministrstvo prosvete z dne 30. marca 1936. št. 11993. Prirastek: 5 izvodov knjige Otto Ludwig, Der Erbförster in 10 izvodov Brüder Grimm, Kinder und Hausmärchen, dar prosvetnega oddelka v Ljubljani. Stanje knjižnice koncem šol. leta; 469 zvezkov v 422 številkah. Holeček Pavel, varuh nem. dij. knjižnice. 3. Veroučna zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1935./36.: 2 zemljevida Palestine, 14 biblično arheoloških slik, 30 slik iz zgodb sv. pisma, 7 slik cerkvenih stavb, slogov, 2 garnituri liturgičnih slik po 25 izvodov, knjižnica z 27 deli (51 zvezkov), 56 umetniških reprodukcij k cerkv. letu, 2 cerkveni zastavi. Prirastka v šol. letu 1935./36. ni bilo. Kovačič Peter, varuh veroučne zbirke. 4. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. Stanje zbirke ob koncu šol. leta 1935./36. je sledeče: 95 zem. kart, 50 zgod. kart, 385 zem. pripomočkov in učil, 146 zgod. pripomočkov in učil. , Prirastka v šol. letu 1 935./36. ni bilo. Mlinar Ivan, varuh zem.-zgod. zbirke. 5. Prirodopisna zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1934./35.: inventariziranih številk 7583, komadov 20.368. Prirastek v šolskem letu 1935./1936.: tukalica, krehlja, lesna sova (kupljeno); kotoma (podaril g. Karče Vojteh), zbirka morskih alg (podaril g. ÄrmiC I., šol. upr. v pok.). Iz zbirke je bilo izločenih z odobrenjem min. prosv. P. br. 11993 od 30. marca 1936. 63 invent. številk s 575 komadi. Izločene so bile zastarele in raztrgane slike ter žuželke, ki so bile v slabem stanju. Stante Valentin, varuh prirodopisne zbirke. 6. Kemijska in fizikalna zbirka. a) Kemijska zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1934./35.: 80 aparatov, 279 kemičnih preparatov, 81 štev. raznih potrebščin, 9 tabel. Prirastek v šol. letu 1935-/36.: 87 kem. preparatov, 22 štev. raznih potrebščin ter 22 tabel. b) Fizikalna zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1934./35.: 411 aparatov, 32 tabel, 30 kom. raznega orodja. Prirastek v šol. letu 1935./36.: Epi-diaskop znamke Leitz z mikro nastavkom in nastavkom za projekcijo filmov, projekcijsko platno, uplinjač, sveča za eksplozijske motorje, Segerjevi stožci ter 2 tabeli. ing. dr. Perpar Marija, vtiruh kem. in fiz. zbirke. I 7. Matematična zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1934./35.: 30 matem.-geom. modelov. Prirastka v šol. letu 1935./36. ni bilo. Modrijan Danilo, varuh matem. zbirke. 8. Risarska zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1934./35.: 18 modelov iz mavca, 148 posod, 251 lesenih geom. predmetov, 32 predmeta iz prirodopisa, 35 knjig in 117 raznih predmetov. Prirastka v šol. letu 1935-/36. ni bilo. Izločeni so bili 3 modeli iz mavca, 31 posoda in 6 raznih predmetov. Ščuka Cvetko, varuh risarske zbirke. 9. Glasbena zbirka. Sestoji po večini iz vokalnih del. Skupno vsebuje 305 del (lansko šolsko leto 297). Od tega odpade na cerkvena dela z latinskim tekstom 113 del in na cerkvena dela s slovenskim tekstom 120 del. Svetna glasba je zastopana z 72 deli. Tavželj Stanko, varuh glasbene zbirke. Stanje ob koncu šol. leta 1935./36.: 132 komadov, in sicer: 1 drog, 2 bradlji, 2 konja, 2 kozi, 2 lestvi, 8 plezalnih drogov, 1 plezalna vrv, 1 odrivna deska, 2 švedski lestvi, 50 ročk, 44 lesenih palic, 6 drogov za skok v višino, 3 usnjene blazine, 1 železna krogla, 4 vrvice za skok v višino. Prirastek v šol. letu 1935-/36.: 2 švedski lestvi. V oskrbi in uporabi je tudi šolska ročna lekarna, ki ima najnujnejše pripomočke za slučaj nezgode. Bolhar Alojzi), varuh telovadnega orodja. Zdravstveno stanje učencev. a) Pregled bolezni. CM rO »N CM ro T- 00 >N CM Tt- ro ro 00 ro ro ro »N ro ro ro oo ro ro ro 00 ro O) cn CL £ 3 s 5 u ^ is' O) & y >-> ^3 U j—« 'S 2 3 3 5 c o N ~ O) .Q 00 b) Poročilo drž. šolske poliklinike. V tekočem šolskem letu je obiskalo šol. pol. 245 dijakov in dijakinj radi 328 obolenj v 1287 ordinacijah. Največ je bilo zobnih obolenj, med notranjimi boleznimi je bilo oso-bito mnogo obolenj dihalnih organov in očesnih bolezni. Ponovno se je opažalo, da bolehajo zlasti dijaki, ki se vozijo domov, na obolenjih želodca in črevesja, kar je posledica neredne prehrane in uživanja prestanih jedi. Zobnih plomb je bilo napravljenih 132. Tudi letos se je močno povečalo število obolenj pljučne tuberkuloze, v največ slučajih kot posledica obolenja na gripi. Pirqet-jeva reakcija na tuberkulozo je bila napravljena v 155 slučajih, od tega z 124 negativnimi in 31 pozitivnimi izvidi. Po specialistu in rentgenološko je bilo preiskanih 92 dijakov in dijakinj, sumljivih na tuberkulozno obolenje. Med njimi je bilo 74 takih z obo- lenjem pljučnih žlez in zastarelimi, že ozdravljenimi tuberkuloznimi znaki v pljučih, v 18 slučajih pa so se ugotovila sveža tuberkulozna obolenja, od teh dva z odprto tuberkulozo, ki sta bila v svrho zdravljenja odpravljena v sanatorij. Rentgenoloških pregledov radi morebitne poškodbe okostja je bilo izvršenih 32. Slabotni in slabokrvni dijaki in dijakinje so se obsevali s kremensko lučjo in se jim je tudi dajalo preko mrzlega letnega časa ribje olje. 5 slabotnih dijakov se pošlje tudi letos na račun šolske poliklinike s počitniško kolonijo na morje. V nujnih slučajih sta zdravnik ali zaščitna sestra nudila pomoč tudi bolniku na domu. c) Poročilo o telesni vzgoji mladine. Učenci in učenke zavoda so poleg redne telovadbe tudi v izvenšol-skem času skrbeli za svoje telesno zdravje. Pohajali so v telovadnice sokolskih organizacij, v svojih društvih pa gojili lahko atletiko in razne vrste športa. V kolikor je bilo v skladu s šolskimi predpisi, so se udeleževali raznih športnih prireditev. S telovadnim nastopom ob koncu šolskega leta je bil združen lahkoatletski meeting, na katerem so bili doseženi v teku, skoku, v metanju diska in krogle ter v štafeti prav lepi rezultati. Razvoj zimskega športa, zlasti smučanja je ovirala premila zima. A. Klasifikacija učencev in učenk ob koncu šol. leta 1955./36. (Debeli tisk znaCi »odlične«, poševni »prav dobre*.) 1. Redni učenci. Ia. 45. Razrednik: Krasna Ivan. Razred so dovršile: Bitenc Marija Lettig Alojzija Celinšek Ivana Miklavžina Milena Cerlini Marija Novak Beatrika Čok Nada Pečnik Vera Domitrovič Ana Peperko Angela Drassal Lea Rajh Breda Findeisen Elfrida Reich Zorka Frings Elizabeta Rančigaj Ljudmila Gabrovec Silva Ravbar Bojana Golobič Lidija Rihtar Božena Gologranc Irena Sagadin Marija Goršič Milena Sovinek Eva Hafner Ana Šapla Libuša Hafner Marija Sinkovič Jelena Hvala Ana Stengel Melanija Ižanc Aleksandra Trebše Vida Jerič Verena Trobec Marta f(orban Marija Trupej Marija Koželj Irena Urbas Marija Koželj Vida Voga Stanislava Krajnc Zofija Vrbančič Ivanka Krevl Marija Zorko Božica Pravico do rednega šolanja izgubi: Balog Elza I. b 52 (28). Razrednik: Presker Janko. Razred so dovršili(e): Bela Vjekoslav Lipovšek Otmar Božič Damijana Matek Roza Bukove Franc Nedoh Ljudmila Črnigoj Josip Ocvirk Jožef Delak Igor Plahuta Bogdana Dobriha Božidara Primožič Bogdana Dolinar Ljudmila Rajh Hedvika Drobne Alojzija Robida Vojteh Golob Danica Rojnik Franc Gregorič Marija Roš Bojan Hercog Vladimira Sande Franc Hrušovar Viktor Seručar Stanislava Kačič Franc Skok Marija Kačič Pankracij Slopnik Janez Klajnšek Karel Sotl Leandra Kočevar Ivana Teršek Anton Kolšek Franc Tom Danica Kosec Marija Urbašek Stanislav Krajšek Sieghilda Vanovšek Elizabeta Kramar Alojzija Weissbacher Amalija Križnik Veligoj Žagar Zoran Ledi Ada Popravne izpite imajo: Dolinar Miloš iz zemljepisa. Kopriva Borislava iz matematike. Koštomaj Hedvika iz prirodopisa in matematike. Petaver Marija iz zemljepisa in matematike. Sotl Jožefa iz matematike. Stok Frančišek iz matematike. Vasle Kazimir iz prirodopisa. Vedenik Martin iz zemljepisa in matematike. Razreda ni dovršila Seiberl Ida. Benedičič Mirko Bervar Rafael Blagotinšek Slavko Čuden Ferdinand Čumak Nikolaj Dečman Erih Dobovišek Želimir Faganeli Franc Goetz Anton Goli Rudolf Golob Jožet Goričar Anton Grossek Änton Hofbauer Anton Hrovat Mirko Jerin Zoran Juhart Alfred Jurič Milan Karba Avgust Koželj Marijan Krajnik Pavel Marinc Ivan Medveš Oskar Milavec Marijan Munih Branivoj Naprudnik Bogdan Novak Slavko Otorepec Karel Petek Änton Rakusch Herman Rustja Alojzij Sadar Marijan Sancin Mario Schwander Pavel Sever Josip Sfiligoj Aleksander Sotlar Alojzij Strašek Stanislav Škof Milan Tomc K amil Vizjak Janko Vrečič Karol Zemljič Marijan Zgonc Dušan Zupan Vladimir Popravne izpite imajo: Cenčič Ljuban iz slovenščine. Erjavec Robert in matematike. Palir Stanislav iz zemljepisa in matematike. Schwaab Karel iz matematike. Taček Ivan iz slovenščine. Zapušek Ivan iz matematike. Razreda ni dovršil: Urleb Ivan. Alt Rudolf Novak Ivan Baša Borut Novinšek Josip Bitenc Josip Peternel Pavel Brunet Janko Prapotnik Mato Detiček Dušan Reichman Josip Dolenšek Stanko Resnik Hinko Gothe Viljem Staut Dimitrij H anus Adolf Strokol Heribert Herman Viktor Šeleker Erik Knez Leo Vidali Janez Kolar Josip Vrabič Anton Kovač Maks Zagoričnik Karel Krajec Ludvik Zorič Fran Marot Fran Zorko Karel Popravne izpite imajo: Arnšek Andrej iz matematike. Kovačič Milan iz matematike. Lavrenčič Avgust iz francoščine in matematike. Lušin Alojz iz francoščine. Planinšek Štefko iz matematike. Ravnjak Fran iz francoščine in matematike. Ručgaj Ivan iz francoščine. Šilih Karel iz francoščine in matematike. Spreic Peter iz prirodopisa in matematike. Štremfel Ivan iz matematike. Vengust Edvard iz matematike. Vrabič Stanko iz matematike. Zidanšek Josip iz matematike. Žgur Branivoj iz matematike. Razreda niso dovršili: Blaj Ivan, Jelen Miško, Kajin Stanko Pravico do rednega šolanja izgubita: Ramšak Friderik Uršič Dominik Bedrač Hilda Bonač Marija Cvenk Herta Čoh Dragotina Domanjko Kristina Doplihar Sonja Horjak Olga Hrašovec Marija Hrašovec Marta Jazbinšek Milena Jazbinšek Slavica Jošt Vida Jurak Zorica Karnovšek Antonija Košenina Zlata Košič Olga Košutnik Vera Krautberger Eva Krautberger Iva Kumer Zmagoslava Kunej Dagmar Majcenovič Ida Mastnak Frančiška Pajk Ana Peričič Nenad Peričii Smilja Prudič Lidija Pšeničnik Vera Rijavec Stanislava Rustja Zlata Schescherko Gertruda Sedlaček Nevenka Slavec Jelica Slavec Vera Stelzer Danijela Šifrer Marica Stojs Ladislava Vipotnik Anastazija Vizjak Nevenka Voga Zlatana Vrečko Sonja Wagner Irena Popravne izpite imajo: Canjko Alojzija iz matematike. Flis Henrika iz francoščine. Gospodarič Marija iz francoščine. Plausteiner Berta iz francoščine in matematike. Zidar Nevenka iz matematike. Razreda niso dovršile: Rabič Vida, Verderber Sava, Zupanc Ivanka. Anžlovar Franc Knop Ljubomir Bostič Milan Kokošinek Stanislav Božič Milan Korošec Ivan Brišček Janko Krajnik Ivan Brun Herman Kunšek Ernest Cilenšek Ivan Malner Franjo Cvelber Josip Pepelnjak Franc Bordevič Božidar Perbil Anton Dobrovnik Ivan Planko Rajko Gmeiner Anton Pogačar Franc Golob Vekoslav Primc Franjo Gorenšek Franc Rihtar Bogomir Gorjup Jožef Roš Franc Hartman Bruno Špolar Alojzij Hvala Leon Stojs Vladimir Ikovic Viktor Tepina Janez Jenko Vladimir Thomich Erih Justin Drago Voršlč Dragomir Kantušar Joško Zvonar Jožef Popravne izpite imajo: Csörgö Franc iz slovenščine in francoščine. Gruden Pavel iz francoščine in zemljepisa. Jelovšek Bogomil iz slovenščine in matematike. Kovač Borislav iz francoščine. Munih Ljubomir iz francoščine in matematike. Naprudnik Zoran iz matematike. Pistotnik Marjan iz matematike. Premšak Boris iz slovenščine in matematike. Rakuša Ciril iz matematike. Schwarz Feliks iz matematike. Schwarz Henrik iz francoščine in matematike. Sieber Adolf iz zemljepisa. Telč Henrik iz francoščine in matematike. Toplak Miran iz francoščine. Toplikar Jožef iz slovenščine in matematike. Belej Franc Kroflič Anton Cijan Ivan Markovič Rudolf črepinšek Alojzij Mikloš Ivan Črešnik Albin Milanez Maks Čulk Vinko Perger Artur Delak Sava Plaskan Ladislav Dreu Anton Pleterski Ivan Fretze Emilijan Pšeničnik Boris Fretze Marjan Slokan Stanislav Gajšek Kristo Stare Franc Gosak Zdenko Turk Anton Grobler Mirko Vabič Ahil Hosner Viktor Veber Marjan Jagodič Zdenko Virant Vladimir Jakopin Franc Vrečko Bogomil Jezernik Karel Zabukovšek Alojzij Kopše Rudolf Zazula Janko Krašovc Stanislav Zdolšek Herman Popravne izpite imajo : Dečko Karel iz francoščine in prirodopisa. Kramer Anton iz zemljepisa in matematike. Kropivšek Metod iz zgodovine. Lah Janez iz matematike. Lovrenčič Janez iz francoščine in matematike. Markič Stanimir iz francoščine. Mikuš Branko iz francoščine. Novoselič Stanislav iz slovenščine. Piki Franc iz matematike. Pintar Emil iz slovenščine in francoščine. Plausteiner Franc iz francoščine in matematike. Repič Božidar iz srbohrvaščine. Rezman Stanislav iz francoščine in matematike. Siljan Dušan iz zgodovine. Skamen Miroslav iz francoščine in zgodovine. Trebovc Avguštin iz francoščine. Zupan Janez iz prirodopisa in matematike. Razreda nista dovršila: Kompan Ludvik, Povh Oskar. Neocenjen: Šinkovec Peter. Dolinar Tatjana Golubovič Nadežda Hajnšek Erika Hofbauer Štefanija Jager Marija Baš Marija Birsa Marica Bukove Elza Chiba Herta Novak Milka Pečnik Sonja Pelikan Božena Planer Zora Raišp Silva Rakun Anica Rakuša Sonja Razboršek Marija Reichman Zlata Kočar Matilda Korber Angela Kos Milica Rustja Danica Seidel Zilfrida Šetinc Rajka Kurnik Tatjana Lipša Nevenka Mikuletič Sonja Mravljak Marija Šinkovec Jerica Trebše Marta Uršič Ana Žnidarič Božena Popravni izpit imajo: Cilenšek Karolina iz zemljepisa. Furlan Dagmar iz francoščine in matematike. Himmer Herlinda iz matematike. Holešek Olga iz fizike. Ižanc Silva iz matematike. Kovač Voja iz francoščine. Matkovič Nada iz matematike. Perič Stanka iz nemščine in fizike. Pšeničnik Draga iz francoščine. Razpotnik Zdenka iz zgodovine. Šmid Savica iz slovenščine in matematike. Vipotnik Marija iz nemščine. Razreda niso dovršile: Dečko Doroteja Hübel Valtruda Stojan Danica Vedernjak Milena Antloga Silva Bračič Marija Brzič Alfonz Cajnko Zvonimir Cilenšek Miran Cimperman Marija Črnigoj Vida Dobovičnik Franc Dolinar Vida Dremelj Rudolf Gabrovšek Fedor Goriup Herbert Hodžar Slavko Jelen Ivana Juhart Radoš Knez Jaromira Kožel Zvonko Krulc Zvonimir dovršili(e): Lesjak Vida Löschnigg Ivan Lušin Vlado Majcen Anastazija Matesič Rudolf Nemec Vilibald Ogrizek Boris Pirtošek Branko Poženel Hilda Prekoršek Ivan Sfiligoj Rado Štor Jožef Teppey Valter Vasle Avguštin Vipotnik Silva Vizovišek Dragotin Voga Tugomer Vrečer Anton Popravne izpite imajo: Finžgar Milan iz zgodovine. Kopušar Josip iz srbohrvaščine in zgodovine. Korent Berta iz zgodovine. Mihaljevič Vesna iz nemščine. Nidorfer Hedvika iz zemljepisa. Roš Dušan iz srbohrvaščine. Razreda nista dovršila: Privšek Maks Steiner Svetozar Neocenjena: Troger Milena Barle Gojko Breznikar Martin Cepuš Karel Dobovišek Bogomir Herman /osip Ivanuša Stanislav Jeromel Bogomir Karče Bojan Kladnik Franc Klobčič Dušan Klobučar Änton Kramar Gabrijel Makuc Älojz Naglič Janez Oberžan Stanko Oblak Zdravko Požar Radovan Prelog Ervin Razpotnik Jakob Srebotnjak Ivan Strmšek Pavel Štornik Anton Tekavčič Bogdan Volk Ivan Vuga Jurij Žagar Vinko Popravne izpite imajo: Cergol Stojan iz nemščine in matematike Destovnik Karel iz matematike. Gajšek Josip iz slovenščine. Gradnik Boris iz francoščine in matematike. Gruden Josip iz matematike. Košec Stanislav iz francoščine. Kovač Bojan iz matematike. Kupec Franc iz slovenščine in francoščine. Mekinda Edvin iz nemščine. Mesner Henrik iz francoščine in matematike. Pavelšek Branko iz nemščine in matematike. Sgerm Rihard iz francoščine in matematike. Štorman Ändrej iz francoščine in nemščine. Trobiš Slavko iz francoščine in matematike. Vovk Rudolf iz matematike. Razreda nista dovršila: Srebotnik Franc Zagoričnik Bogomir m. d 42. Razrednik: Dr. Strmšek Pavel. Razred so dovršili: Fleimisch Herbert iz matematike. Jurič Franc iz zemljepisa. Kljun Eduard iz zemljepisa. Planteu Josip iz matematike. Šalamun Ivan iz zgodovine. Šimenko Martin iz nemščine in matematike. Smit Ivan iz francoščine in matematike. Wusser Viljem iz matematike. Zorko Branko iz zgodovine. Zupan Franc iz matematike. Arzenšek Anton Baumgartner Vinko Bervar Danilo Cerlini Marjan Černetič Ivan Čuš Milan Glonar Janez Gračner Stanislav Gröger Ivan Hillinger Franc Hohnjec Miloš Hotko Udo Janc Änton Križanič Rudolf Lavrenčič Stanislav Marin Jožef Menih Jožef Mikolič Stanislav Plevčak Josip Poženel Martin Repenšek Miloš Senica Josip Šekoranja Franc Šekoranja Ivan Taček Franc Tauschmann Karel Tomc Älbin Volčanšek Ivan Vrabič Ludovik Zalar Vladimir Popravne izpite imajo: Razreda nista dovršila: Deniša Štefan Volker Viktor Razred so dovršile : Arnšek Anica Mastnak Anica Bavdek Vlasta Milutinovič Jelica Briner Marija Nedoh Danica Cimperšek Majda Ocvirk Petrina Cotič Olimpija Planer Vida Čujež Vera Rabič Hilda Dolničar Silva Radej Nada Drofenik Tatjana Rainer Tatjana Engelhardt Natalija Rebernik Marija Goriup Hedvika Reichman Rozalija Gosak Kamila Srebotnjak Božena Jelenec Milena Supanc Stanka Klobučar Elizabeta Šlander Vera Kopušar Rozalija Telč Irena Krasnik Vera Tertnik Radislava Križan Milka Uranjek Ivana Kurnik Majda Zobec Vlasta Lebar Marjeta Žgank Berta Lenko Anica Razreda niso dovršile: Cergol Zdenka Pogelšek Lidija Črnigoj Vekoslava Praznik Kosenka Jager Valburga Rajh Stanka Koprivšek Cirila Suša Jožica Kupec Jožefa Razred so dovršili: Antloga Mirko Baumgartner Jera Brodar Demetrij Ciglenečki Milan Cmer Ladislav Dolinar Zlatka Fras Ivan Gantar Ivan Gobec Ljuban Jager Anton Jerič Franc Karnovsek Matilda König Älfred Krolnik Milena Majdič Aleksander Malus Hermina Ostrožnik Franc Pestevšek Marijan Pograjc Zofija Premschak Walter Prohaska Älbert Razpotnik Srečko Schweiz Valter Škoberne Frančiška Špindler Cirila Stanonik Ivan Steblovnik Martin Šergan Franc Tatscher Otmar Thomich Valtruda Wiesberger Franc Zemljič Boživoj Zupan Frančiška Razreda niso dovršili: Katič Ivan Kodela Ivan Križan Änton Perdih Karel Selšek Stanislav Videnšek Bogomir Razred so dovršili : Berce Dušan Confidenti Mirko Dečko Milan Dolžan Ciril Ferenčak Danilo Fürst Bogdan Goli Herman Hočevar Joško Janežič Franc Janžek Ignac fellenz /osip Kopše Franc Kozjak Hijeronim Krnic Boris Lešničar Janko Majes Stanislav Marčič Rudolf Marčič Samo Mihelčič Ivan Mirnik Vinko Nemec Marijan Pečnik Milan Pintar Valentin Pohar Ladislav Posavec Vladimir Potočnik Anton Renčelj Ivan Simončič Albin Skitek Stojan Vršnik Avgust Wudler Zoran Zalar Stojan Razreda niso dovršili: Baljkovič Aleksander Barle Srečko Jevšnik Ivan Krell Robert Pocajt Franc Voga Änton Razred so dovršili: Bezenšek Edmund Kadunec Branimir Bezenšek Ernest Knez Ivan Božnik Edmund Kos Milenko Božnik Ivan Kos Rafael Čanžek Ivan Lahe Josip Čanžek Valter Majerič Ognjeslav Černelč Jožef Marinček Igor Driimel Henrik Marvin Rudolf Finžgar Dušan Mlakar Adolf Goričan Anatolij Močnik Rudolf Gorinšek Valter Rijavec Stanko Haas Henrik Tovornik Jožef Hrazdira Miroslav Zagoričnik Stefan Jazbec Janko Zurc Franc Jerič Feliks Razreda niso dovršili: Cvahte Karel Horjak Franc Kantušer Božidar Marchetti Srečko Sieber Ernest $ Razred so dovršili: Babič Rudolf Bračko Lea Bratanič Ana-Marija Cimerman Erika Černelč Fina Delakorda Miljeva Diermayr Erik Drassal Sonja Drofenik Sonja Favai Monika Franca Leandra Gams Boris Gašpar Julka Gorscheg Alfred Hodžar Cirila /ost Karel Kopriva Erika Križnik Božidar Lesjak Anton Luthar Gustav Majcenovič Marija Marčič Leonid Miloševič Romeo Musar Marija Ostrožnik Mirko Pepelnjak Ljudmila Puc Srečko Puh Štefanija Rustja Olga Simerl Aleksandra Schwischay /osip Škof Marija Toplišek Martin Umek Ciril Urbašek Ivan Vastič Julij Popravni izpit imajo: Krecenbaher Dora iz matematike. Muhar Lucija iz latinščine. Perič Rada iz matematike. Rakusch Viljem iz matematike. Stelzer Ljudmila iz nemščine. Sah Josip iz matematike. Tekavčič Marija iz nemščine. Razreda nista dovršila: Ocvirk Gregor Zgonc Božidara Razrednik: Bitenc Mirko. Razred so dovršili: ÄndrenSek Karel Dečko Ernest Detiček Janez Detiček Jurij Fojan Karel Goršek Änton Hanuš Franc Ivančič Albert Janžekovič Alojz Kramer Ivan Kudisz Pavel Loibner Dragotin Majdič Vinko Mikuš Boris Nendl Alojz Novak Bogdan Pečovnik Dragotin Pogačnik Marjan Pšeničnik Franc Milan Pukl Ognjeslav Schmidt Eberhard Stare Jožef Strohmaier Friderik Svarc Romuald Vrabič Ivan Vrečko Fedor Popravni izpit imajo : Bonač Marko iz matematike. Cencelj Ludvik iz nemščine. Gradišnik Dušan iz nemščine. Klavora Änton iz nemščine. Lakner Edvard iz latinščine. Ograjenšek Slavko iz nemščine. Radič Branislav iz matematike. Tischler Rihard iz latinščine. Vengust Miroslav iz matematike. Zemljič Vlastimir iz nemščine. Žohar Oskar iz nemščine. Razreda niso dovršili: Božič Ciril Gajšek Branislav Jeki Gerhard Vranjek Smiljan Neocenjen: Müller Ferdinand Barle Jožef Kopše Marijana Baša Zdenka Kossär Greta Belej Martin Kossär Kurt Brečko Danilo Langus Vladimira Čok Milvana Milanez Emil Domitrovič Vinko Milkovič Zvonko Drolc Dušan Mravljak Tatjana Golobič Nives Pilih Amalija Gologranc Franc Pirih Miran Gologranc Stanko Ster Ivan Horvat Matilda Tertnik Vida lerin Smiljan Tom Vida Just Edeltruda Vidic Cvetka Kolman Ljudmila Widmar Felicitas Koprivnik Jera Popravni izpit imata: Avsenik Branko iz nemščine. Kroflič Marija iz nemščine. VI. b 28. Razrednik: Mlinar Ivan. Razred so Birsa Zvonimir Božič Stanislav Cvenk Ladislav Gajšek Friderik Goriup Erik Hodžar Marjan Hosner Vladimir Kobe Vekoslav Kresnik Vladimir dovršili: Likar Dušan Lojk Miloš Rebeuschegg Franc Repič Slavko Ropotar Josip Urbančič Marjan Vovk Vinko Vrečko Zvonko Popravni izpit imajo : Ferjančič Dušan iz matematike. Kramer Leon iz matematike. Poharc Ädolf iz latinščine. Prelog Oton iz latinščine. Razboršek Zoran iz latinščine. Rogel Jožef iz latinščine. Agrež Anton Krajnc Justin Gajšek Valter Lukežič Rado Pravico do rednega šolanja izgubi: Kočar Franc VII. a 27 (16). Razrednik: Napotnik Josip. Razred so dovršili: Belič Igor Blazinšek Natalija Bole Radomir Dobovišek Marija Drovenik Anton Gorišek Stanko Grobelnik Marija Hrobat Franc Kladnik Terezija Klinc Friderika Kokot Alojzij König Friderik Lesjak Ladislava Orožen Vida Prodnik Alojzija Spolenak Bernarda Stelzer Doroteja Travirka Margareta Vovk Stanislav Žumer Maks Popravne izpite imajo : Bulovan Branko iz latinščine. Gologranc Marija iz matematike. Jug Karel iz matematike. Jug Štefanija iz matematike. Korban Magdalena iz matematike. Kovačič Štefanija iz matematike. Mejavšek Vekoslava iz matematike. Razred so dovršili: Birsa Edvard Felicijan Jožef Ferlež Saša Gorenšek Maksimilijan Herman Josip Hrašovec Aleksander Jernejšek Friderik Kopriva Stanislav Koren Franc Kos Karol Kudisz Karlo Lešnik Leopold Marchetti Ivan Marinček Miloš Operčan Anton Platzer Janez Savelli Emil Stegenšek Klemen Steinböck Friderik Vehovc Jožef Vizovišek Ivan Zdolšek Dušan Popravne izpite imajo: Fabian Alojz iz fizike. Gradišnik Fedor iz matematike. Gruden Maksimilijan iz latinščine. VIII. 30 (10). Razrednik: Dr. ing. Perpar Marija. Razred so dovršili: Birsa Vladimir Blaško Vinko Brišnik Ana Cergol Ivan Cigoj Ivan Dobovišek Ivan Kirn Jožef Košenina Nada Košutnik Nada Krivec Hedvika Kukec Marija Likar Nadežda Lipša Nada Majcen Branivoj Mirnik Mirko Mlakar Bogomir Mravljak Alenka Mravljak Zdenko Musar Stanislava Nedoh Stanislav Peštaj Alojzij Planinšek Franc Polh Franc Premschak Gerald Ritonja Franc Röck Blaž Sernec Vlasta Tajnšek Bojan Trebovc Martin Vrečko Aleksij 2. Privatni učenci. Sprejemni izpit za I. razred so napravili: Jurič Stanko, Kocbek Anton, Koštomaj Stanislaj, Lečnik Otmar, Lipičnik Terezija, Mordej Marija, Okorn Franc, Pfeifer Marija, Prevolnik Ernest, Pungeršek Rudolf, Vdovč Stefan, Zupanc Anton, skupaj 12 učencev in učenk. Razred so dovršili: I. r. Dolanc Stanislav Goričan Anton (dop. izpit) Kocbek Anton Koštomaj Stanislaj Lečnik Otmar Prevolnik Ernest Pungeršek Rudolf Rupnik Milan Vdovč Stefan II. r. Grosek Alojz Kocbek Anton Lečnik Otmar Prevolnik Ernest Stritar Jožef III. r. Kccbek Anton Ropotar Borut Zupanc Martin Žemva Franc IV. r. Jošt Boris Kocbek Anton Makarovič Ado Toplak Olga Trojan Štefanija VI. r. Skoberne Alojz VII. r. Ocvirk Maksimilijan Popravne izpite imajo: I. r. Barachini Tea iz matematike in petja. Čander Irena iz slovenščine in petja. Jurič Stanko iz matematike. Lipičnik Terezija iz petja. Mordej Marija iz matematike in petja. Okorn Franc iz srbohrvaščine in matematike. Pfeifer Marija iz prirodopisa in matematike. Podlogar Vera iz matematike. Zupanc Anton iz francoščine in matematike. II. r. Goričan Anton iz slovenščine in prirodopisa. Pokleka Martin iz francoščine in prirodopisa. Rupnik Milan iz francoščine. Šlander Franc iz francoščine in zemljepisa. Äntlej Franc iz nemščine in zgodovine. Gorenšek Rafael iz zgodovine in matematike. Horjak Dušan iz slovenščine in matematike. Stritar Jožef iz matematike. VII. r. Jagodič Marijan iz latinščine. Razreda niso dovršili: II. r. Cestnik Rudolf III. r. Lenasi Rudolf IV. r. Furlan Zdenko Zupanc Martin Gabrovšek Marij Gerdina Roman Novak Josip Petelinšek Ludvik VII. r. Košič Ljudmila V. r. Bti v • • • • i • . lecajm izpiti. 1. Nižji tečajni izpiti 1935/36. Nižji tečajni izpiti so se vršili v IV. b in IV. d razredu pod predsedstvom direktorja, v IV. a razredu pod predsedstvom prof. dr. Zelenika Karla in v IV. c razredu pod predsedstvom prof. Brodarja Srečka. Izpiti so trajali od 12. do 18. junija. K izpitu se je prijavilo iz IV. a razreda 37 učenk, iz IV. b razreda 33 učencev in učenk, iz IV. c razreda 32 učencev in iz IV. d razreda 26 učencev. Nadalje so delali nižji tečajni izpit 3 privatisti in 2 privatistki ter 3 repetenti, skupaj 136 učencev in učenk. Za pismeni izpit iz slovenskega jezika, ki se je vršil dne 12. junija, je bila za vse štiri razrede določena naloga: »O kmečkih uporih«. a) Oproščeni so bili po čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57. zakona o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci, oziroma učenke: v IV. a razredu : Cotič Olimpija, Drofenik Tatjana, Engelhardt Natalija, Gosak Kamila, Ko-pušar Rozalija, Kurnik Majda, Lebar Marjeta, Lenko Amalija, Ocvirk Petrina, Rainer Tatjana, Rebernik Marija, Šlander Vera, skupaj 12 učenk; v IV. b razredu : Brodar Demetrij, Ciglenečki Milan, Majdič Aleksander, Ostrožnik Franc, Pograjc Zofija, Razpotnik Srečko, Špindler Cirila, Stanonik Ivan, Šergan Franc, skupaj 9 učencev in učenk; v IV. c razredu: Ferenčak Danilo, Hočevar Jožef, Janežič Franc, Jellenz Josip, Lešničar Janko, Potočnik Änton, Simončič Albin, Skitek Stojan, Vršnik Auguštin, Zalar Stojan, skupaj 10 učencev; v IV. d razredu: Černelč Jožef, Marvin Rudolf, skupaj 2 učenca. b) Napravili so izpit: v IV. a razredu: Arnšek Anica, Bavdek Vlasta, Briner Marija, Cimperšek Majda, Čujež Vera, Dolničar Silva, Goriup Hedvika, Jelenec Milena, Klobučar Elizabeta, Krasnik Vera, Križan Milka, Mastnak Anica, Milutinovič Jelica, Nedoh Danica, Planer Vida, Rabič Hilda, Radej Nada, Reichman Rozalija, Srebotnjak Božena, Supanc Stanka, Telč Irena, Tertnik Radislava, Uranjek Ivana, Zobec Vlasta, Zgank Berta, skupaj 25 učenk ; Antloga Mirko, Baumgartner Jera, Cmer Ladislav, Dolinar Zlatka, Fras Ivan, Gantar Ivan, Gobec Ljuban, Jager Anton, Jerič Franc, Karnovšek Matilda, Kocbek Anton, priv., König Alfred, Krolnik Milena, Malus Hermina, Pe-stevšek Marijan, Premschak Valter, Prohaska Albert, Steblovnik Martin, Škoberne Frančiška, Tatscher Otmar, Thomich Valtruda, Toplak Olga, priv., Trojan Štefanija, priv., Zemljič Borivoj, Zupan Frančiška, skupaj 25 učencev in učenk; v IV. c razredu: Berce Dušan, Confidenti Mirko, Dečko Milan, Dolžan Ciril, Fürst Bogdan, Goli Herman, Janžek Ignac, Kopše Franc, Horjak Hijeronim, Krulc Boris, Majes Stanislav, Marčič Rudolf, Makarovič Ado, priv., Mihelčič Ivan, Mirnik Vinko, Nemec Marijan, Pečnik Milan, Pohar Ladislav, Posavec Vladimir, Renčelj Ivan, Weingerl Vladimir, rep., Wudler Zoran, skupaj 21 učencev; v IV. d razredu: Bezenšek Edmund, Bezenšek Ernest, Božnik Edmund, Čanžek Ivan, Čanžek Valter, Drumel Henrik, Finžgar Dušan, Gorinšek Valter, Hrazdira Miroslav, Jazbec Janko, Jerič Feliks, Kos Milenko, Kos Rafael, Majerič Ognjeslav, Marinček Igor, Mlakar Adolf Mlakar Rudolf, rep., Močnik Rudolf, Rijavec Stanko, Tovornik Jožef, Zurc Franc, skupaj 21 učencev. c) Popravni izpit imajo: v IV. b razredu: Schweiz Valter in Wiesberger Franc iz matematike; v IV. c razredu : Gruden Marjan, rep. iz 'matematike, Jošt Boris, priv. in Marčič Samo iz zgodovine in zemljepisa. v IV. d razredu: Božnik Ivan iz francoščine, Knez Ivan iz francoščine, Lahe Josip iz matematike, Zagoričnik Štefan iz francoščine. č) Izpita ni napravil: Pinter Valentin (4. c). 2. Višji tečajni izpit. Višji tečajni izpit se je vršil od 15. do 25. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca gosp. Westra Josipa, prosvetnega inšpektorja v p. v Ljubljani. K izpitu se je prijavilo 31 rednih učencev in učenk ter 2 privatista, od katerih je delal eden samo dopolnilni izpit iz nacionalnih predmetov. A) Pismeni izpit je trajal od 15. do 17. junija. Izpitni odbor, ki se je sestal pred vsakim pismenim izpitom, je izmed 10 predloženih nalog za vsak pismeni izpit izbral naslednje naloge: 1. 15. junija iz slovenskega jezika: »Krst pri Savici kot dokument pesnikovega življenja ter zgodovinsko in literarno ozadje pesnitve«. 2. 16. junija iz matematike: a) Ploščina trikotnika je 7751,4 m2, a = 53°32'12”, p = 75°26’24”, Izračunaj r, a, b, c in p! b) Poišči iz točke M1 (2, 1) tangento na hiperbolo 3x2—4y2=12 in razdaljo točke M1 (2, 1) od dotikalne tetive! c) Koliko moramo plačevati v zavarovalnici letno skozi 20 let, da si pridobimo pravico na 10 letno rento, katere prvi obrok Din 4282,1 dospe eno leto po zadnjem vplačilu (5% obresti) ? 3. 17. junija iz francoskega jezika: Gaston Paris, La chanson de Roland et la Nationalite frangaise extrait. 4. 17. iz nemškega: W. Runge, Aus der Urzeit der Erde. Oproščeni sta bili ustnega izpita po čl. 16. pravil o višjem tečajnem izpitu (§ 57 zak. o sred. šolah) naslednji odlični učenki: Likar Nadežda in Mravljak Alenka. B) Ustni tečajni izpit se je vršil od 20. do 25. junija. K izpitu so bili pripuščeni vsi pripravniki in pripravnice, to je 21 rednih kandidatov, 8 rednih kandidatinj, 1 privatist in 1 kandidat, ki je delal višji tečajni izpit iz nacionalne skupine. Pri tem izpitu so dobili popravni izpit Kač Alojzij, Mlakar Bogomir in Polh Franc, vsi iz narodnega jezika. Uspeh ostalih kandidatov in kandidatinj je razviden iz naslednje preglednice. Preglednica kandidatov in kandidatinj, ki jim je bila priznana zrelostna spobnost za fakultetne študije na univerzah in visokih strokovnih šolah: zap. St. Priimek in ime Datum in kraj rojstva Bodoči študij 1. Birsa Vladimir 22. III. 1916; Rihenberk (It.' telesna kultura 2. Blaško Vinko 16. VI. 1917; Cleveland USA vojna akademija 3. BriSnik Ana 2. VI. 1916; Braslovče filozofija 4. Cergol Izidor 4. VI. 1915; Reka (It.) pomorska voj. akad. 5. Cigoj Ivan 7. X. 1915; Trst (It.) filozofija 6. Dobovišek Rudolf 13. I. 1917; Sv. Jurij pravo 7. Kirn Jožef 29. 111. 1915; Sv. Stefan agronomija 8. Košenina Nada 18. VII. 1917; Vransko pravo 9. Krivec Hedvika 22. VII. 1917 ; Pragersko medicina 10. Kukec Marija 1. X. 1916; Žalec filozofija 11. Likar Nadežda 9. XII. 1917 ; Liubljana filozofija 12. Lipša Nada 12. I. 1917; Celje glasba 13. Maček Mirko (priv.) 21. III. 1909; Celje je v zasebni službi 14. Majcen Branivoj 5. III. 1917; Celje pravo 15. Mirnik Mirko 31. I. 1917; Celje kemija 16. Mravljak Alenka 27. Vlil. 1918 ; Maribor medicina 17. Mravljak Zdenko 13. 1. 1917; Celje pravo 18. Musar Stanislava 8. V. 1916; Boštanj glasba 19. Nedoh Stanislav 23. 1. 1917; Ljubliana filozofija 20. Peštaj Alojzij 21. XII. 1917; Celje medicina 21. Planinšek Franc 25. IX, 1916; Smolenja vas tehnika 22. Premschak Gerald 31. III 1918 ; Graz (Avst.) tehnika 23. Ritonja Franc 24. XII. 1916; Nova vas medicina 24. Röck Blaž 11. XI. 1914; Šoštanj tehnika 25. Sernec Vlasta 20. XII. 1918; Celje 4. II 1913; Kranjčiča glasba 26. Tacar Franc zasebna služba 27. Tajnšek Bojan 25. Vil. 1917 ; Maribor pravo 28. Trebovc Martin 7. XI. 1915; Goričica agronomija 29. Vrečko Äleksij 6. Vlil. 1917; Braslovče pravo j=i "> -2ž >00 O a j* c a> 3 C > O» O c a >o D O) Č/3 O eo— S 0)C£ = *3-s Jd C/J 45 52 CM ir» 47 50 53 56 00 rf 45 43 42 46 39 38 34 45 42 ro 28 27 25 30 918 aac® 3 >~” (/) rs r, o) »N 45 00 CM • 49 00 rf ir» • O rt- 10 25 vO t" • O On O ro •a > OÜ B V 0 3 m. • rf CM 52 147 r“ 53 56 30 43 42 I 29 i 38 34 20 42 14 00 CM - 25 20 On O vO t—■ T" T“ ir» CM r*-) ro T- T- CM v-* T— ir» ro ir» (M C/J 2 o C/J T—* u o £ N »N * • • CM • * ir» ca N J3 03 —* E O) S rf CM CM rf 3 -* C/) - U C >u 3 -♦-* l-i E «N • c/j E - V-» T— <=»- J; c/j o C/J J- = 3 »N • ^ (O S "et un E - ca j: o c/j c— T—1 T— (N CM CM • CM • * T-" * T— ro (N ” On " c o «a «A T3 O Ä » >N T- CM CM a T3 3 °-o S * T— CM CM • * * i— ^*- ro • Skupaj C/J 46 53 53 CM ir» 52 56 56 ir» 145 44 43 48 1 40 3N ro 39: OO rf 47 33 28 29 25 r— ro OO UT5 >N vO rf 00 CM ir» ir» 51 • • 48 • 25| • ON T— r-* • O Od CO E Vf> CM ro m CM ir» T" vO ir» O ir» 30 44 43 29 39 39 ro CM 47 rf 00 CM CM u~\ tM 'r- CM Cr- co co 0-5 c*o — k/j C/J CM r~ • T— T““ CM T“' T— • CM ■°*s S£ Sbs'® S co O» 3 >N CM • • r-* * y—> • * • • • • * • • • • ir» ■* t/i w »- «•- OT3 Z °-dN m. * • T- • • • • 'r- • T- CM • r" • «3 skupaj Ja£ c/j O rf 51 CM ir» CM ir» T—* ir» vO ir» 56 50 45. ro rt- 43 I 47 ' 40 00 ro ro OO rt* rf 32 00 CM GO CM 25: ro co ■«J* 03 — >N vO vO rt- CM • o ir» • O ir» ir» r- 47 • ir» CM • On T~" • O co co o »C/3 m. \T\ CM CM CM ir» ir» T- O vO ir» ir» O ro 43 i 43 O CM 38 37 23 rf ro 00 r- CM T— 25! 21 c=> co CO 3 gJ >u ca 03 jj co IT» ro CM ro O CM irv rf ro on vO 11 ir» T~ T— • 7— ro 00 «5 •N \T\ ro CM • • CM CM rf (N T— CM N > «=> o E • T~ • ro o • ro n- ro ir» vO ir» ir» * • CM v£> ja c ca co Q_ > co T—• rf 00 rf T— ir» ir» rf 49 ro ir» 50| 48 40 39, 40 rt- T— ro 32 26! rf CM rf 31- 27i 27 25: 30 CO co OO U n > o c »N rf ro CM • 48 * • 00 rf ro • • rf C^ • • 23' • ON • vO r—■ O Iß 05 CS3 > E • ir» CM 51 ir» rf ro ir» 5o! • 27 139: O rt- * rf CM 32 26 00 CM CM rf r— CM 25 20 OO co Ut) npaiZBJ /\ ca HH XJ U -o ca ja u ca u -o IV. a b U X3 V. a b > XJ VII. a b 'IIIA Skupaj Skupaj . . 1. Razred so dovršili (e) 2. Popravne izpite imajo 3. Razredni izpiti po § 52 4. Razreda niso dovršili 5. Izg. prav. doredn. šol. Odličnih . . Prav dobrih Dobrih . . O o. a rc n ?r 50 Dl N O CL -£»■ Ln 44 1 to lh N< 03 ►—< to 20 4 i 7 12 3 cr to 00 23 4 1 3 13 7 Ni Ln to 45 6 1 to -*• •Nj to ON 3 n 4^ 28 14 3 2 8 13 7 3 a -A 3 03 s 49 41 5 3 12 12 17 N< Ul OJ 38 15 4 15 19 m. cr Ln On OJ to 4 12 20 m. ž. n 4* 00 30 14 4 00 4* 00 03 M 30 25 3 2 nO 00 00 3 o* Ln _k —* OJ —L OJ 4^ Ni 43 26 15 2 O Ln -*■ 3 n 42 30 10 ' 2 2 9 19 B a 46 28 11 7 6 15 7 J1* 0> IV. 29 20 3 6 •O vO 4* m. cr O to 00 to v-n -a N< 38 22 11 5 00 VO V/l 3 o co 20 9 5 >—k ^ 00 3 a to O -»■ tO “O V) NO —* U 03 v. 25 19 5 1 Ln oo On ,N< 42 26 11 1 4 00 o 00 a o* —i 4*. 13 1 •o ON 3 03 VI. 16 1 * v] to *o N< to 00 17 6 4 1 2 11 4 m. cr to vO 4* 4>- 3 03 VII. o yj\ —k tO vj tO N« to Ln 22 3 8 12 2 3 D* to O 20 3 7 10 ra. < »—1 M —k o 10 UT ^ N« 609 435 132 2 37 3 77 187 171 3 00 OJ o O to —k Ln 4* ON O -*> 68! 98 75 T3 VO 00 676 182 3 53 4 to to ^ 4^ 00 4^ On \j\ \j\ Vse In učencev utenk 100 73,64 19,82 0,33 5,77 0,44 i 15.79 31,05 26.80 Celotno število učencev In učenk v % o< . Stanje učencev in učenk po končnem uspehu. Oznanilo za šolsko leto 1936./37. 1. Vedenje v počitnicah. Učenci in učenke se opozarjajo, da se morajo v počitnicah dostojno vesti in da so za svoje vedenje tudi v počitnicah po disc. predpisih odgovorni svoji šolski oblasti. 2. Izpiti. Učenci(nke), ki imajo popravni izpit, naj vlože do 15. avgusta na ravnateljstvo naslovljeno prošnjo, da jim dovoli polagati popravni izpit. Prošnjo, kateri priložite letno izpričevalo, kolkujte z Din 5, za vsak predmet pa, iz katerega boste delali izpit, priložite kolek za Din 10. Popravni izpiti se bodo vršili 28. in 29. avgusta od 8. ure dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih tečajnih izpitov bodo 31. avgusta od 8. ure dalje. Natančnejši razpored bo ravnateljstvo pravočasno objavilo na črni deski. Za razredne izpite vložite prošnjo do 15. avgusta ter jo kolkujte z Din 5! 3. Vpisovanje ob pričetku šolskega leta. 2. septembra od 8. do 12. ure bo vpisovanje za I. r., 3. septembra od 8. do 12. ure za II,-VIII. razred in 4. septembra od 8. do 11. ure za učence z drugih zavodov. K vpisovanju mora prinesti vsak(a) učenec(nka) zadnje šolsko izpričevalo, učenci(ke) z drugih zavodov pa tudi še krstni list. 4. Šolnina in pogoji vpisa. Vsak učenec mora plačati šolnino po naslednji razpredelnici: Davek Šolnina: Din 111. skupina II. skupina I. skupi nad 300 do 1.000 100 150 200 it 1.000 „ 3.000 150 200 250 1» 3.000 „ 5.000 200 250 300 »» 5.000 „ 10.000 300 400 500 it 10.000 „ 20.000 500 600 700 19 20.000 „ 50.000 800 900 1.000 tl 50.000 „ 1.300 1.400 1.500 Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Neposredni davek se plačuje v naši državi v naslednjih oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgradarina); 3. od dohodka podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina); 4. od rent (rentnina); 5. od dobička podjetij, ki so zavezana polagati javne račune (družbeni davek); 6. od dohodka nesamostojnega dela in poklica (usluž-benski davek). Od l%ne9a pribitka k uslužbenskemu davku se šolnina ne plačuje. Na srednjih šolah se mora plačati šolnina za nižje razrede po III. skupini, za V. in VI. razred po II. skupini, za VII in VIII. razred po I. skupini. Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, ako je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih uslužbencev, ki plačujejo samo neposredni davek od službenih prejemkov, izdaja potrdila o višini letnega davka urad, kjer prejemajo roditelji plačo. Za posebni davek morajo predložiti o višini davka še potrdilo davčne oblasti. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Zasebnim uslužbencem izdajajo potrdila za odmero šolnine službodajalci. Osvoboditev (po § 11. Zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devetimi ali več otroki ne vpliva na plačevanje šolnine. Zato morajo te osebe prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, ako bi ne bilo te osvoboditve. Šolnina se mora plačati za vse leto že ob vpisu. Zato ne bo vpisan noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu zgoraj omenjenih potrdil in obenem plačal šolnine. Starši naj si zaradi tega preskrbe davčna potrdila za odmero šolnine pravočasno. Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z Din 20, overovljeni prepisi z Din 10. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Originalno potrdilo uporabljajte pri vpisu otroka, ki je v višjem razredu ali na višje organizirani šoli (n. pr. na vseučilišču). Šolnine ne plačajo drž gojenci(ke) in učenci, katerih roditelji plačujejo manj kakor Din 300 neposrednega davka na leto. Potrdilo o višini davka pa morajo pri vpisu predložiti tudi ti učenci. Za učence(ke), katerih roditelji imajo v šolah več otrok, se plačuje : a) za prvega otroka (to je otroka, ki Je v višjem razredu kake šole, na kateri se plačuje šolnina) polna šolnina ; b) za ostale otroke polovica šolnine. Ker vpis ni po vseh šolah istočasen, se lahko plača polovica šolnine za prvega vpisanega otroka le, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejši otrok plačal polno šolnino in da bo prinesel o tem dokaz, to je pobotnico o plačani šolnini v prepisu. Te pobotnice naj predlagajo odslej starši, oziroma učenci (ke) sami, ne da bi jih moralo ravnateljstvo na to šele opozarjati. Vsak učenec plača pri vpisu Din 20 za zdravstveni fond učencevf prispevek za tiskovine (dij. knjižico, letno izpričevalo, disc. prepise i. t. d.) in Din 50 za kolek na prijavo. Ali se sme učenec(ka) vpisati v V. in VII. razred, če ni še prekoračil dve leti nad predpisanim številom let, odloča minister za prosveto. Prizadeti učenci in učenke naj vložijo prošnje za spregled starosti pri ravnateljstvu najpozneje do 5. julija. 5. Predpisi glede učencev, ki se vozijo domov. Po odloku min. prosvete S. n. br. 28.836 od 25 avg. 1933. se bodo smeli učenci in učenke I. do IV. razreda voziti dnevno v šolo in domov samo iz okoliša do 20 km daljave. Za učence in učenke V. do VIII. r. pa velja odredba, da vožnja ne sme trajati nad 1 uro. V smislu odi. min. prosv. S. n. br. 49 348 od 28. dec. 1935 sme ravnateljstvo dovoliti to olajšavo tudi učencem in učenkam I. do IV. razr., in sicer učencem (kam) I. r. po 1. tečaju, ostalim pa tako dolgo, dokler izkazujejo odličen in prav dober uspeh ter so lepega vedenja. Ravnateljstvo ne bo dopuščalo prav nobenih izjem in ne bo izdajalo potrdil na železniških legitimacijah, ako bi se s tem kršila ministrska odredba. Tudi ministrstvo prosvete dosledno odklanja vsako izjemo. Učenci in učenke, ki čakajo preko poldneva na vlak ali avtobus, morajo imeti za čas od končanega pouka do odhoda vlaka zavetišče ter se morajo ob začetku šol. leta o tem izkazati pri svojih razrednikih. Starši naj preskrbe svojim otrokom zavetišče takoj ob začetku šolskega leta! Eventualne izpremembe glede sporeda izpitov, vpisovanja ali šolnine bodo objavljene v časopisih. Direktor. 'J i