B o g o P r e g e l j S L O V E N S K A K N J I Ž E V N O S T ZA O T R O K E Pričujoča š tudi ja pokojnega BOGA PREGLJA, priznanega knjižničnega in pedagoškega delavca, je bila objavl jena v zbor- niku Književnost za decu i rad u dečjim bibliotekama (Beo- grad 1958). Ker besedilo v prvotn i izdaji ni več dostopno, uredniš tvu pa ni uspelo odkriti morebi tnega rokopisnega slovenskega iz- virnika, smo se odločili za prevod iz srbohrvaščine. Študi ja sodi namreč med tiste, predvsem po podatkih iz- črpnejše zgodovinske orise, ki se morejo, kot pravi tudi avtor sam, »uporabljat i kot osnova za podrobnejšo obravnavo sloven- ske književnosti za otroke«. I. O umetniški književnosti za otroke v Sloveniji govorimo šele z nastopom Mladoslovencev, to ije od sredine 19. stoletja. Pred tem se je — z redkimi izje- mami — zvrstilo le neka j poskusov v času reformaci je in razsvetl jenstva. Spočetka se je književnost za otroke omejevala skoraj povsem le na učbe- nike, pa še ti niso bili namenjeni samo mladim bralcem, temveč v enaki mer i tudi odraslim. Začetek t iskane slovenske besede pomeni Abecedarium iz leta 1550 in 1555, s kater im je Primož Trubar položil temelj slovenskemu jeziku, prva slovenska knjiga, namenjena prav otrokom, pa je Kre l jeva Otročja biblija iz leta 1566, ki je bila prvi ustrezni učbenik za slovenske otroke. Katoliška reakci ja je uničila l judsko šolstvo, ki je ob ustanovitvi v času protestantizma veliko obetalo. Nove težnje po us tva r j an ju slovenske otroške knj ige so se pojavile šele v dobi razsvetl jenstva. Leta 1788 je izšla prva knjiga, namen jena slovenskim mla- dim bralcem, ki ni bila učbenik. To so bile Kratkočasne uganke Marka Pohlina, pravzaprav zbirka ugank, delno l judskih ali pa zbranih in prevedenih iz raznih koledarjev. Pohlinova zbirka ugank je izrazito racionalistična, razsvetl jenska, p rav uganka kot didaktična stvari tev skupa j z basni jo sodi nasploh v reper toar raz- svetl jenske l judske književnosti . Pohlinovo zamisel je nadal jeval Valentin Vodnik, utemel j i te l j slovenske umetne pesmi. Med njegovimi pesniškimi s tvar i tvami so tudi basni, namenjene mladim. Čeprav Vodnik svojih pesmi za otroke ni izdal v samostojni knjigi, temveč samo v zbirki Pesme za pokušino, je p r av on prvi slovenski pesnik, ki je pisal za otroke in mladino. Vodnik je slovenskim pisateljem začrtal pot, ki jo vse do danes upoštevajo. Toda Vodnik takoj po smrt i ni imel naslednika, ki bi bil nadal jeval njegovo delo, slovenska romant ika se za to ni zanimala in tako so sc knj ige za otroke in mladino znova znašle pod nadzorstvom cerkve. V sredini 19. s tolet ja je Anton Mart in Slomšek posvetil veliko pozornost književnosti za mlade in postal prvi slovenski predvsem mladinski pisatel j . Na- pisal je precej pesmi in basni za otroke po vzoru Valentina Vodnika, zgledoval pa se je tudi po nemškem pisatel ju Kriš tofu Schmidu. To so moralizirajoče zgod- be brez večje umetniške vrednosti, toda z n j imi je Slomšek vendar le določil smer slovenske književnosti za otroke za vse 19. stoletje. Njegovo na jpomemb- nejše delo, s kater im se je zgledoval pri Pestalozziju, je enciklopedija znanja za pomožne vaške šole Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842). Razen tega je izdajal zbornik Drobtinice (1846—1900) in tako je katoliški cerkvi do konca stoletja zagotovil monopol nad knj iževnost jo za otroke in mladino. V 19. s tole t ju se je zvrstilo več poskusov, da bi uničili ta monopol cerkve: eden izmed n j ih je vsekakor Navrati lov časnik Vedež, ki je izhajal od 1848. do 1850. leta, ko so ga pod pri t iskom Bachovega režima zadušili. Šele v devetdesetih letih so se poskusi okrepili zlasti z nastopom mladih učiteljev Engelber ta Gan- gla, J a n k a Lebna in drugih, k i so v nasprot ju z izrazito katoliško usmer jen im listom za otroke Vrtec hoteli laizirati l i teraturo za mlade, toda kakor katoliški pisci so prav tako vztrajal i na pozicijah uti l i tarist ičnega razsvetl jenstva. Na jp re j so začeli izdajati knjige, v kater ih je prevladovalo sentimentalno vzdušje, ki ga je prevevalo moraliziranje. Leta 1900 so začeli izdajat i svoj list Zvonček, v kate- rem so že v programu poudari l i »stanovski« značaj književnosti za mlade, skli- cevali so se na to, da so učitelji , ki jim je zaupana vzgoja otrok, v prvi vrst i po- klicani, da pišejo zanje. Tragično za razvoj slovenske književnosti za otroke in mladino je bilo že dejstvo, da so prav pisatelji , ki so prispevali k dvigu umetniške ravni tovrstne l i terature, namreč Mladoslovenci (Levstik, Jurčič, Stritar), objavljal i svoje s tva- r i tve samo v klerikalnih listih, čeprav j im po svojem svetovnem nazoru niso bili blizu. Najbrž je vsaj deloma razlog temu vzorna organizacija kler ikalne perio- dike in »Večernic«, na jvažne jše knj iževne publikaci je kler ikalne prosvetne Družbe sv. Mohorja, ki je delovala že od leta 1860, pisatelj i pa so moral i upo- števati strogi diktat in moralist ične kri teri je, ki so j ih postavljal i uredniki teh izdaj. Odločilnega pomena za razvoj slovenske književnost i za mlade je l i terarni program, ki ga je leta 1858 postavil F r a n Levstik v Popotovanju iz Litije do Ča- teža, v ka terem nagovar ja slovenske besedne ustvarjalce, n a j se lotijo pisanja novel, pripovedk in romana za l judstvo in te l i terarne s tvari tve n a j temel je na raznih zgodovinskih in folklornih motivih slovenskega l judstva. Levstik je to- vrs tna navodila podkrepil s svojo povestjo Martin Krpan, ki je postala klasičen pr imer slovenske l i tera ture za mlade bralce. Po svojem nas tanku in po pesni- kovi zamisli pa Martin Krpan sploh ni povest za otroke, kar velja za vsa n a j - lepša dela v zgodovini svetovne otroške književnosti . Ce je Levstik z Martinom Krpanom postal nekako nehote otroški in mladinski pisatelj, se je kot tak po- trdil s poznejšimi stvari tvami, ko je za Kržičev Vrtec pisal pesmi, zgodbice, basni, zgodovinske prizore, v kater ih je mlade pisatelje učil, kako na j pišejo, in se boril zoper diletantizem v književnosti za mlade. Sicer je bilo že pred Levstikom neka j poskusov v p isanju povesti, ki bi po motivih in tematiki ustrezale zahtevam avanturist ičnih zgodb. Janez Cigler je leta 1836 napisal povest Sreča v nesreči, ki ni samo prva originalna sloven- ska povest, temveč tudi izrazita povest za mladino. France Malavašič je leta 1845 napisal zgodovinsko povest Erazem iz Jame. Oba poskusa pa zaradi toge didaktike in slabe zgradbe ne ustrezata zahtevam umetniškega us tvar jan ja . Omeniti vel ja tudi dela Janeza Trdine in Mati je Val javca-Kračmanovega, ki sta pod vplivom romantike zbirala l judsko blago ter ga na svoj način pre- delovala. Toda oblika n jun ih del je mladim bralcem nedostopna. Levstikov l i terarni prcgram je prvi uspešno uresničil Josip Jurčič, ki si pravzaprav ni prizadeval napisati povesti za otroke in mladino, toda prav pr i - vedno delo Spomini na deda iz leta 1863 je izrazito b ran je za otroke. Spomini starega Slovenca iz leta 1865 so vzorna pustolovska povest, Jurij Kozjak, slo- venski janičar (1864) pa je že prva umetniško, tematsko in oblikovno zaokro- žena ne samo l judska, temveč tudi zgodovinska pripoved za mladino. Druga Jurčičeva proza, kot so Deseti brat, Domen, Tihotapec in tako dalje, so še danes pr imerno b ran je za mladino zaradi razgibane dinamike dogajanja . Sicer iz teh Jurčičevih povesti veje dih starožitnosti, toda prav v te j eksotiki zgodovinske patine je nj ihova posebna mikavnost. Josip St r i ta r je skupno z Levstikom položil temelje mladinski pesmi in prozi. Čeprav je St r i ta r us tvar ja l po tu j ih vzorih, sta p rav on in Er javec ute- melj i te l ja specifične slovenske književnosti za otroke in mladino. Za vse tri — Erjavca, S t r i t a r j a in Levstika — je značilna težnja po po- učevanju. Pr i Levstiku in S t r i t a r ju je zelo očiten vzgojni poudarek, ki je alfa in ornega n jun ih stvaritev, čeprav so med n j ima velike razlike, ki izhajajo iz različnih vzorov in virov, iz kater ih je črpala in se navdihovala n juna pesni- ška domišlji ja. Levstik je v svojih pesmih prisluhnil predvsem l judski poeziji, v pravl j icah pa se zgledoval po Andersenu. V St r i ta r jevi l i terarni dejavnost i za otroke razl ikujemo dve obdobji: v p rvem je pisatel jem da ja l nasvete, kako n a j pišejo, nasprotoval je metodi Kriš tofa Schmida ter zagovar ja l moderna na- čela, ki so se uvel javi la šele po le tu 1900. S t r i ta r pa je začel pisati za mladino šele na pragu svoje starosti: p rva njegova l i terarna zbirka Pod lipo je izšla leta 1895. Str i tar se v svojem celotnem l i t e ra rnem delu in tudi v s tvar i tvah za mladino ni izkazal kot samostojen ustvarjalec, temveč je spretno pr i re ja l t u j a besedila, in sicer tako uspešno, da je iz vsake pr i redbe zazvenel specifično slovenski izraz. Če v celoti pregledamo slovensko izvirno književnost za mladino do leta 1900, ugotovimo, da so to večinoma šolske, poučne knjige. Pesniških zbirk je izšlo le neka j : 1860. le ta Šolske pesmi J u r i j a Flajšmana, leta 1884 je Josip Gradečan izdal zbirko Mlada leta, Lujiza Pesjakova zbirko mladinskih pesmi Vijolice. Pesmi za mladost leta 1889. V zadnjem desetlet ju so izšle prve pesniške zbirke Engelberta Gangla Pisanice, Antona Fun tka Mla- dini za kratek čas ter J . M. Kržišnika Male pesmi za mladino. Med vsemi pesni- škimi zbirkami je na jpomembnejša antologija slovenskih pesmi za mlade, ki jo je uredil Anton Brezovnik, izdal pa Kle inmayer v L jub l jan i z naslovom Zvonče- ki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Knj iga je precej zajetna, saj je v n j e j zbrano 254 pesmi, na jbol jše med n j imi pa so Levstikove Otročje igre v pesencah. Številna je skupina pripovedi za mladino, ki so nastale v 19. s to le t ju pred- vsem po vzoru nemških piscev Schmida in Hofmanna, ter zgodovinskih povesti, ki pa se niso zgledovale po pripovednih s tvar i tvah Levstika in Jurčiča, temveč po psevdozgodovinskih besedilih iz b idermajerskih zabavnih a lmanahov iz prve polovice stoletja. Med takšne psevdozgodovinske povesti sodijo tudi zelo šte- vilni biografski prikazi za mladino, ki so nas ta ja l i ob avstr i jskih vladarskih jubi lej ih ali pa kot propaganda za slovensko rodoljubje. Posebna skupina povesti so tiste, ki so j ih ob zatonu stoletja začeli izdajati napredni učitelji, predvsem v »Knjižnici za mladino«, založil pa j ih je Gabršček v Gorici. V teh povestih se avtor j i še niso otresli romantične sent imentalno- sti in razsvetl jenskega uti l i tarizma. n OBDOBJE OD ZAČETKA XX. STOLETJA DO PRVE SVETOVNE VOJNE V slovenski književnosti za otroke in mladino je šele 20. s tolet je začelo uvel javl ja t i nova stališča, ki so v svetu nasprotovala racionalistično-moralistič- nim, sent imentalno-romant ičnim in f i lantropsko-vzgojnim razlogom kot edinim koreninam tovrstne književnosti . Nove ideje iz Hamburga, zlasti nazore teore- t ika Heinricha Wolgasta, je Slovencem prvi posredoval Josip Br inar . Skušal je na j t i kompromisno reši tev med stališčem stanovske književnosti in moder- nejšimi težnjami Nemcev, k i so odklanjali s leherno tendenco ter zahtevali, da se tudi književnost za otroke in mladino ocenju je le po kr i ter i j ih umetniško- estetske harmonije . Zato so Nemci negirali specifično l i teraturo za otroke, pr i - znavali so samo enoten umetniški izraz za vsa živl jenjska obdobja, stali so na stališču Nietzschejeve filozofije, ki je bila jedro »fin de siècla« sploh, v kn j i - ževnosti pa se je izrazila v pre t i ranem estetizmu, simbolizmu in končno v la r - purlar t is t ično-sakralnem razumevan ju umetnosti sploh, kar je tipično za esteti- z i ranje v pravl j icah Oscarja Wilda. Mišljenje, po ka terem otrok pozna pojem do- brega in zlega samo kot pojem, prevzet iz sveta odraslih, je skušal Br ina r ovre- či, dokazoval je, da imajo otroci radi posebne pesmi, ki so napisane zanje, samo če ni moralni nauk pret i rano poudar jen . Leta 1900 je Br inar na osnovi svojih stališč začel tudi sam pisati. Napisal je vrsto povesti, predvsem pravl j ice o živalih, zgledoval se je po tu j ih pisatelj ih (Goethe, Seton Thompson, Wilde). Njegove pripovedi Lisica Zvitorepka, Kosmatin, kralj notranjskih gozdov pa tudi Pohorske bajke in povesti niso basni, kar bi ob nagli presoji utegnili po- misliti, temveč so vse prave pripovedke, namesto l judi pa nastopajo živali. Bri- nar se je opiral na l judske pravl j ice o živalih, tako na pr imer na pesem Čukova svatba, ki jo je pa ra f raz i ra l kot svoj prvi poskus leta 1900. Z živalskimi liki je spodbujal otroško iznajdlj ivost in domiselnost in tako zelo uspel, zakaj otroku v imaginat ivnem obdobju je žival blizu in se zanjo zanima. Zato se ni čuditi, da je v naslednjih desetletj ih imel dosti posnemovalcev. Br ina r j eve težnje so se uveljavile zlasti z nastopom slovenske Moderne, ki je spoznala, da l i teratura za mladino ni le neke vrs te va ja za nastop nado- budnih pesnikov in verzif ikator jev, temveč je polnokrvni pesniški izraz umet - nikovega doživljanja. Dva člana slovenske Moderne sta to spoznanje dokazala s svojimi deli. Dragotin Ket te je napisal basni in pravljice, ki so zelo mikavne za na jmla j še bralce. Oton Župančič je leta 1900 izdal pesniško zbirko Pisanice, v kateri je prisluhnil otroški l judski pesmi in zadel ton, ki je vsekakor moral naj t i odmev v dušah otrok. Slovenska pesem za otroke ima sploh dve korenini: vzgojno-tendenciozno, stanovsko z ene s t rani in z druge estetsko-umetniško, človečno Otona Zupančiča! V svojem pesniškem us tvar jan ju za otroke in mladino je Oton Zupančič, kakor pred nj im Fran Levstik, izhajal iz slovenske l judske pesmi in si priza- deval, da bi pesem bila primarno umetniški odraz čustev, hkra t i pa na j bi s svojo sliko in z r i tmom najustrezneje vplivala na otroka in spodbujala njegove latentne možnosti glede domišljije, estetskega doživljanja in povezovanja spre- jemalca z ustvarjalcem umetnine. Zupančič v otroški l judski pesmi ni našel samo obliko in izraz, temveč tudi motive ter vse to strnil v spoznanje: otrok lahko vse doume in sprejme, samo če se mu to ponudi kot igra. Ta igra je abso- lutna, zakaj otrok v igri živi, igra je njegovo življenje in živl jenje mu je igra, pa na j se otrok umiva ali spušča milne mehurčke, se uči zemljepisa, astrono- mije ali celo doživlja najstrašnejše — vojno in smrt. Kakor je pred n j im na istih osnovah oblikoval svoje pesmi Fran Levstik, tako je tudi Zupančič v svo- jih pesniških zbirkah za otroke Pisanice, Ciciban, Sto ugank in v slikanicah Palčki Poljanci ter Lahkih nog naokrog izhajal iz otroške igre in otroka povedel prek meja doma in domovine — v vesolje. Zupančič je že v svoji prvi slikanici Lahkih nog naokrog od žgolenja rim in ritma neopazno prešel k vzgojni pesmi. Še bolj pa je vzgojna tendenca na- glašena v njegovih ugankah, ki jih je ustvar ja l s pomočjo vizualno-estetskih asociacij, v povezavi s tropom, metaforo ali celo z alegorijo, ni pa se spuščal na nivo vzgojne uganke ljudskega tipa. Zupančičeva uganka sodi v ožjo zvrst, ker je to izrazito refleksivna poezija, ki otrokovo domišljijo sili k predelavi asociativnih podob. Pesnik brez pomislekov podaja otroku tudi grozljive mo- tive — Belokranjska balada, Otroci molijo, čeprav s stališča pedagogike takšni motivi ne sodijo v l i teraturo za otroke. Pesmi Otona Zupančiča doslej v slo- venski književnosti še nihče ni prekosil ali dosegel njihove homogenosti, če- prav jim je sledilo precej pesniških zbirk, ki so jih napisali Igo Gruden, Alojz Gradnik, Anica Cernejeva, Karel Širok. Sploh je v številnih pesniških stvari- tvah, ki so nastale po letu 1900, le malo takšnih, ki ubrano zvene z glasovi otroškega sveta in bi zato bile otroku blizu. List Zvonček, ki ga je idejno spodbudil Brinar, da bi širil svoje ideje, je imel na nadal jn j i razvoj slovenske l i terature za otroke in mladino negativen vpliv, kar je razvidno že iz programa, v katerem je zapisano: »Ker najbolj l ju- bimo našo dobro slovensko mladino, bomo poskrbeli, da ji s p e t m i u č i t e - 1 j i tudi nadal je nudimo zdravo in okusno hrano«. Tako so izdajatelj i lista menili, da l i teratura za mladino sodi v njihovo poklicno področje, kar je nekaj desetletij kvarno vplivalo na razvoj te književnosti, ki je zato vse bolj dobi- vala poučni značaj, kar je kda j pa kda j odpiralo vrata tudi diletantizmu. Vzgo- jitelji so imeli v te j l i teraturi skoraj monopolni položaj, ki je zaviral n jen razvoj tudi s tem, da so jo nehote prikrojevali potrebam učnih načrtov. Zaradi tega je, ne oziraje se na razvoj slovenske l i terature nasploh in n jen izraz, v književnosti za otroke vse do leta 1945 bolj ali manj prevladoval romantični realizem Jurčičeve vrste in poetični realizem Josipa St r i ta r ja ali v najbol j - šem primeru Janka Kersnika. Šele v poslednjem desetletju pred prvo svetovno vojno je opaziti neka j sprememb, ki napovedujejo nove smeri v književnosti za mlade. Čeprav ti poskusi niso zelo izraziti, se vendar v n j ih odražajo novi pogledi na l i teraturo za otroke, ki ni več monopol le enega stanu, temveč pri- teguje vse širše sloje umetnikov in se ne ometjuje le na vzgojitelje. Sumaričen pregled obdobja do prve svetovne vojne ponuja naslednjo po- dobo: Za predšolske otroke in za učence prvih razredov osnovne šole je izšlo 13 slikanic z besedili v verzih. Zvečine so bile slikanice tujega vira, izšle so ano- nimno, ker verzifikatorji v besedila niso vnesli nič svojega. Ze nj ihov pojav očitno dokazuje, da je naraslo slovensko meščanstvo začelo postajati pomem- ben ekonomski faktor tudi kot kupec knjige s slovenskim besedilom. Razen slikanic je v desetletju pred prvo svetovno vojno izšlo dosti knj ig za drugo starostno stopnjo. Vse zbirke za otroke so se v svoji založniški dejavnosti omejevale prav na to starostno obdobje, tako na primer »Jan Legova mladin- ska knjižnica« (od 1909 do 1913) ali »Zabavna knjižnica za slovensko mladino«, ki jo je v P tu ju izdajal Anton Kosi vse do leta 1910. Enako sliko dobimo pri večini del Engelberta Gangla in v njegovih Zbranih spisih (1908—1912) ter v zapisih za otroke Andreja Rapeta (1909—1912). Katoliško usmerjeni krog Vrtčevih sodelavcev se je glede l i terature sploh strogo ravnal po načelih Mahničevega Rimskega katolika. Zato je razumljivo, da so izdaje tega kroga na nivoju Slomškove l i terature za otroke. Šele po letu 1910, ko je uredništvo prevzel Izidor Cankar, so v vodilno l i terarno katoliško revijo Dom in svet začele prodirati modernistične ideje s katoliško usmerjenim ekspresionizmom in z neoromantiko Kralikovega kova. Leta 1904 je začela delovati stanovska založba naprednih učiteljev Društvo za izgradnjo učiteljskega doma, spočetka z imenom Pripravniški dom, pozneje pa je kot Učiteljska t iskarna prevzela vodilno vlogo med založbami vse do na- stopa Slovenske matice. P rva izdaja novega učiteljskega podje t ja so zgodbice Tarasa Vaziljeva (ps) Iz raznih stanov. Z dodatkom Urban iz Ribnice. Te zgodbe že s svojo tematiko nakazujejo novo smer v l i teraturi za mladino. Pisec za- vrača brezsmiselno idealiziranje ter preide k prikazovanju resničnosti, ki jo na j otrok spozna. Leta 1910 je izšlo dvanajst iger iz otroškega življenja pod naslovom Otroški oder, napisala pa jih je Marica Gregorčičeva prav za šolske prireditve. Josip Ribičič je vsekakor eden izmed najplodovitejših pisateljev-pedago- gov med dvema vojnama. Predstavil se je s pravljico Kraljestvo čebel, ki je bila pozneje prirejena in je izšla z naslovom Upornice. Vsebina te pravlj ice je tako podobna Bonselsovi povesti Prigode čebelice Maje, da je bila vzrok zanimivi pravdi, ki pa je dokazala n juno slučajno koincidenco, kar pojasnjuje , da je motiv ustrezal času in družbi. Zaradi poudar jene humanizacije življenja je ori- ginalna Ribičičeva zgodba o opičjem mladiču Nana, mala opica; t ret ja , njegova najslabša zgodba Črni muc vasuje pa je nastala kot parafraza l judske pesmi, prav tako njegova zgodba Miškolin, v kateri nebogljen otrok nastopa kot mišek. Modernistični nazori, ki poudar ja jo pomen estetske vzgoje otrok, so se med katoliško usmerjenimi pisatelji razen v uradnem krogu okrog Vrtca uveljavili na jp re j v izdajah Mohorjeve družbe, pri kateri je leta 1911 izšla prva zbirka pripovedi Ksaver ja Meška Mladim srcem. Leta 1913 so izšle Pravljice Ljudmile Prunkove in Mire Engelmanove. V njunih pravl j icah je očiten močan vpliv Oscarja Wiilda. Umetniško najdognanejša dela so izšla pri Schwentnerju, zakaj pr i n jem umetnikov niso omejevali kakršnikoli programi, zato so se ustvarjalci lahko svobodno izražali. Tako je leta 1900 izšla prva zbirka Zupančičevih otroških pesmi Pisanice, istega leta pa še Br inar jev i zgodbi o živalih Medvedji lov in Čukova gostija, pa ra f raz i slovenskih l judsk ih pesmi. Leta 1911 je Schwentner izdal Pravljice F rana Milčinskega. Pisatel j je v pravl j icah v prozi, ki delno p reha j a jo v ri tmično prozo, para f raz i ra l slovenske l judske pesmi. K l jub Župančičevi negativni oceni so mladi slovenski bralci Pravljice Milčinskega tako vzljubili, da so doživele in še doživl jajo nove izdaje. Če v obdobju od leta 1900 do prve svetovne vojne pregledamo l i terarne stvaritve, namenjene zgodnjemu otroštvu, ugotovimo, da je l i te ra ture za na- da l jn je razvojne s topnje prav bore malo. Razne domoljubne pesmi so name- n jene mladostnikom v predpubertet i . Josip Br inar je paraf raz i ra l Goethejev ep Reineke Fuchs v povesti Lisica Zvitorepka (1904). Po vzoru Jurčičevih pove- sti je Vitoj Jelene napisal Belgrajski biser (1905), Ju l i j Slapšak pa Turki pred Svetim Tilnom (1910). V to zvrst sodi še Volkašin, pravl j ica o razbojnikih, iz- pod peresa Frana Milčinskega (1913) ter romantično-čustvena povest Vojnimir ali Poganstvo in krst Josipa Ogrinca, ki se je zgledoval po Prešernovem Krstu. V tem obdobju specifična robinzonsko-avanturist ična l i te ra tura ni izhajala niti v pr iredbah. Pisatel j i in založniki so se zadovoljili le z nekater imi prevodi. Izbor l i terarnih stvari tev za obdobje puber te te pa je še skromnejši . Velja omeniti zbirki Josipa S t r i t a r j a Zimski večeri (1902) in Lešniki (1906), ki ne ka- žeta niti na jman j šega napredka v u s t v a r j a n j u že ostarelega pesnika. Omenimo n a j še nas lednja dela: Kitica pripovednih spisov Ivana Trošta ter njegova pre- t i rano poučna povest Na rakovo nogo pa edino pomembno delo Andre ja Rapeta Dane (1909) kakor tudi Fleretova zvezka Spomini iz mladih let (1913). Takšno je bilo s tan je slovenske književnosti za otroke na p ragu prve sve- tovne vojne. III KNJIŽEVNOST ZA OTROKE MED OBEMA VOJNAMA Prva svetovna vojna je presekala delo na področju književnosti za otroke in mladino prav tako kot vse drugo kul turno življenje. V novonastali Jugoslavij i so se boji konservat ivnih in meščanskih s t rank z ene strani, z druge pa napredno revolucionarno gibanje nekoliko odražali tudi v književnosti za mladino. V dvajset ih letih tega stolet ja se je razen dosledno katoliške konservat ivne smeri, ki je vse bolj p reha ja la v klerofašizem, pojavl ja la šovinistično-monar- histična stanovska smer, ki je vse cesarsko-kral jevske domol jubne ideje pre- nesla v novi čas. Poleg teh smeri nas ta ja novo gibanje, ki temelj i na marksizmu ter vse jasneje in določneje prevzema vodilno vlogo v l i tera tur i za mladino. Izraz teh pr izadevanj je bil časopis Novi rod kakor tudi številne izdaje Mladin- ske matice v letih 1921 do 1924 ter 1927 do 1941. Vzpon Mladinske matice, ki si je u t r la pot v vsako slovensko družino, je zmanjšal pomen Vrte a in njegovega kroga ter Zvončka. Če izdaje med dvema vojnama razčlenimo po starostnih s topnjah bralcev, se ponuja nas lednja slika: V prvih povojnih letih se značaj slikanic ni prav nič spremenil, bile so tak- šne kakor pred vojno. Pr i Schwentne r ju so izšle štiri, in sicer: slikanici o živalih Moji ljubljenci in Moji prijatelji ter slikanici, ki seznanjata otroke z dosežki novega časa, in sicer Vlak prihaja in Nova doba — nova deca. Iste vrste so slika- nice Otrok na prvem potovanju in Deca raja: vija vaja (1921). Pesniško zbirko Vide Jera jeve Iz Ljubljane čez poljane, v kater i je očitna Zupančičeva šola, mo- ramo uvrstiti med slikanice, ker je ta knjiga namenjena prav na jmla jš im poslu- šalcem, ki jim je napisana beseda še tuja . Leta 1923 je v Trstu izšla hibridna ob- lika slikanice. Josip Ribičič je namreč napisal igro Kraljica palčkov, ki jo je Mari j Kogoj spremenil v igro s petjem, namenjeno šolskim odrom, zaradi bogate ilustracije Avgusta Černigoja pa je pravzaprav postala slikanica. Belo-modra knjižnica, ki je k sodelovanju pritegnila izključno le ženske besedne ustvarjalke, se je predstavila s slikanico Marije Jezernikove O kresnička, ki je izgubil lučko. Glavno figuro — Kresnico — so otroci tako vzljubili, da se je zasidrala v sloven- ski književnosti za otroke. Mlado Jutro, mladinska priloga dnevnika Jutro, je začelo izdajati lastne izdaje za mlade bralce raznih razvojnih stopenj pa tudi slikanice, na primer Bratec Branko in sestrica Mica ter Janko in Stanko. Razen prvih treh so vse slikanice imele obsežna besedila in so bile namenje- ne ne le predšolskim otrokom, temveč tudi učencem prvih šolskih let. Šele leta 1923 je začela izhajati vrsta slikanic predvsem za predšolske otroke. Velja ome- niti uspelo slikanico Eda Deržaja Za vesele in žalostne čase z besedilom Anice Cernejeve (1933). Skoraj nepregledna je vrsta izdaj za imaginativno obdobje otroka, ko že obiskuje šolo. Ob zgodbah iz otroškega življenja z bolj ali man j poučno tendenco ter pravlj icah s tipično romantičnimi rekviziti se pojavljajo tudi k ra j ša dela z novimi motivi, ki otroku razkrivajo socialne razmere ter ga seznanjajo z dosežki znanosti in s silnicami zgodovine. Razen tega si je pod tuj im vplivom vse bolj utiral pot med mlade bralce tudi strip. Še med vojno (1915) je Oton Zupančič izdal svojo najzrelejšo zbirko pesmi za otroke Ciciban in še kaj ter Sto ugank, v vojnih dneh so nastale njegove pe- smi za otroke, uvrščene v zbirko V zarje Vidove, v katerih se odraža otrokovo doživljanje vojne. Leta 1917 je izšla druga zbirka pravljic Frana Milčinskega Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, isti avtor pa je leta 1919 izdal zbirko anekdot Stiha roba. V tem delu je Milčinski bolj humorist kot pisatelj za mladino, zato zbirka ustreza starejšim otrokom. Konec vojne je ugodno vplival na razvoj l i terature za mladino. Mimo po- natisov prejšnj ih del in prevodov je izšlo precej originalnih del najrazličnejših l i terarnih zvrsti. V Trstu je leta 1920 izšla prva zbirka Karla Široka Kapelica, ki tu in tam epigonsko spominja na Zupančiča in Murna, sicer pa je izraz prist- nega doživljanja. Leto dni kasneje je France Bevk izdal zbirko pesmi Malčki in palčki, za primorske deco ter Pastirčki pri kresu in plesu. Ta zbirka je zanimiva predvsem zato, ker avtor v n je j skuša obnoviti otroške igre, ki j ih je poznal iz svojih mladih let. Kot pisatelj za mladino se je pojavil Ivan Albrecht, ki je izdal zbirko ljudskih pravljic Paberki iz Roža ter zbirko pesmic Pohojena greda. Pe- sniška zbirka Iga Grudna Miška osedlana (1922) že očitno kaže kvalitete pesnika, ki se je uveljavil šele s kasnejšimi deli. Ne smemo prezreti izbora slovenskih pesmi za otroke Bob za mladi zob (1920), ki ga je sestavil in uredil Cvetko Golar. Glavni delež v prozi so pomenili Ganglovi Zbrani spisi za mladino. Leta 1918 je izšel četrti zvezek, leta 1920 šesti in ponovno drugi zvezek, in končno leta 1923 sedmi zvezek. Veliko povpraševanje po Ganglovih delih je jasno pokazalo, kako so bile pot rebne knj ige za mlade bralce. V prvih povojnih letih je mladinska književnost v L jub l j an i plavala v vo- dah predvojnih stanovskih tokov. Medtem pa so se v Trstu, okrog revi je Novi rod pojavile tendence, ki so si prizadevale modernizirat i in pomladiti tovrstno književnost. Josip Ribičič in Josip Pahor sta kot urednika zbrala okrog Novega rodu vse t edan je najbol jše slovenske mladinske pesnike in pisatelje, kot so bili Igo Gruden, F r a n Milčinski, Alojz Gradnik, Ksaver Meško in drugi. Ko je bil leta 1926 Novi rod prepovedan, so ga njegovi pobudniki in sodelavci obnovili v L jubl jan i leta 1928 pod imenom Nas rod. Okrog te revi je se je razvila in se raz- mahnila na jvažne jša in najplodovitejša založba Mladinska matica, ki je do leta 1941 izdala več kot mili jon knjig. Med drugimi deli je izdala tudi Župančičevega Cicibana. Otroške pesmi ve- likega besednega us tvar ja lca so opozarjale zbiralce na otroško l judsko pesem njegove ožje domovine — Bele Kraj ine . Zbral jih je Božo Račič in izšle so z na - slovom Belokranjske otroške pesmi (1924). Manica Komanova je izdala zbirko Ljudske pravljice in legende (1923), Gaspari in Košir zbirko koroških pesmi Si- jaj, sijaj, sončece (1923), Ju l i j Kont ler-Kompoljski Ljudske pravljice iz Prekmur- ja (1924—1938). Ta zadnja izdaja je v slovenski književnosti za mladino sprožila problem: koliko so folklorne zbirke pravl j ic ali drugega l judskega blaga sploh l i te ra tura za mladino, v kolikšni mer i so potrebne in dovoljene predelave, da ne bi zbrano blago izgubilo svoje znanstvene vrednosti . Nihanje med znanstvenim in vzgojnim načelom je opazno že pri Račičevih belokranjskih pesmih za otroke in pr i l judskih prav l j icah iz P r e k m u r j a Kont ler ja-Kompoljskega, povsem pa je očitno pr i poznejših zbirkah pripovedk. Leta 1926 je izšla druga zbirka pesmi Kar la Široka Polžja hišica, ki je po- trdila, ka r je pesnik obetal s svojim prvencem, da je tenkočuten pesnik za mla- dino. Leta 1930 se je Ivan Albrecht oglasil s pravlj ico O srečnem krojačku, p r i - povedka Mari je Jezernikove Princesa Iza pa dokazuje, da se je avtorica medtem razvila v pomembno pisateljico za mladino, čeprav v n jenih delih ni iskati k a j novega niti umetniških globin. Toda s svojimi tekoče napisanimi, ne preveč sen- t imentalnimi pravl j icami romantičnega t ipa je ponuja la otroku mikavno branje , po ka terem še danes radi segajo. Josip Ribičič je izdal povest Mihec in Jakec ter pravlj ico Miškolin, ki je ostala na jbo l j pr i l jubl jeno b ran je začetnikov vse do današnj ih dni. Za Ribiči- čevo živalsko pravlj ico je značilen svojevrsten realizem podob iz resničnega življenja, ki jih prenaša v pravljico. Ta realizem je tako živ, da se tudi mali bralci vžive v to, da so miške, čebele in mačke iz Ribičičevih pravl j ic pravzaprav otroci sami! Zaradi tega realizma, v ka terem n i romantičnih pravl j ičnih rekvi- zitov, so Ribičečeve pravlj ice na jbol j všeč bralcem začetnikom, ker nj ihove do- mišl j i je ne bremeni jo odvečni elementi, temveč ponu ja jo otrokom prav to, ka r t eda j doživljajo. Josip Br inar se je spet oglasil s povest jo o živalih Kosmatin-kralj notranj- skih gozdov, s katero je nadal jeval svojo tradicionalno obliko pripovedi, ki je napol pravljica, napol pripovedka, v n j e j pa ni več tiste svežine kot v njego- vih p re j šn j ih delih. Očitno je, da je bila pripoved o živalih med pisatelj i zelo pr i l jubl jena , zato so se stalno vrstili poskusi p isanja takšnih besedil. Toda naši pisatel j i so v tem pr izadevanju vedno zašli v svet pravlj ic, medtem ko so se v svetovni l i te- 3 33 r a tu r i (Fleuron in drugi) pojavl ja le besedne s tvar i tve za otroke, v kater ih je bila žival kot žival nositeljica dogajanja in ne zgolj človekova maska. Vsekakor je bil pr i nas očiten izredno močan vpliv nemške l i terature, ki p ravzaprav nima prave živalske pravlj ice. Nove in nove izdaje l judskega blaga so vse bolj potrjevale, da le-to ne more biti b ran je za mladino brez temelj i te redakci je besedil, in to v vsebinskem pogledu, v izražanju in tonu pripovedi. Povsem pravilno pot je ubra l Josip Brinar , ki je v Pohorskih bajkah in povestih priredil razne l judske motive ter j ih povezal v čudovite pravl j ice za mlade bralce. Po dolgem premoru se je leta 1933 spet oglasil kot pr ipovednik za na jmla j še France Bevk s pravlj ico Kozorog, ki je ena izmed najznači lnejš ih tovrstnih s tvar i tev na področju slovenske pri- povedi. Čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiču Bogomira Magajne — izšla je leta 1937 — po motivu in načinu obravnave vsekakor pomeni novost v slovenski književnosti za mladino. Pisatel j si je zastavil nalogo, da otroku približa razumevanje l ikovne umetnine, svojo zamisel pa je uresničil v reali- stični pripovedi iz vsakdanjega življenja. Leta 1938 je začela izhajat i zbirka Ciciban čita, da bi otroke spodbujala k samostojnemu b r a n j u in j im olajšala prehod od slikanice k t iskani besedi. France Bevk je napisal pravlj ico Čarovnica Čirimbara, Gustav Strniša prav- ljico Rak-veseljak, Mari ja Jezernik pa daljšo povest o živalih Beli bratec. V letu pred okupacijo je izšlo hkra t i osem izdaj za otroke prv ih šolskih let, med temi tudi izbor pesmi Deca raja, v ka terem je tudi na jveč Bevkovih pripovedi. Josip Ribičič je preuredil svoj prvenec Kraljestvo čebel ter ga izdal z naslovom Upornice, Mar i j a Jezernikova pa je napisala Vesele uganke. V obdobju, ki ga obravnavamo, slovenski pisatelj i niso napisali dovolj kval i tetnih del, namen jen ih razvojni stopnji predpuber te te . Zato pravzaprav nimamo domačih avanturis t ičnih in podobnih povesti, čeprav bi se po tradicij i Ciglerjeve Sreče v nesreči lahko nadejali , da se bo v slovenski književnosti za mladino bolj uveljavila ta zvrst pripovedi. Založniki, predvsem pa mladi bralci, so se pač morali zadovoljit i s prevodi takšne, večinoma nemške l i terature . Leta 1915 je izšla klasična avtobiografska novela F. S. F inžgar ja Študent naj bo. S svojo povestjo Ptički brez gnezda (1917) je F. Milčinski postavil me j - nik v slovenski knjževnost i za mladino. S to knj igo je namreč segel v jedro socialnih problemov mestne mladine. Slovenski pisatelji so dotlej obravnaval i zgolj problematiko kmečke mladine. Jože Debevec si je z romanom Vzori in boji (1918) prizadeval napisat i roman o slovenskem otroku. Delo opisuje živl jenje v L jub l j ani devetdesetih let. P re - t i rano poudar jena katoliška tendenca pa jemlje delu čar pristnosti. Poskus posnemanja robinzonad je Marko Senjanin, delo J ana Baukar ta , ki je izšlo leta 1920. Gustav Šilih je v obsežni pripovedi Nekoč je bilo jezero skušal l i terarni pr ikaz starega geološkega obdobja z n jegovim živalskim svetom in z geofizič- nimi spremembami povezati z zgodovinsko podobo pr imit ivne ku l tu re v prebi- vališčih s tar ih Slovanov. Poskus po svoji zamisli nekoliko spominja na delo danskega pisatel ja Jakobsena Ledenik, v ka te rem avtor na podoben način pr ikazuje ledeno dobo in nastanek mater ia lne ter duhovne kul ture človeštva. Tudi pr imorski pisatel j Ivo Šorli je poskušal napisati utopično-fantastično pripoved V deželi Čirimurcev (1922), ki pomeni novost kot poskus aplikacije Swiftovega Gul iver ja domačim razmeram. Kar ni uspelo J anu B a u k a r t u s slo- venskim Robinzonom, je uresničil Šorli s slovenskim Gul iver jem. Delo pa je vendar politična utopija, ki t e r j a od bralcev dobro poznavanje teori je o državi, in je tako za otroka prezahtevno. V Trs tu j e leta 1923 France Bevk izdal psihološko novelo Tatic. Z n jo je dosegel v obravnavi otroške problematike umetniško raven, ker jo je psiho- loško argumentiral . F r an Milčinski je iz vzgojnih pobud napisal Zgodbe kralje- viča Marka, toda v pr izadevanju, da bi v prozi posnemal dikcijo srbske juna - ške pesmi — kakor je v pravl j icah uva ja l l judsko govorico — ni uspel. Beneški Slovenec Ivan Trinko je leta 1929 v Gorici izdal zbirko spominov iz svojih otroških let Naši paglavci. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja, v L jub l j an i pa je izšla propagandna živl jenjepisna povest Franca Kni - fica Junak s pristave. Istega leta sta izšli realistični noveli Franceta Bevka iz ž iv l jenja kmečkih otrok Jagoda ter Lukec in njegov škorec. Oskar Hudales se je predstavil z realistično povestjo iz vojnih let Gmajna (1932), ki na nekater ih mestih presega okvir povesti za otroke. France Bevk je napisal nada l j evan je socialne novele Lukec išče očeta, Josip Br inar pa novo povest o živalih Volk Sivor, v kater i je nekoliko opazen vpliv tu j ih pisateljev, predvsem Thompsona Setona. Janez Rožencvet (ps) = Udovič je napisal Pravlji- ce, ki po zamisli in obravnavi pomenijo novost, zaka j pisatel j je zavrgel s tare rekvizite romantične pravljice, svojo pravlj ico s čarovniki in kral j ičnami pa je postavil v moderni čas. Rožencvet je podobno zbirko pravl j ic Leteče copate izdal naslednje leto (1933), umetniško dognana pa je tudi pravl j ica Brkonja Čeljustnik Bogomira Magajne, ki je l judsko idejo ovil v alegorijo. Povsem druge vrste sta izdaji iz leta 1933, ki obravnavata raziskovalno delo sodobnih znanstvenikov. Lavo Čermelj je napisal mladim bralcem dosto- pen prikaz živl jenja in dela Nikole Tesle, Mar i ja Kmetova pa je v Lovcih na mikrobe osvetlila pr izadevanja medicine od Pas teura dalje. Leta 1934 je Edvard Karde l j v delu Potovanje skozi čas pr ikazal marks i - stičnim pisateljem, kako je t reba mladino uva ja t i v marksistično po jmovanje o razvoju družbe. Tre t j a zbirka pravl j ic Janeza Rožencveta Pravljice za lahkomiselne ljudi (1935) kaže v p r imer jav i s p re j šn j ima doka j šn je nazadovanje pisatel jeve domi- selnosti. Zelo uspela je avanturis t ična povest Pavla Brežnika Temna zvezda, po n j e j so ga nekater i p r imer ja l i z Julesom Vernom. Josip Ribičič je za Jadransko stražo leta 1936 napisal propagandni potopis Zaplula je barka, Oskar Hudales je izdal l i terarno-poučno knj igo Postelja go- spoda Fibriha, Josip Vandot je dočakal knj ižno izdajo svoje povesti Kekec z na- ših gora, ki je po deset le t ju bila deležna uspeha, kakršnega ne bi pričakovali glede na njeno umetniško vrednost, po n j e j je bil namreč posnet prv i sloven- ski f i lm za otroke. Istega leta je Tone Seliškar napisal dotlej najboljšo slovensko pustolovsko povest Bratovščina Sinjega galeba, v kater i opisuje doživljaje skupine mladost- nikov, ki imajo svojo jadrnico. Povest posrečeno povezuje avanturis t ično nag- n j e n j e s psihološko utemel jenimi težnjami po uve l jav l jan ju predpuber te tnikov, zato je postala in ostala vse do danes na jbo l j pr i l jubl jeno b r an j e p redpuber - tetnikov pa tudi mladine kasnejše razvojne stopnje. Pod vplivom mladinske povesti o mali opici poljskega pisatel ja Ferdinanda Ossendowskega je leta 1937 izšla povest Josipa Ribičiča Nana, mala opica. Iz 3' 35 vaškega življenja je Angelo Cerkovnik uporabil motiv za povest Ovčar Runo, ki po zgledu J . Londona opisuje življenje ovčarskega psa. Leta 1938 se je prvič pojavil s samostojno izdajo Venceslav Winkler, ki se je odtlej postopoma razvil v zelo pomembnega sodobnega pisatelja za mla- dino. Njegovo prvo delo je zgodovinska povest iz turških časov Hribčev Gregec, ki je napisana precej romantično, pod Jurčičevim vplivom. Delo Vlada Klemenčiča Iz starih in novih časov (1939) je pravcata zgodo- vinska čitanka, ki v presekih podaja podobe iz svetovne zgodovine, Stanko La- puh je tedaj napisal prikaze iz narave pod skupnim imenom Med pastirji in lovci. Prisrčno realistično sliko primorske vasi in njenega življenja, kakršno je bilo v letih pisateljevega otroštva, je France Bevk prikazal v povesti Gri- varjevi otroci. Leta 1940 je Arnošt Adamič spet napisal socialno povest Ljudje v viharju, Viktor P i m a t pa pravlj ico Kresna noč na Kukovi gori, ki jo je tedanja kri t ika zelo pohvalno sprejela. Po dolgem času se je oglasil leta 1914 F. S. Finžgar z idilično povestjo Gospod Hudournik. Med okupacijo je izšlo zelo malo del: književniki so le občasno in pod pri- tiskom dajal i dovoljenje za objavo svojih stvaritev. Zelo težko je sestaviti pregled izdaj za visoko in pozno puberteto, ker pri nas temu otroškemu razvojnemu obdobju nikoli niso posvečali posebne pozor- nosti. IV OBDOBJE OD OSVOBODITVE DO LETA 1948 Po osvoboditvi se je s t ruktura slovenske književnosti za mladino bistveno spremenila. Značilnost tega obdobja je prevladovanje prosvetno-vzgojne ten- dence, ki je tako poudarjena, da spominja na razsvetljenstvo, samo brez primesi moraliziraj očega misticizma. Črno-bela tehnika, zgodbe o dobrem Janku in zlob- nem Stanku so ka j zlahka prednjačile tudi zato, ker je bila večina pisateljev, ki so p re j ustvarjal i za otroke, tako obremenjena s političnim delom, da se ni mogla dovolj ukvar ja t i s to dejavnostjo. To je bil vzrok, da v prvih letih po osvoboditvi skoraj ni bilo domačih del za mlade bralce. Ti so se morali zadovoljiti s prevodno literaturo, za katero je bila tudi značilna enostranskost. Izdajanje knj ig je bilo strogo centralistično, skrb za otroško in mladinsko književnost je bila skoraj monopolno zaupana založbi Mladinska knjiga, ki je v tem obdobju izdala za najmlaijše bralce osem domačih del, in sicer leta 1946 tri slikanice ter Josipa Ribičiča Črni muc vasuje, ki je nastala kot paraf raza na Jenkovo pesem Naš maček in na pravljico O mačku in škornjih. Doživela je velik uspeh, čeprav ne sodi med Ribičičeva najbol jša dela. Leta 1948 so mladi dobili nove izdaje klasičnih pesmi. Pesmi Frana Levstika so tedaj prvič izšle v samostojni knjigi z naslovom Najdihojca, Uganke Otona Zupančiča pa so do- živele po 28 letih svojo drugo izdajo. Te izdaje so glasniki novega časa, novega razvojnega obdobja celotnega življenja v Jugoslaviji, kar se je nu jno odražalo tudi v vseh odtenkih kulturno-l i terarnega življenja. Za ta preobrat je simpto- matično, da so ga napovedali prav izbor in ponovne izdaje pesmi dveh naših najbol jš ih mladinskih pesnikov, kar je pomenilo preobra t v i skanju zdravih korenin v domači l i terarni tradiciji . V obdobju pred tem preobratom leta 1948 so na jpomembnejša dela Tovariši (1946) in Mule (1948) Toneta Seliškarja, ki se mu je p rvemu posrečilo, da je mladim bralcem prikazal lik part izana, ki se junaško bori in žr tvuje, hkra t i pa se tudi ubada z drobnimi skrbmi dn nadlogami. Njegovi par t izani niso le nav- dušeni heroji, temveč tudi vsakdanj i l jud je . Ko bi Tone Seliškar ne bil napisal nič drugega, bi mu ti l i terarni s tvar i tvi zagotovili pomembno mesto v sloven- ski književnosti za mladino, ki ga uvršča med naše vrhunske pisatelje. V teh letih je pomemben Venceslav Winkler s svojimi zgodovinskimi p r i - povedmi Mladec Dragožit (1946) in Petelinje pero (1947). Čeprav van ju ni vnesel nič novega ne po motiviki ne po obdelavi, sa j je pisal po tradici j i jurčičevske zgodovinske povesti, je v n j ih očiten av to r jev nov pogled n a zgodovinske do- godke, ki temelj i na dialektično izostreni presoj i vzrokov teh dogajanj . Tudi knjige, namenjene predpuber te tn ikom, niso po svoji tematiki in izra- žan ju nič k a j pestre. Edino Oskar Hudales je napisal potopisni zgodbi Med vul- kani in atoli (1945) Triglavov polet (1947), ki pa zaradi pre t i rano poudar jene poučne tendence bralca ne pri tegneta. Otrok črnega rodu (1947) izpod peresa Jožeta Pahor j a je za mlade bralce mikavno b ran je zaradi eksotičnega okolja, v katerem se dogaja, toda opisovanje rasne diskriminacije je za otroke preza- htevno. V obdobju od leta 1945—1948 je part izanski boj edini motiv, ki so ga upo- rabl ja l i pisatelji, us tvar ja joč pomembna dela. Zgodbi Tonček Fr . Bevka (1948) in Pregnanci A. Milkoviča sta poskus, ki obravnava odpor otroka zoper oku- pator ja , ker mu je zasužnjil domovino. To je splošen motiv, ki se bo odtlej vse pogosteje pojavl ja l v l i teratur i za mladino. Tudi France Kosmač v svojem delu Partizanske zgodbe (1948) neposredno uporabl ja l motive iz part izanskega živ- l jenja . V tem času se po jav l ja jo prvi poskusi p isanja o partizanih, ki imajo zna- čilnosti pustolovskih zgodb. To je Stari Matija Emila Frel iha (1945) in Sivi An- gela Cerkvenika (1947). V teh povestih je živalski motiv kot nosilec doga jan ja združen z motivom part izanskega boja. V povestih iz part izanskega živl jenja veje močno in pr is tno doživetje, toda pisateljem, ki so skušali prikazati socialistično stvarnost, ni uspelo, da bi us tva- rili prepričl j iva dela. Tudi tisto t eda j na jkval i te tne jše je ostalo le kot suhoparna reportaža. V KNJIŽEVNOST ZA MLADINO ZADNJIH OSEM LET* Leto 1948 je tudi v l i teratur i za mladino prineslo i skanje novega izraza in novih motivov. Tudi založniška politika se je živahno razmahnila, ker založ- niška pod je t j a niso bila več centralizirana v eni hiši. Knj ige za mlade bralce so začele izhajat i tudi drugje , tako je Maribor postal drugi center takšnih izdaj, ka r je ver je tno v zvezi s tradicijo mariborskega pedagoškega centra. Zato lahko trdimo, da obstajata danes v l i tera tur i za mladino dve smeri — l jub l janska in * do 1956 mariborska, ki se med seboj precej raz l ikuje ta glede nazorov o te j književnosti in o n jen ih nalogah. L jub l janska smer predvsem naglasa vzgojni moment v na jš i ršem pomenu besede, v Mariboru pa se je začela pojavl ja t i nekakšna — rekl i bi nova »stanovska« književnost, ki ne zagovar ja zgolj splošnih vzgojnih elementov, temveč t e r j a od l i terature za mladino, da »poučuje«, pr i tem pa zanemar ja umetniško, estetsko stran. Najbol j tipični pr imer takšne vzgojne li- t e i a tu re je vsekakor zbirka Bilo je nekoč mariborske založbe Obzorja. Nasprotno pa l jubl janske izdaje poudar j a jo estetsko vzgojo otrok, obravnavajo bogatejšo motiviko in si očitno prizadevajo, da bi bil n j ihov pristop do otroka predvsem psihološki, da bi bili mladi bralci deležni več »vzgoje« in m a n j »izobraževanja«. V slovenski l i tera tur i še nikoli dotlej ni izšlo toliko del za mladino kot v teh zadnj ih osmih letih. Nikoli p re j si niso na jbo l j nadar j en i pisatel j i s tolikšno vnemo prizadevali us tva r ja t i književnost za mlade! Ne prepuščajo je več kot man jv redno zvrst poklicnim vzgojiteljem, kakor se je dogajalo prej , ne bojijo pa se niti drznih eksperimentov, samo da bi delo čimbolj približali mladim bralcem. P r a v raznovrstnost izvirne l i te ra ture za otroke in mladino kakor tudi šte- vilni prevodi skoraj vseh klasičnih del svetovne književnosti dokazujejo, da je tudi slovenska l i te ra tura za mladino prebolela otroške bolezni in kot celota po- stala enakopraven del slovenskega knj iževnega us tva r j an ja . Zato si je v bodoče težko zamišljati, da bi bil pr ikaz mladinskega leposlovja omejen le n a analizo besedil, temveč mora vkl jučevat i tudi i lustrat ivno gradivo, saj je le tako podoba popolna. Tako si na pr imer ne moremo preds tavl ja t i analize pripovedi za otro- ke Mire Miheličeve brez analize ustreznih i lustraci j Franceta Miheliča. V tem p r imeru sta neizogibno povezana, zaka j tekst in i lustracija nista več le s lučajna fabulat ivno povezana celota, temveč sta se po vsebini in obliki spojila v nede- l j ivo celovitost. 2 e pr i slikanicah je očiten velik napredek. Medtem ko je p rva slikanica Vere Albrehtove in France ta Slane Mi gradimo (1950) še povsem izraz propa- gandizma, je n jena druga slikanica Vesela abeceda (1956) k l jub vzgojni tendenci postala mikavno in zabavno branje . Ob pesmih Ljudmile Prunkove-Utve (1951) je Dušan Petr ič ustvari l slikanico Kaj je videl Mižek Figa, v kater i se je avto- rica tako približala otroški psihi, da je Mižek Figa postal pojem kakor Disne- yeva Miki Miška. V tem obdobju se je razvila samostojna zvrst — zgodba v slikah, ki se je spočetka opirala likovno na t u j e vzore (Disney), postopoma pa si je oblikovala lasten izraz. Novost v produkci j i te zvrsti so zgodbe v slikah, ki so j ih napisali in narisali Brodar—Jezernik, Kragel j—Maver in Beno Zupančič—Bizovičar. P r v a dva sta v to zvrst vnesla tudi motiv narodnoosvobodilnega boja. Nivo pesmi za otroke je v tem obdobju v glavnem zelo visok. In toliko pesmi doslej v naši l i te ra tur i še ni nastalo. Mimo novih ponatisov star ih pesnikov je izšlo neka j novih samostojnih pesniških zbirk. Vera Albrehtova je napisala zbirko ugank Orehi (1950) pod Zupančičevim vplivom. Zbirka Vide Brestove Mihčeve pesmi (1951) k l jub na- dar jenost i avtorice ne presega ravni povprečja »stanovske« poučne otroške pe- smi. Mate ju Boru se nit i v Ugankah (1951) niti v Slikah in pesmih o živalih (1952) k l jub lepemu jeziku in spretnemu upodab l jan ju ni posrečilo približati se otroškemu svetu. Bor pa se je še bolj odmaknil otroški psihi v epski pesmi Bopotalo in ptice (1956). Posebno pot je ubral pesnik Alojz Gradnik v zbirki Narobe svet (1953), v kater i je objavil svoje otroške pesmi, ki j ih je deset let ja objavl ja l v raznih časopisih, morda zato njegova zbirka ni homogena. Medtem ko so njegove pe- smi o Indij i Koromandi j i polne vedrega h u m o r j a (po n j ih ima zbirka naslov) in mikavno b ran je za najmlajše , pa so pesmi, namenjene starejši razvojni stop- nji, dosti m a n j plastične ter p reha ja jo v refleksivnost, ki je otroku tu ja . Po ob- liki pa so te Gradnikove pesmi zelo dognane. Pr i av tor ju ni na j t i bogastva mo- tivov, v pesmih predvsem obuja spomine na mladostna leta, ki j ih je preživel na vasi. Njegovo pravo nasprot je je Branko Rudolf, ki je v svoji zbirki Zamor- ček in ladjica (1955) povedel otroka v letečih copatih iz njegovega domovanja v tu j i svet in ga spet privedel na domače dvorišče. Pesnikova b u j n a in kda j pa kda j neobrzdana domišlj i ja se p rav tako kakor otroška igra veseli sama sebe! Po dolgi vrst i precej racionalistično zasnovanih zbirk Rudolfova pesem naznačuje nove izrazne težnje. Poleg pesmi narašča tudi število pravl j ic . P rva povojna leta niso bila na - klonjena te j zvrsti, češ da pravl j ica s svojo nerealnost jo škodi otrokovemu raz- voju. S p renehan jem poudar jenega razsvet l jenskega ut i l i tar izma se je sprosti- la p r i t a jena težnja po svetu sanjar i j , domišl j i je in pravlj ice. Začetna negotovost, kako združiti s tvarnost s pravl j ičnimi motivi in se izogniti stalnim romantičnim pravl j ičnim rekvizitom, je nu jno vodila k živalski pravljici, na katero je leta 1951 opozorila l i terarna izdaja Valjavčevih Živalskih pripovedk. K a j kmalu so druga za drugo izšle Pravljica o mali Marjetici, zajčku, medvedu in zlati pomladi Vide Brestove, v kater i avtorica skuša povezati p a r - tizanski boj s pravlj ico. Toda to se je resnično posrečilo šele Saši Vugi v p rav - ljici Škorenjček Matevžek (1955). Povest o živalih Dedek Som, ki jo je napisal Tone Seliškar, obravnava mo- tiv, kako žival pomaga človeku do sreče. Ta povest nekoliko spominja na po- dobne tu j e pravlj ice, toda napisana je tekoče in nevsiljivo, s a j etično jedro ni preveč poudar jeno. Leta 1956 se pojavi ta književnika, ki sta s svojimi pravl j icami dokazala, da se da napisati pr is tno pravljico, ne da bi se opirali na l judsko romant iko ali na pravl j ice z vsi l jenim realizmom. Pravl j ice Ele Peroci jeve Moj dežnik je lahko balon (1955) in Tisočkratlepa (1956) so dokazale, da avtorica zna kakor otrok oživeti s tvari okrog sebe, da je pravl j ica tudi otrokovo življenje, ki ga moramo opazovati z otroškimi očmi, polnimi domišlji je, ne pa s kri t ičnim duhom od- raslega. Drugi pisatel j je Vitomil Zupan (ps. Langus); v pravlj ici Potovanje v ti- sočera mesta (1956) je razen z motivom, ki spominja na pozne romantične p rav - ljice (Hoffmann, Poe) in na ekspresioniste Kubinovega kova, tudi po jezikovni plati skušal na j t i novo pot v svet otroštva. To je poskus uvesti v l i tera turo di- jaški žargon l jub l janskega predmest ja . Pot rebno je spregovoriti o zbirkah pravl j ic , ki so nasta le v tem obdobju. Gre za zbirko Pravljice, ki izhaja v Mariboru od leta 1953, in zbirko Čebelica, ki izhaja od leta 1954 v Ljubl jani . Prva , kakor že ime pove, se omeju je le na pravljice, druga pa je vsebinsko bolj pestra, vendar p rev laduje jo pravlj ice. Zna- čilnost mariborskih izdaj je, da vsebino pravl j ic podre ja jo vzgojni oizroma pe- dagoški ideji, ki pravl j ico pogosto bistveno spremeni. V teh izdajah velja ome- niti delo Vila Atomka in mladec Matjaž Oskar ja Hudalesa, ki je tipičen primer, kako pisatelj , ki je predvsem vzgojitelj, skuša z l i terarnimi sredstvi poučevati mlade bralce. Izbor l jubl janske zbirke se omeju je predvsem na klasična dela, na Levstikove, Ket te jeve in l judske pravlj ice. Neka jk ra t se je že videlo, kako so besedni ustvarjalci vnašali par t izanska doživetja v razne l i te rarne zvrsti. Par t izanska fabula se je že zasidrala kot pustolovska pripoved in kot pravlj ica. Motivi iz NOB se pojavl ja jo tudi v po- vestih, ki v svoji problematiki prikazujejo, kako se je otrok vključil v par t i - zansko življenje, v boj. Takšne povesti so pisali spretni pisatelji , kot na pr imer France Bevk Mali upornik (1951), Tone Seliškar Liščki (1950) in Zoran Hudales Nejček (1949). Zahteve mladinskega, zlasti pa še lutkovnega gledališča so ter jale , da se pi- satel j i lotijo pisanja odrskih del. Zvečina so to samo dramatizirane, dialogizira- ne pravl j ice ali zgodbice z bolj ali m a n j poudar jeno vzgojno tendenco. Josip Ri- bičič se je ukvar ja l s to dejavnost jo tudi že pred vojno in je objavil ponatis Palčkov (1953), razen tega pa tudi pravlj ico o živalih Mucolin in volk (1952) ter igro o načr tu Tinče in Binče (1949). Bevk je dramatiziral mladinsko povest Ton- ček (1953), Hrastov log Janeza Gradišnika (1950) j e izrazito epska stvaritev, ki nikakor ni mogla uspeti na odrskih deskah. Na lutkovnem odru so na jbo l j uspeli k ra tk i prizori v obliki pravlj ice, tako na p r imer Slamnati voliček I. Minat t i ja (1951), Baterija inženirja Lisca Nika Kure ta (1956), Kmetic in volk Franceta Bevka (1952) ter Sneguljčica Ivana Laha (1953). Kot dramske uprizori tve za mla- dinske odre pa so na jbo l j uspele pr i redbe pravlj ic , mednje vsekakor uvrščamo igrico Lili Novijeve Mojca in živali (1950). Med izrazito poučnimi knj igami je malo del, ki so namen jene te j razvojni stopnji . Najpomembnejš i so poskusi F. Bevka Obnašaj se spodobno! (1953) in Pazi na glavo — glava ni žoga! (1955), ki je izšla v zbirki »Čebelica«. Tudi tokrat se moramo pri pregledu mladinske l i terature omejit i na dela, namen jena puber te tnikom. Izbor je tembolj potreben, ker je v tem času izšlo izredno veliko del s področja splošne izobrazbe pa tudi l i terarnih s tvar i tev za to razvojno stopnjo in bi morali upoštevati skora j polovico vseh izdaj v tem ob- dobju. Med pesniškimi zbirkami na j navedem izbor pesmi Cvetka Golar ja Srp in klas (1950) ter Pripovedne pesmi (1949). Dela s tarejš ih pisateljev so doživela po- natise: zgodovinski roman F. S. Finžgar ja Pod svobodnim soncem, Bajke in po- vesti o Gorjancih J . Trdine (1950), Visoška kronika in Cvetje v jeseni I. Tavčar ja leta 1956 ter dela F. Milčinskega, F. Bevka, T. Seliškarja, predvsem pa velja opozoriti na dva izbora Ivana Cankar ja Skodelica kave (1951) in Črtice (1955), v ka ter ih so zbrani predvsem spomini na mladostna leta. Ivan Cankar in Prežihov Voranc sta si nekako podobna v svoji veliki l ju - bezni do matere — trpinke. To l jubezen nam pr ikazuje zbirka Prežihovih zgodb Solzice (1949), ki je takoj postala ena izmed na jbo l j pr i l jubl jenih knj ig med mla- dimi bralci. Tedaj je izšla precej bogata bera raznih mladostnih spominov, ki pr i teguje jo zanimanje mladih na te j razvojni s topnji . Bevk je napisal Otroška leta (1949), ki so projekci ja dela in ž ivl jenja revne primorske vasi skozi prizmo otrokovega opazovanja. F. S. Finžgar je opisal svoje prve radosti in tegobe v zbirki povesti Iz mladih dni (1953), Miško Kran j ec pr ikazuje svoja mladostna s rečanja v knj igi Rad sem jih imel (1953). Kako se je kot otrok srečal s knjigo in jo vzljubil, pr ipoveduje Oskar Hudales v delu Mladost med knjigami (1952), Janez Svajncer pa je opisal svoja otroška s a n j a r j e n j a in tegobe v avtobiografski povesti Junak na kolcih (1955) in naposled smo dobili spomine športnika Ludvi- ka Star iča Leteči Kranjec (1955). Povesti Ferda Godine iz ž ivl jenja otrok p rek - murske vasi Ptice selivke (1950) kažejo vse značilnosti avtobiografske pripovedi. Lastna doživetja iz mladih let so bila podlaga tud i socialni povesti J . Kerenčiča Mati išče mojstra (1951), isto velja tudi za povesti D. Kumra Karlekove prigode (1952). Neposredna doživetja iz okupacije, internaci je in ilegalnega delovanja mla- dine pr ikazuje zbornik prispevkov otrok Mladi rod Kočevske proti okupatorju (1953), ki z zbirkama Še pomnite tovariši? in Takšno je bilo naše trpljenje p red- stavl ja dokumentarn i prikaz vloge otrok med okupacijo. Isti motiv je l i terarno obravnaval Josip Ribičič v kra tk ih zgodbah Trije na pohodu in druge zgodbe (1954) in v povesti Rdeča pest (1955), p r a v tako tudi Vladimir Kavčič v povesti Vaška komanda (1955), nato Branka Ju rca v zgodbi V pasti (1955), medtem ko je Franc Str le v spominih Med proletarci opisal pohod 14. divizije na Štajersko. Da bi ugodili mladim bralcem, ki so si zelo želeli avanturis t ičnih romanov, so se vrstili številni prevodi te zvrsti, izšli pa sta tudi domači pustolovski pove- sti: Sonja Sever je po vzgledu J. Londona napisala delo Zvesti tovariši (1949) iz živl jenja Eskimov, Tone Seliškar, čigar Bratovščina Sinjega galeba je izšla v ponatisu, pa je napisal novo pustolovsko povest Posadka brez ladje (1955), ki opi- suje, kako se skupinica mladih potika po svetu. Med zgodovinskimi povestmi, ki so se omejevale predvsem na ponatise J u r - čičevih, Tavčar jevih in Finžgarjevih del, je bila za mladino in tudi za odrasle pravcato odkr i t je knj iga Rada Murnika Lepi janičar, vsebinsko bogato delo, ki je izšlo šele 21 let pa avtorjevi smrt i ter je po vsebini nekakšen dvojček Ju r i j a Kozjaka. Vsekakor moramo omeniti por t re t dečka Aleš (1953) Juša Kozaka. To so pravzaprav zapisi o opazovanju otroka, o tem, kako nebogljen postopoma nave- zuje st ike s s tvarnost jo in se vživlja vanjo . Med odrskimi deli na jdemo ponatise iger Pavla Golie (1953), na to lutkovno igro Jurček in trije razbojniki (1950), ki jo je že med vojno napisala Alenka Ger- lovičeva, ter igrico za šolske predstave izpod peresa Jožeta Kran jca Nevenka in sonce pa Igrice. V njegovih igrah se otroški svet prepleta s pravl j ičnimi ele- menti. Posebna skrb je posvečena l i teraturi , ki spodbuja otrokovo zanimanje za posamezne vede. Najprepros te jša oblika te l i tera ture so zgodbe Bilo je nekoč, v kater ih Oskar Hudales leposlovno obravnava zgodovinske dogodke. Po obdelavi bi te zgodbe lahko bile b ran je edino za otroke, ki začenja jo brati . Drugače je večina takšnih knj ig namenjena otrokom od dvanajs tega leta starosti, ko se nj ihovi interesi individualno usmerja jo , s posameznih področij znanosti pa že imajo osnovne pojme, ki j im omogočajo š i r jen je obzorja po posameznih vedah. Med taka dela spadajo prikazi naših pokra j in in l judi Janeza Trdine, Jožeta Pahor ja , prikazi mori j in narave sploh V. Naglica, P. Kunaver ja , B. Škerl ja , T. Miheliča in drugih. To je kra tek in nepopoln prikaz slovenske l i terature za otroke in mladino do danes. Kar sem navedel, je le gradivo, ki se more uporabl ja t i kot osnova za podrobnejšo obravnavo slovenske književnosti za otroke. Prevedla Gema Hafner Z u s a m m e n f a s s u n g Die vorliegende Übersicht über die slowenische Kinder- und Jugendliteratur aus dem Jahre 1958 bietet noch heute eine gute Grundlage für eine eingehendere Abhandlung dieser Literatur wegen zahlreicher Angaben und der Gliederung der Literaturwerke vom Gesichtspunkt der Anpassung den verschiedenen Altersstufen aus. Sie wird neuerlich veröffenlicht, weil sie schon lange den Lesern unzugänglich war. Im ersten Teil wird die Ubersicht über das Schaffen für Kinder von den be- scheidenen Anfängen im 16. und 18. Jahrhundert bis zum 19. Jahrhundert gegeben, als die Grundlagen für das Gedicht und die Prosa für die Kinder gestellt wurden! Der Zeitabschnitt vom Anfang des 20. Jhd. bis zum ersten Weltkrieg ist eine Periode, da sich in Slowenien modernere Bestrebungen unter Einflüssen aus Deutschland geltend machen; es erscheinen die ersten Bilderbücher und gute Gedichtsammlungen für Kinder. In der Zeit zwischen beiden Weltkriegen kommt grösste Bedeutung der Tätigkeit des Verlags Mladinska matica zu. die das heimische Schaffen für die Kin- der und die Jugend anregte. Nach der Befreiung im Jahre 1945 bis zum Jahr 1948 hatte Übergewicht die erzieherische Tendenzliteratur, meistens Übersetzungen, nach diesem Jahr aber begann das Streben nach einem neuen Ausdruck und nach neuen Motiven. Bis zum Jahr 1956, bis zu welcher Zeit der vorliegende geschichtliche Ab- riss reicht, nahm die Verlagstätigkeit einen grossen Aufschwung und die Kinder- und Jugendliteratur bereicherte sich sowohl inhaltlich als auch durch die Verschieden- heit der Gattungen.