f—
Naivelii tlovtuuki dnevnik v TAruimuh državah
iVelia ca vse lato < • .	$6 00
Za pol leta • - • . .	$3 00
Za New York celo leto -	f OO
Za ioounutvo celo lato	$7.00
I

l i
GLAS NARODA
Ust slovenskih_delavcev t Ameriki.
—" .........*
The largest Sloveokn Dally ki £ the United States.
Iwned every day except Sunday« w and legal Holidays.	|
75,000 Reader««
tKL£FQB: OOKTLAKDT 3876_KnUrsd m Second Class Matter, Saptwnbar 2L 1908, at the Port Offica at Haw York, N Y^ tader Act of Congrsas of March 3, 1879.	-TEWm*. nnw ainvr
NO 294 - ŠTEV. 294.	1 NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 16, 1926. — ČETRTEK, 16. DECEMBRA 1926.	VOLUME XXXIV. - LETNIK XXXIV
JUGOSLAVIJA SE OBRAČA
NA NEMČIJO ZA POMOČ
Beograd se zavzema za zvezo z Nemčijo in Avstrijo, da na ta način stvori protiutež proti Italiji. Jugoslavija upa na francosko pomoč. — Razpravljajo tudi o p ii Iz nanju sovjetske Rusije in zvezi s Turčijo.
BEOGRAD, Jugoslavija, I 5. dec. — Dopisnik newyorskega "Timesa" je govoril med drugimi tudi iz enim najbolj vplivnih Jugoslovanov, ki dobro pozna svoj narod in ki je urednik edinega nestrankarskega lista v deželi, kateri se sam vzdržuje ter ima radi svoje zmernosti največ čitateljev.
Na vprašanje, zakaj Jugoslovani sedaj tako strogo obsojajo politiko Ninčiča, je odgovoril u-rednik v angleškem jeziku, kajti služil je preje kot diplomat v Londonu:
—	Ninčič je stopil v zunanji urad po vojni kot nov mož. Njegovo imenovanje na mesto zunanjega ministra je pomenjalo za nas slovo od preteklosti. On je bil kar imenujemo evropski človek. Sedaj pa izgleda kot da potrebujemo balkanskega človeka.
■ - Ninčič je skušal postati prijatelj vsakega, celo naših naravnih sovražnikov. Podpisal je pogodbo prijateljstva z Italijo. Pogodba prijateljstva pa ni zadržala Italije od tega, da sledi natančno poti, po kateri je hodil stari Rim, o katerem Mussolini tako rad govvori. Ta pogodba ni odvrnila Italije, da si počasi pridobi finančno in ekonomsko nadvlado nad Albanijo ter zgradi nanovo "rimsko cesto" skozi Albanijo, po kateri so nekoč hodile legije na Balkan. Sedaj je podpisala tudi pogodbo, ki stavlja Albanijo pod protektorat. Nekatera dejstva so močnejša kot pa pogodbe.
Beograd je govoril na sličen način leta 1 908, ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino in sli-čne besede je ponovil nekoliko pozneje, ko je bil postavljen princ iz Wieda na albanski prestol in ko so potegnili strategične meje Albanije, identične z onimi, katere hoče sedaj zavarovati Italija.
—	Italija, — je čuti vsepovsod po Beogradu, — nas je obdala od vseh strani z železnim obročem, Albe nijo, Grško, Bolgarsko, Romunsko in Madžarsko.
Niti malo ne koristi, če opomni kak nevtralni o-pazovalec, da je bil marsikateri mož pred Mussolini jem in njegovo fašistovsko milico cezar po milosti svoje pretorijanske straže in da so bili le maloštevilni dovolj časa cezarji, da obvladajo neodvisnost ljubeče Albance, da je zadnja pogodba Grške z Italijo še ne odobrena in da je položaj na Grškem vse preje kot stalen.
Prav tako nič ne koristi izjavljati, da nima Italija pogodbe z Bolgarsko, da je Romunska članica male antante ter zaveznica Jugoslavije in da ni še odobrena pogodba, katero je sklenil Averescu v Rimu in ki je vzbudila toliko nepovoljnih komen tarjev v Bukarešti. Vpoštev ne prideta niti Locarno, niti Liga narodov. Beograd govori v železnih obročih ter govori temu primerno.
Prva in nepsredna posledica tega stanja je, da sta se Berlin in Dunaj zopet pojavila kot sili v Beogradu, a kot sili, katerih se ni treba bati kot dednih sovražnikov, temveč kot naravni prijateljici.
Vsak Jugoslovan, katerega je vprašal poročevalec ,je rekel, da so bili vzroki dolgega boja z nemškim narodom odstranjeni, ker ni nobene važne slovanske manjšine pod nemško ali avstrijsko vlado in nobene važne nemške manjšine pod jugoslo vansko vlado. Vsled tega ni nobenega vzroka, za kaj bi ne bili prijatelji.
Nadaljni učinek oži vi j en ja balkanske psihologije je ta, da so se pričeli Jugoslovani zopet obia-čati proti Rusiji. Smrt Pašiča je odstranila glavno oviro proti taki politiki. Pašič je bil sicer hvaležen carju za protekcjo, katero je nudil Srbiji in njemu, a bil je odločno proti priznanju sovjetske vlade.
Ženska priznala roparski napad.
Deklica je bila izpuščena proti jamičini. — Rop je izvršila s prazno pištolo. — Njen mcž je položil varščino.
AUSTIN. Texas. 15. decembra. Mrs. K oboka ] »radie v Koper«, ha ne na ropariea iz Texasa, jo bila izpuščena včeraj zvečer proti jamščini $5000.
Okrajni sodnik George Calhoun ,jo jo izpustil tekom akcije velik *
Francija m njeni zadolžili dogovori.
Francoski ministr. predsednik Poincare se bo zopet lotil ameriškega dolga. —Izposlovati hoče odobrenje ameriškega in angleškega dogovora. — Dodal bo re-servacije.
Volitve na Ogrskem WADSW0RTH0V AMENDMENT brez vsake pijače.	SPREJET V SENATU
poroto Ilavs oyraja, ki se bo sestala 28. februarja v San Marcos.! parlamentu
Pri zaslišanju plode oprostit\*e dogovorov proti jani.ščini je bila Mrs. Rogers, j i
ki je dovršila vseučilišče v Texa-| v;««™-;	,.ir • •
...	-Njegovi naerti vključujejo um
su ter bila stenografinja v uradu j t j
IVA K IZ. Francija. 15. decembra. Ministrski predsednik Poincare bo po božičnih počitnicah zopet skušal izposlovati pri francoskem odobreujo zadolžnih 7. Wasliingtonom in joiidouom.
Budimpešta je bila suha Senat Združenih držav je sprejel Wadsworth
ov
amendment, s katerim bo pripuščenih v deželo 35,000 zena in otrok inozemcev. — Sprva je zadel predlog na mc«no opozicijo. — Amendira-nje priseljeniške postave.
but loparjev. Narodne volitve so
se pričele v okraju Budimpešte
predvčerajšnjem in za dobo treh
dni. topom katerih bodo trajale
I volitve, .jo prepovedala vlada pro-
• dajo vsake močnejše stvari kot je
i	i -i ,, , • i------no resorvacijo, da se nam- i:llw.„Q.iQ
poneralnepa pravdnika Moodvja ' - ™ .	i	. , , t1 »Kioiiana.
... , ' . , *J • rec Francija ne bo smatrala ob-1 ^ _	,
idont m jo rana kot ženska, ki je j	lllo.at!	.....I isusa je zalotila neizkušene Ma-
vezano plačati več kot pa dobi od
zadnjo soboto oropala Farmers j	„ -	■■ r» • »džare povsem nepripravljene. Ce
.	Aemcije na račun reparacij. Pom-	' . .......
National banko v Buda za $1000 ' Šerif Alden iz Ilavs okraja je pričal, da je Mrs. Ropers priznala roparski napad.
Mrs. Ropers sta identificirala tako F. A. Jamison, blapajničar banke ter Raymond Howe, knjigovodja. katera je band it kin ja z revolverjem v roki prisilila v varnostno blapajno.
Jamison je opisal orožje kot modrikasto jekleno avtomatično pištolo, "ki se mu je zdela strašno velika*'.
Obtožena se jo nasmehnila, ko je rekel Jamison, da se je pokoril vsem poveljem banditke, ko je namerila nanj svojo pištolo. — Nisem se hotel izpostaviti nobeni nevarnosti, da bi bil ustroljei, — je pričal blapajničar. Šerifu je baje rekla Mrs. llopers: — Marsikaj sem že doživela, a še ničesar take-! pa kot ona dva moža, ki sta se j pokorila mladi ženski s prazno pi-
j štolo.
i Po zavrženem ropu s<* je vrnila Mrs. Ropers v Austin, šla v neko I department prodajalno, kupila j tam škatljo eandvja, položila vanjo priropani denar, svojo ročno torbico in revolver ter odnesla paket na poštni urad v dolenjem dolu mesta, k j or pa je naslovila nase.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", slovenski dneVnik v Združenih državah.
največji
lo veliki hoteli niso ali nič spravili na stran ali pa so pustili popolnoma vnemar nauke a meriš1.: e j prohibicije.
Amerikanci ki so domnevali, da ne moro obstajati nobena prohibi-eija brez butleparstva, so mopli potolažiti svojo žoljo le s tem, da
mesecem, a našel, da mu manjka S° skuSaii ™7<ložiti Madžarom, v poslanski zbornici kakih pet in|kaj P°m*nia butleparstvo. Edini
trideset glasov. Treba je še videti, 0dg0^°r "jih pojasnila l'a je
r. :_i__i;r___• e	,	»obstajal v tem. da so hotelski u-
službenci lo mipali z ramami ter kazali na detktiva, ki je stal v
care upa. da ne bo zahteval ta po-poj prav posebno odobrenje od strani ameriškega senata in da bo ratifikacija sprejeta od Združenih držav kot ofieijelno odobrenje zadolžnepa dopovora.
Ministrski predsednik je skušal izposlovati odobrenje pred enim
če bo izboljšanje francoskega fi nančnega položaja proizvedlo kako večje navdušenje za njegov poziv, naj se uravna dolgove kot del novega fiskalnega proprama Francije. Glasi se. da ni ministrski predsednik pripravljen napraviti iz tepa glasovanja zaupnico.
Naraščanje vrednosti franka jo sicer proizvedlo veliko* težkoč, a je imelo tudi za posledico, da se je pričelo polegati ogorčenje Francozov proti Amerikaneem in Angležem, ki je doseglo svoj višek preteklega julija, ko je bil vreden on dolar petdeset frankov. Vsled tega se je m o poč e zmanjšalo tudi ogorčenje, katero se je občutilo takrat proli zadolžnim zahtevam Združenih držav in Anglija
Nh drugi strani pa jo tudi res-
nično. da je v glavnem izginilo bo- predvojnih časih jo bilo pijance-
Jamšeiuo za "šaljivo" banditko drilo za ratifikacijo, ki je obstajanje isto pomembno z volitvami.
.	....... •_»•■.	.	: _____________' * ____i: i___ ...v
za časa volitev. — Vlada je uveljavila prohibi-cijsko odredbo; da prepreči nemire v glavnem mestu.
WASHINGTON, D. C., 15. decembra. - Duh
nrniMPEŠTA. Madžarska, 15.'dobre volje božičnega časa se je nastanil včeraj v
decembra. Amerikanci, ki so senatu, in posledica tega bodo srečna, družinska dospeli v to mesto včeraj, so bili	» ' ic nnr* * •	i • t.
zelo presenečeni, ko so spoznali.'f j f	'UUU f6"*.111 °trok P«Seljencev, ki SO
kuj iiomenja prohibicija brez, bili dosedaj izključeni iz Združenih držav vsied
priseljeniških omejitev.
Z 39 glasovi proti 37 je sprejel senat predlog senatorja Wadswortha, republikanca iz New Yorka da se dovoli vstop, neglede na kvotne postave, ženam in otrokom inozemcev, ki so bili pnpuščeni pred 1. julijem 1 924 in ki so naprosili za državljanske pravice.
Predlog je amendment k predlogi, ki bi dovolila vstop izven kvotnih omejitev ameriškim ženam, ki so izgubile svoje državljanstvo, ko so se porodile z inozemci. Predloga poslanske zbornice je bila sprejeta s 44 glasovi proti 3 1, a sedaj bo morala tudi poslanska zbornica razmišljati o predlogu Wadsworthu.
Amendment so predlagali iz človekoljubnih in obenem tudi praktičnih razlogov. Zadel pa je na mogočno opozicijo, ker so ga označili kot zev, ki bo porušila omejevalno priseljeniško postavo.
Senator Reed iz Pennsylvanije je rekel, da po-menja sprejem tega amendmenta, da se je senat uklonil pritisku gotovih skupin inozemcev, ki so se zbrali skupaj, d aizvajajo politični upliv.
Porazdelitev 35,000 zena in otr ok na temelju tega amendmenta naj bi se izvršila po narodnosti, na temelju števila sorodnikov, katere hočejo dobiti semkaj tu živeči inozemci. Pravila za porazdelitev naj bi določil delavski department.
Pripust teh žena in otrok bo najbrž le pospešil njih vstop v deželo, ker bi itak lahko prišli v Združene države leta 1 929, kot je izjavil senator Wads-worth. V boju za amendment ga je podpiral demokratični senator Copeland iz New Vorka.
Vprizorjeni so bili že ponovni napori za amendi-ranje priseljeniške kvotne postave, a večina naporov se je dosedaj izjalovila.
bližini, da izvode ukrep vlade.
Nobene pijače ne sorvirajo niti v hotelskih sobah in nikdo ne more uživati privatnih zulop v javnih prostorih, niti iz čajTiih skodelic.
Volitve so so vršilo pred par dnevi v zunanjih okrajih glavnega mesta, ki so vsled tega sedaj zopet mokri.
•Sodeč po maloštevilnih osebah krop volilnih prostorov v glavnem mostu in po množicah budiin-peštan^kih meščanov, ki polnijo kavarne v predmestjih, bo moral marsikateri državljan plačati globo v znesku $2.00, ker ni glasoval.
Gasovanje je tukaj prisilno. V
jo položil med drugimi tudi njen mož, od kalerega živi ločeno.
Nova zarota proti kralju in Riveri.
Španske oblasti so aretirali trinajst anarhistov, ki so hoteli ustreliti diktatorja ter uničiti kralja z bombo.
jalo iz domnevane potrebe ino- Sedaj pa pomenjajo volitve sušo zemskih posojil za Francijo. J"1 ^it'or tako kot jn ni Amerika
V sedanjem času ne vidi vlada . nikdar Poznala, nobeno potrebo za nova inozen.-J Ponavadi tako veselo mesto je ska posojila. Francoska banka sedaj trezno, da so vso bare ima sedaj baje na razpolago do- vsi kabareti zaprli svoja vrata volj inozemskih kreditov, da za* obupa.
dosti lota 1927 vsem vladnim ob-!	-t—1—--i—
veznostim v inozemstvu.
Poincare bo zagovarjal odobr"-
l
nje zadolžnih pogodb kot del nje-j govega finančnega programa, da uveljavi zopet kredit francosko vlade tako doma kot
Prosta država izpustila aretirane.
: Dt'BLlX. Irska, -To. deeeihbra. v inozem-	osebe. ki so bile aretirane v
stvu. Povpraševanja v poslanski	, ,.,lnilWi pogonom na vo.
Zadeva Doheny-Fall iz-'j° /atrl vaŽPn r<i°kaziini materi-
jal in da je popačil dejstva.
rocena poroti.
WASHINGTON, D. i\, M. doc. iS sladkimi besedami jo apeliral včeraj Franklin ITogan. zagovornik Dohonivja in Falhi na poroto, naj oprosti obtožena obtožb", ki je imela, kot j" rekel, svoj izvor v politični histeriji. Zastopnika obtožbo, Uohertsa. ie zagovornik ostro napadel, ker si jo drznil dol-žiti nepoštenih stvari dva taka poštenjaka in kot solnee čista moža
LONDON', Anglija. 15. decembra. — Barcelonski poročevalec j Daily Expressa jc brzojavno spo-
zvezi z zadnjim	, A A _ . .	.. . .,
zbornici so-pokazala, da obstaja ...	, .	I kot sta Dohenv m prejšnji tajnik
,	..	, ,	jasnice. so bde izpuseene na pove- tt„h
se vedno vecma proti odobrenju.	ran.
__-Ije izvrševalnega sveta proste ir-j Obdolžil je obtožitelja. katerega
ske države.	'je označil za morilca značajev, da
rooii o novi zaroti proti kralju | Sovjetska vlada razstavi-Alfonzu ter španskemu diktator-!	Ja Carske igrače,
ju generalu Primo di Reveri. V j
brzojavki se glasi:	! M0SKVA, Rusija, 15. deeem-
— A ceraj je postalo znano pr- bra_ _ lnozemski
vikrat. da je bila j>retekli teden v Madridu razkrita zarota, da se'da si 0?ledaj0 zavratno umori kralja Alfonzu ter diktatorja Primo di Rivera.
Trinajst anarhistov je bilo aretiranih
časnikarski po-; ročevalei so imeli včeraj priliko, v nekem sovjetskem uradu otroške igrače carske družine. Vrednost teh igrač, posutih z demanti in drugimi dragimi
v Val leva s, predmestju j	se ceni na dvest in pet<le.
Madrida m številne aretacije so!set milijonov 'dolarjev. Med dru-bde kmalu nato izvršene po celil ^ stvarmi so vitMi osem
deželi, na temelju prostovoljnih j ^.g^ visoko oranžno drevo, obsuto
priznanj anarhistov.	....
I s sadeži iz demantov. rubinov m
-	Eden aretiranih mož je bil (biserov. Majhna žeiez„ica ki je ustreljen, ko je skušal pobegniti. | doljfa le cn (,eveIj obstoji iz š.c
—	Zarotniki, ki so se vežbali vi	, 11 ..	, ... . istih vozov ter lokomotive iz pla-
streljanju vee mesecev, so name-'
ravali ubiti de Rivero iz zaprtega avtomobila, katerega so nameravali postaviti pred urad diktatorja. Trije najboljši strelci so bili izbrani, da izvedejo to nalogo. Ce bi se načrt posrečil se je predla-
tina.
galo ubiti kralja z ročnimi granatami tekom pogreba diktatorja. — Cenzor ni dovolil, da bi objavili španski listi le eno besedo; o celi tej zadevi.	J
Roberts jc pri zakljueenju svojega govora izjavil, da jo Albert Fall vedel, da je bilo 100,000 dolarsko. posojilo, katero jc sprejel od Dohenyja malo pred najenu i i E!ks llill reservacije, umazana kupčija. Apeliral jo na por«;!niko. naj no ogrinjajo Dohenyja v narodno zastavo in da naj ga ne skušajo predstaviti kot domoljuba, rešitelja domovine.
Danes popoldne bo zadeva izročena poroti.
^RTISE in GLAS NAROKA
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki ao veljavni do preklica, ki ae po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako bovte vpoifcevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.	-
Dinarji	Lire	Posebni po-
Din..........'600	________$ 9.45	Lir	............100	............$ 5.20	datki.
Dill..........1,000	________$ 18.60	Lir............200	............$10.10	PrisUJbinm sa Izpis-
Din. ....	2,500	....	$ 46.25	Lir............300	............$14.85	TSjSSJiif^
Din..........5,000	....	$ 92.00 Lir............500	............$24.25	kak«
Din..... 10,000 ____ $183.00 Lir ...... 1000 ...... $47.50 sledi :sa $25. aU
■uuiji znesek 75 eea-
Za pošilja t ve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa Dvatlso« Lir	Ut; od f35. naprej
doToljujemo poseben snesku primeren popnst.	po 3 cente
od vsakega dolarja.
Nakaxtla po knsJasBea plm« Izvrtajeno t mmjkfhjiem lasa tsr Za vetje wots po b*> rotnnssso sa stroiko fl^-.	mmmtm dsgovora.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street fh«wo qobtlandt nun	Mew YorM. Na X*
_i_«•_
_____i



»
GLAS NARODA
POLJAKI ODNESLI NAGRADO
(SLOVXNB DAILY)
KJOVBHIC PUBLISHING COMPAlfi: TA Corporation)
Frank Safcaer, preoidoni.
Place nt IraaioflM of Um corporation ud 82 Cortlaadt 81^ Boroogfa of Maahlfm,
* G L A 8
of abov* offii New York City, N. Y.
N A BO D A * "Voiee of the People"
__________l***ed Every Day Except Sunday* and Holiday $
Za eelo lei* list m Ameriko
im Kanado__________ ,$6.00
Za pol leta -_______$3.00
Za Utr* lota___
.....$1.30
Za- Now Torb wm Za pol leta
if.
$r.oo
$3.50
Za inozemstvo ta esU- leta—$7.00 Za pol leta______$3.50
8ub»eription Yearly $6.00.
Advertisement on
"Glae Naroda" uhaja vtaii dan ižveemU nedelj in pras+iiov.
Dopiid brca podpis« in osebnosti se ne priobČTijsjo. Denar naj se blagovoli poiOjati po Money Order. Pri sprefnembi kraja naročnika*, prwuno, da sa nun tadi prejšnjo bivališč naznani, da hitreje _______najdemo naslovnika.
Tagore o Vzhodu in Zapadu.
Pariški .sotrudnik praške revije'eijo v svojem novem naroJnem "Die Wahrlieit" je pa>etil .slav-! življenju. ToJa to še ni v.<e. Želim'
jPeTer Zgaga j
nega indijskega pe.snika Rabin-| dranatha Tagore. ki .se je mudil poti z DuDaja v LoJon nekaj dni v Pragi. Tagore je rade volje odgovoril novinarju na nekatera
O LAS NAROD A", 82 CorUacdt Strwt, New York, N. Y. Telephone: Cortlmndi 2976*
POGLAVJE O SMRTNI KAZNI
Smrtna kazen je še vedno uveljavljena po marsikaterih državah. Tudi v veliki večini ameriških držav še vedno pobijajo »obešajo, zastrupljajo in elektrifirajo ljudi, ki so se tako pregrešili, da morajo s smrtjo plavati Kvoj greh.
Težko je presojati, kaj je prav in kaj. ni prav. Kaj je odpustijivo in kaj ni odpustljivo in kaj naj bi bilo s smrtjo kaznovano.
Le malokateri advokat, malokateri sodnik in še manj državni pravdni k pogleda zločinu v dušo in srce.
Le malokateri, ki ima pravico soditi in obsojati, se zamore vživeti v razmere, v katerih se je nahajal morilec ob času svojega dejanja.
Le malokdo zamore pojmiti njegovo duševno razpoloženje ter reči, jaz bi ne storil istega, če bi bil v istem položaju.
S profesijonalnimi morilci je drugače. Predno se lotijo svojega posla, vedo, kaj jih čaka, ako jim pride oblast na sled.
-Med množico ubijalcev jih je pa dosti, katere bi morali soditi duševslovci, ne pa jezični dohtarji.
Meseca septembra je na neki liewyorski ulici ustrelila petinširideseletna mati petindvajsetletnega fanta. Ko so jo aretirali, je izpovedala:
*4Imela sem edinega sina. Ko sva šla nekoč po ulici, se je dotični fant obregnil vame ter me začel psovati. Moj sin se je zame zavzel, dotičnik je pa potegnil revolver ter ga je ustrelil. Policija je zasledovala morilca, pa brez uspeha. Toliko bolj vztrajno sem mu pa jaz sledila. Prve dni meseca septembra sem ga srečala ter oddala vanj zaporedoma pet strelov in ga usmrtila kot psa."
Včeraj se je začela proti nji obravnava. Državni pravd ni k zahteva za morilko smrtno kazen.
Ali je mati kriva ali ne kriva, ker je maščevala smrt svojega sina ?
Ali bo imela oblast popolnoma čisto vest, ee bo nasilno vzela življenje materi, ker je usmrtila morilca svojega otroka?
To dni smo čitali o slučaju, ki je v gotovih ozirih šo bolj pretresljiv kot ta ter se je dogodil v Evropi.
Roparski morilee je bil obsojen na smrt. Imel je ženo in več otrok. V zasedi je počakal bogatega popotnica, ustrelil ga je in oropal. Orožniki so ga hitro dobili; v gostilni bas pri večerji.	r .
Tisti večer pred usmrčenjem je stopil v njegovo celico jetniški načelnik ter mu povedal, da bo naslednjega dne obešen. Vprašal ga je, kaj hoče jesti in kaj piti za zadnjo večerjo.
Na smrt obsojeui mu je odvrnil:
44(.'e bi me tisti večer, ko sem šel morit, srečali ter me vprašali, kaj hočem jesti in kaj piti, bi vam rekel, da bi rad košček kruha zase in za svojo družino. In za kako delo bi vas poprosil, da bi lahko toliko zaslužil, da bi sebe in svojo družino preživel. Ako bi mi dali kos kruha in bi m iobljubili delo, bi bil pri priči vrgel revolver vstran in bi mi ne bilo treba jutri na vislicah viseti."
Skoraj bi rekli, da je možak resnico govoril.
namrer, da pride do .sinteze indijskega življenskega zmlsla z evropskimi tendencami. To je i-deal Samti-Xiketana! Sicer pa nova univerza ni narodna, mar-
.. .	.. . .	. ,. . ičatif Ali se bo ta človek sploh
or:l: nalne predsodke, hočemo ugladiti , , . ... . . , . , .
_	' ...	. .	. I keiluj rodil : In kdaj se bo rodil,
i napac- pot duhu solidarnosti in medse-'- , . , . , .. „ . ,
'	,. ,	. ,	,ee se bo sploh kdaj. Za vzdrzanje
bojne liubezni. v tem znnsln de- * .	„ ..	. ...
J	.	..	nnrii na Balkanu v zadnjih par
Ime moja univerza. Naše delo m , . .	,	,
J J	, letih ima glavno zaslugo nabasan
namenjeno Indiji, marveč vsemu
»vetu.
Pred kratkim so se vršile v newyorakem Madison Square Garden jahaške tekme. Prvo nagrado kot najboljši jahači so odnesli . trije poljski častniki, ki jih vidite na sliki.
Te nagrade so znane kot Noblove nagrade.
Mirovne nagrade deli posebna komisija, katera pa menda v zadnjem času ne ve, kaj dela.
Tako je naprimer dobil NoMovo mirovno nagrado pokojni ameriški predsednik Uo« sevelt. kateremu je bil boj življvnski eilj.	'
Dobil jo je tudi predsednik Wilson, ki bi, če bi hotel, lahko preprečil precej krvoprelitja.
Letos so jo pa dobili kar štirje, namreč: ameriški podpredsednik Dawes, angleški zunanji minister Sir Austen Chamberlain, ter Briand in Stresemaim. ki sla znesla v Locarno smrdljivo jajce, katero oglašata kot veli-jnar osreči. Navdušenje italijanska
konočuo }>isanico miru in sprave.	; iavnasti > nedvomno. Toda zdi
, ,	mi. da je to samo odmev ue-
Dandanes se vse po vetru obrača.	; , .. v ,.
1	• popularnosti idealizma, ki se u-
Omenjeni gospodje niso zato dobili Noblove liagra- pftža po vojni v Evropi povsod.
vprašanja, ki se tičejo razmer na ! več mednarodna. Temelj "mojega vzho lu in zapadit. Ker se je mu-j vzgojnega sistema j** dil nad mc-ee-dni v Italiji, ga je f pravega napredka in humanizma, novimrr najprej vprašal, kaj mis-J ine.lnartdne solidarnost i in člove-li o Mussolini j u in italijanskem j koljubja. Mesto da gojimo nacijo-1 * l ašizmvu Tagore je odgovoril:
"Zdi se. da -o v Evropi napae no tolmačili moje naziranje o fašizmu. Izvedel sem. da so napravili italijanski listi iz mene navdušenega občudovalca Mu*vsolni-ja in faš:stovskega pokreta. To pa ni res. Prišel sem v Italijo br«*z predsodkov proti fašizmu, zakaj mi. Indijci, ne zaupamo informacijam iz angleškega vira. V Italiji sem se pa kmalu prepričal, da fašizem ni nič drugega nt'go slepo oboževanje nasilja. Nisem ->i na jasnem, je-li ta režim Italiji v prid ali ne. Sicer |>a tudi nsem poklican soditi o tem. Vendar pa iz moralnega vidika ne morem f>-lobravati nobenega vladnega sistema, ki zatira svoboJno mišljenje. Ako razbojnik napade mirnega človeka z namenom, da izroči ukradeni denar svoji ženi. je treba njegovo dejanje obsojati, četudi mu je žena hvaležno in jo d«
I Petintrideset tisoč dolarjev zna-|ša Noblova mirovna nagrada. To J je preeej čedna nagrada, poseb-i no tistim, katerim neprestano roji vojskovanje |k> glavi. Kdo ve, kakšno nagrado bi tisti zasluži'.
.. ..i ki bo napravil mir na Kalkanu v realizacij! .... '
] Ali je sploh na svetu toliko denar-
j ja. da bi bilo mogoče takega člo-
j veka dostojno nagraditi in pla-
j kanon. Balkanski narodi imajo (edinole pred nabasanim kanonom j nekoliko rešpekta. NTe sicer dosti, toda vedno več kot pa pred Stre-semanucm. liriandom in ostalimi
Xoblovimi o*llikovanei.
*
Moj prijatelj Jože iz Connect i-bra. — Cudovito.ohranjenje Leni-'euta vedno povzdiguje številko novega trupla potoni novega pi*o- 1M. da je zanj najbolj srečna. Pra-
Ohranitev Leninovega trupla.
.MOSKVA. Rusija. 15. deeem-
cesa balzamiratija. ki daleko prekaša vso umetnost Egipčanov. dr. Noronbiev, profesor na <"ar-
vi. da 111. dan v mesecu ponavadi dobi kak masten ček. da je trinajstega dne v mesecu ponovno sto-
kov vseučilišču, ki je vodil delo | ii v obljubljeno deželo, d« je po-
balzamiratija. obrazložil petim strokovnjakom, med katerimi se
stal trinajstega ameriški državljan. d;i je na veselici trinajstega
de, ker so kaj storili za mir. Xe, pač zato so dobili Xob-lovo nagrado, ker so "nobel" gospodje.
— Ali se vam ne zdi. da je na-
je nahajal tudi profesor Schilling plesal itd.
s Charite bolnice v lierlinu. j (ilede trinajstega je torej .Tože-Profesor Schilling je prosil za ta t-žko bitati. Poznam ])ii roja-dovoljenje, da se sme osebno pre- ka. ki ga bita glede števila tri-prieati o ohranitvi Leninovega njast. Vem. da gn. ker sem se pre-trnpln. Lenin leži v stekleni krsti pričal na svoje lastne oči. Jože v mavzoleju kot da je ravnokar najbrž nima v kleti trinajst sodov zatisnil svoje oči. Profesor Sehil- vina. Dotični rojak jih pa ima. In lin p je ugotovil, da je koža še po- v kotu sta še dva soda namake, polnoma prožna ali elastična. Ko da bo takoj zopet trinajst polnih.
Dopisi.
. . . ^ . . - »	, , je zavihal uho. je skočilo zopet na- kakorhitro bo trinajsti prazen.
=taln v Evropi zadnja leta reak-• J	J	....
cija proti idealizmu.' - je vpra-i ^ v svojo prvotno pozicijo kot	x
i šal novinar indijskega misleca. ?n ZlVPm ^V"' ** Xorvnbiey y	Yorku je posebni urad,
- Da! Svetovna vojna je za-1 'T'1 ^^ " T"""	Iznašajo poštenjaki naj-
I pustila težke posledice. Evropski'^1 t0 l'Ud°Vlt° »hranjenje (lone stvari. Ako se lastnik pravo-
College Point, L. I.
Tukaj vam pošiljam 25 znamk po 2e za Koledar.
1'pam. <la ste sprejeli denar za knjige Vodnikove družbe.
Prosim, kadar botlo dospele, mi jih lahko pošljete s Koledarjem skupaj. Jaz in žena težko čakavn. da bova imela kaj citati. Sedaj v zimskih dolgih večerih se človek s čitanjem malo potolaži in čas preganja.
In tudi list (ilas Naroda nama z<do ugaja ker je res eden najboljših slovenskih listov, kar sva jih do sedaj čitala. Mislim, da ne bi mogla biti brez njejra. Roman najprvo prečitava, nato pa pogleda ona kaj gosp. Peter Zgaga pravi. Včasih je malo preveč čez žen ske. No, nekatere pa tudi zaslužijo.
John Widniar.
Chicago, 111.
Priloženo vam pošiljam poštno i nakaznico za $11.00.
naredi so postali brezobzirni in
trupla.
na severno stran Chicage.. Prepri- bmtaln, toda to ne bo trajalo dol-:
can sem. da bi se imenitno zaba-
vali.
sto:
razvit
Evropa ima izredno moralni zmisel, ki je sploh pod'a-Leta tako naprej, dragi Zgaga! j ^ liapredka zapadne kulture. Ev-Vaša kolona je dobra in potrebna.! ropi se pozna kolektivni dtrii v u-
da se gotove figa može pokaže ta- j motnosti, literaturi, glasb?, zna-j Romunska vlada ke kot so.
j..,-o •	i i- dvo-n nK(l ";,s neKa.i daroval v tei
I $2.i«) je za poplavljenee. .T2..>0i	.
■ v ,	t ■ , . vek olju ben namen, b: kmalu
I za Dom slepei'ev v Ljubljani, o-
i . , .	- •	/.t v brali potrebno svoto.
f-lalo je naročnina za Lias Naro-
F. B.. naročnik.
Ecmedale, Idaho.
Priloženo vam pošiljam celoletno naročnino za (Jlas Naroda. Prilagam tudi za vsled povodnji prizadete	za sleju'e v Slo-'
veni j« ,«|>2.50 in 5()c za Slovensko Amerikanski Koledar.
Želim vam božične praznike ter vns lepo pozdravim!
Frank Ivushlan.
Cass, W. Va.
Ker neprestano čitam v vašem • ' i s« u imena darovalcev za poplavljenee in za slepcc. me veže dolž-
i
! nos t, da tudi jaz pošljem dva do-larja za poplavljenee. Priznam. <la ni veliko, toda če bi vsakdo iz-n>fd nas nekaj daroval v tej člo-
n a-
RIM, Italija, 15. tleeembra. — pusti jrraditi v,
no«ti in vseh socijalnih dejah. S ' Italiji dva torpedna rušilea s tur-' političnega stališča so se evropski j binskim obratom. Ladji se gradi narodi vedno borili med .-ehoj. do- v Xapolu. turbine pa v Trstu, čim >o tvorili v kulturnem pogle
Pozdrav in
vesele praznike! Frank Kopitar.
NOBLOVE NAGRADE
Pred dvajsetimi leti je umrl iznajditelj - dinamita Alfred B. KobeL
Zapustil je dvajset milijonov mark ter odredil, naj 66 obresti tega denarja plačajo vsake leto najboljšim HfnetiBiaw, zoaastranifcom in agitatorjem za svetovni
, ■■	»i m ■ 1
J
da, kaietega čitam že nad 2M le!.| Zdi se in i pravilno, d;j ste si na-" <?eli nalogo pomagati poplavljen-j	~ T_
ef m in graditi Doni slepim, ker	# v ( ' w
večjih rev si človek sploh ne more Velik raZVOJ Zračnih Črt.
militi kot človeka, ki izgubi svoi	-
vid.	WWSHIXLTOX. D. ('., 15. dec.
Nekdaj sem čital. rek. ki se gla-; Trgovinski tajnik Hoover je nasi: "Narod, ki ne podpira svojih ! f,v<*da1 včeraj, da bodo imele rev, se ne more prištevati k eivi- Združene države do 1. julija pr:-liziranim narodom".	hodnjega leta v prometu deset ti
Dolžnost vsakega Slovenca je. ^ mi^ mračnih trgovskih poti. ako ima le količkaj zavesti, da je Kot > dostavil, je hitri napredek Slovenec, pomagati tem revam, j ^"^ga prometa daleko prekosil Delavski položaj v Cliicagi je eel° ul>anja največjih optimistov, še dosti povoljen. Sicer se opaža! ~ Skušamo izdelati vse te trgov nekoliko manj obratovanja, krfr ske zra^ne l'rte brez vladnih I)od'
je le jioslediea zimske sezije. I l>or'
,, . , -	, ,	; V Evropi ni niti ene zračne
Kavno tako se imamo dobro na i . „ .... ... , , -,	, - ta	• i službe, ki bi ne bila deležna di-
drustvenem jioliu. Društva jako'
.j ... . .. rektne podpore. ]>ndno prirejajo svoje veselice.	1 1_
katere so v splošnem zelo dobro ^ ,„, .	...
obiskane	Bethlen je dementir&l vesti,
Tako be tudi druitvo "Gore«. dLa	S°u nauierava ™vi madžarski
njec", štv. 104 S. S. P. Z. priredi-1	1vHr?6anJem ™dzar-
lo svojo božično veselico v sobotoj
dne 18. decembra na 1412—14
du v«lno homogeno celoto. Na-p rede k civilizacije postane skupna last vseli evropej>kih narodov. Evropo drži pokonci duševna 'aktivnost. I^ahko se zgodi, da del Evrope začasno omaga ali zaide na kriva pota., teda to ne moree dolgo trajati. Moralno propadanje enega evropskega naroda še r.e prrmeni. da preti Evropi nevarnost. V tem je bistvena razlika med Evropo in Indijo. V Indiji ' zdaj nimamo intelektualnega niti moralnega kolektivnega duha. Ta duh je živel v Indiji v pradavnih , časih. Zdaj se indijski narodi raz- J vijajo brez vidne zveze s svojimi i intelektualnimi silami.
—	Torej mislite, da M* Indija' ne bliža osvobojen)u in ujcdinji-nju V
—	Seveda ne. Knotimsti duha i:i" naziranju je trr.ha v Indiji šele obnoviti. Temu cilju j'" jx?sveče-uo delo. za katero sem se zavzel z ustanovitvijo univerze Samti-Xiketan. |Xanien lte univerze ji razmah enotne Indije, indijskega duha. Saj imamo svoje klasične tradieije, v starodavnih verskih pokretih pa skupno didiovno ded-ščino. ki nas druži bolj kakor grško romanska dedščina Evropo. Zato moramo utrditi staro tradi-
i časno zglasi ter dokaže, da je noj-Jdeni predmet njegova last. dobi Grajenje romunskih j vse lepo in pošteno nazaj.
bojnih ladij v Italiji. v nra,ln jo	,n,s c< v
__( ovratnica, vretlna 2.1.000 dolarjev
ter listnica, v kateri je za JCiOO dolarjev bankovcev.
Č udno je. da se lastnika še do-sedaj nista zglasiln. Še tisočkrat bolj čudno je pa, da sta najditelja prinesla ovratnico in denarnico v urad za najdene stvari.
V Harkovu
s" je tedni končal velik špijonaž-'	*
ni proces proti poljski špijonažni' Neki strokovnjak za nio.lo je iz-družbi, ki je imela svoje mreže javil: — Namen mode je. poseb-prrpredene ])0 vsej I'krajini. V no ženske tnode. — skriti napake procesu so bili trije obsojeni na in nedostatke. ki jih ima ženska, smrt, ostali pa na večje število let. j Fe je res. kar govori, nima dan-
, danes nobena ženska krivih nog.
SLOVENSKO - AMERIKANSKl
KOLEDAR
za leto 1927.
Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino.
Članki, slike, povesti, za ni m i v osti.
TRISTOLETNICA NEW YORKA
(s slikami;
STANE 50 CENTOV
s poštnino vred.
Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos.
Tiskali smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ "Glas Naroda"
82 Cortlandt St.T irew York
Clavbonm Ave..
Miklavž ima veliko daril za vse otroke, najsibodo člani društva ali ne.
Toraj stariši, pripeljite svoje o-troke ta večer na označeni naslov.
Naatop Miklavža bo točno ob 9 uri. Potem bo prosta zabava in p!«r:
Judi M?-. Zgaga povabim
PARA »T O U N T
Times Square
Eno izmed PU8L?X gledali«.
BEBE DANIELS v
'Stranded in Paris'
s FORD STERLING Paramount slika ped vodstveni Arthur Roason-a. Jesse Crawford iara na ogromne orgtje. P*»trofr« Publlx Itrvur "Four Sfastms'
VAŠE BOŽIČNO NAKAZILO
dospe v domovino še pravočasno ako nakažete znesek preko nas gotopi — i
BRZOJAVNEGA PISMA
Pristojbina za brzojavno pismo znaša $1.— za vsako nakazilo.
Nakazila v Dinarjih, Lirah in Dolarjih.
HITRA IN TOČNA POSTREŽBA FRANK SAKSER STATE BANK •
» Obrttadk SCrMt;	Hew York, N. 7.
1'apež je odloeiio nasto]>il proti j,e«lanjim ženskim oblekam.
Pravi, d a ni v t h ki moderni ženski oblaki nobenega tlostojan-siva. Pa še marsikaj dmtrepa manjka, ako tiei v taki obleki (leveMesel funtov težko deklo. Se dosti dnisrejra manjka, ne samo dostojanstva.
Marsikateri mož je jako bolan in jako trpi v«ded — slabili živcev
svoje žene.	•
*
Najbolj poglavitni besedici na
svetu sta: ''Denar" in "Jaz". *
Mtivsolini jr za«*el preganjati vedeževalke in prerokovalke.
Kakorhitro iztaknejo fašisti ka-i ko "eopernieo". ki z dlani prero-j kuje, jo aretirajo in pahnejo v ijeeo.
MusKolihi ne potrebuje nobenih prerokovanj.
On prav ilobro ve. kdaj bo izvršen nanj prihodnji atentat in kdo ga bo izvršil.
Kot se je- izkazalo v zadnjem slueaju. vprizarjajo "atentate" najožji Mussolinijevi prijatelji. Vprirarjajo j;h ]>o Mussolinije-vem naročilu in streljajo s slepimi patronami.
*
Neki brooklvnski zdravnik je 23iorel:
Zdravniki imajo dandaftes res težavno- stališče, in ni čuda. ee se jim zmede V glavi.
K zdravniku ' pride- naprimer moderna ženska ter pravi, da bi si rada dala koze cepiti. In cepi ^fnaj ji jih tak«, da ne bo nihče opazil. kje je bila cepljena. , To je pa velika težava pri današnji modi.
gigjTir.s: a'sagyragsa«*
ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI
rORCION LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
RAK.
III.
KAK V I STIH.
strjene krvi oziroma odtekanje svetlo-rdeče krvi. Krvavenje lahko traja lekoliko minut ali pa ce-Vsakdo naj vpraša adravnika le dni in nakdaj tudi tedne, ali zobozdravnika. čim odkrije' Telesna moč hitro pojema vsled kako nenavadno stanje jezika, če- stalnega, četudi lahkega krvave-ijusti ali vsakega drugega dela nja. Koža izgleda kot voščena, ust ali ustnic. 1'otovljeno dejstvo ustnice ni očesne veke obledijo. je, da se ustni rak. ako je zgodaj Najhujši znak raka je bolečina, prepoznan, daje odstraniti in bol- kajti ta pomenja. da se bolezen nik za stalno ozdravi.	I razširja tudi na bližnje organe in
Zobozdravik, ki ne preiskuje ce- (tkanine, kot so mehur, čmar in lih ust svojih pacijentov ne izpol- medenični živei. liolečina je na-njuje svoje dolžnosti, kajti on mo-^ vadno stalnega, glodavega zna-re odkriti bolezen v samem začet- čaja.
kil. o kateri se pacijent niti ne za-J Neuspehi zdravljenja maternič veda. Pregledovar je zob in nst po nega raka so le posledica predlo-dvakrat na leto je zato priporoč- ge zamude med pojavom prvih ljivo.	'znakov in časom, ko se bolnik za-
fzrastki v ustih so blagi, ako ni-| teče k zdravniku in se zdravlje-so rakasti, ali zločesti, kadar so, nje začne. Za ranimi slučaji raka. rakasti. Zločesti izrastki so dvoje j omejujočega se le ne maternice., vrste: sarkoma in kareinoma, da-; sledi |K>polno ozdravljenje v 60 do si sarkoma ni vedno rak.	j 73 izmed vsakih sto slučajev.
Sarkoma nastaje iz tkanine, iz j katere je dlesno deloma sestav-	V.
Ijeno, in ga je na ji i pri otrocih, kakor pri odraslih. Kamnoma! nastaje iz *>'uzne mrene, ki v ustih
odgovarja koži, ki pokriva telo. | Kak v prebavilih tvori več kot Izvzemši jako redke slučaje, je j polovico vseh rakov. Vsaka oseba kareinoma najti h* pri odraslih.' v starosti med 4."». in <»0. letom, pri /lasti pri onih, ki so čez 4T» let kateri se naenkrat pojavijo znaki stari.	j stalne neprebavnosli, kot slab tek.
Zločesti izrastki, naj bodo sar-1 vetrovi, občutek, napetosti v zgor-konui li kareinoma. se razsirijajo j njem trebuhu zlasli ob spremstvu na bližnje tkanine in njihove sta-1 bolečin, izbrulianje (zlasti krvi) nice se lahko potom teesnih teko- j ali težkoče v pogoltavanju, bi se čin prenašajo v druge oddaljene j morala podvreči natančni zdrav-dene telesa, kjer se razvije nova : nikši preiskavi, kajti je mogoče.
KAK ŽELODCA. CHKV IX ČMARI
rast, ki je ravno tako nevarna kot prvotna.
Zapomnite si. da pravočasno odkritje in hitra odstranitev raka vede v splošnem do ozdravljenja.
da vzrok tiči v želodčnem raku (gastric can; r).
Ravnotako. ako se pri osebi, ki je poprej vedno imela redno sto-lieo naenkrat pojavi kronično za-
Z rakom je življenje v nevarno- l»*tjc ali pa ncizncbljivo vrstenje
zaprtja in driske, bolečine v trebuhu ali krvavenj** iz čari. (>»>'.•-tiinu, morajo ti znaki vzbuditi nji-govi'i suni o mogoči prisotnosti raki v j "revih ali v čmari. V tej zve-.i ie i važno znati, tla zlata žila (piles), ki se prvič pojavi v starosti 4."» ali j 50 let, utegne biti prvi znak ra ka v čmari.
Ako naj se ta jako resna bolezen uspešno zdravi, je potrebno
sti; zamuda in napačno zdravi je nje utegne privesti do smrti. Tre ba takoj vprašati dobrega zdra\ nika in se rt vnati po navodilih.
IV.
»	KAK MATERNICE.
Rak pri ženskah se pojavlja ^ maternici bolj pogosto kot v d»*u-
gih o 'ganili. Znaki ki označujejo J zateči se k .zdravniku ob prvih prisotnost raka, so krvavenje, iz znakih prebavnih težkoč. Zarnu-1 oče vanje sluz in bolečine okolijditi, dokler se ne pojavijo bole-spolovil.	čine. ali se človek ves shujša, po-
Izločevanje sluzi je navadno pr- j menja izgubiti dragocen čas ir vi znak raka v maternici. Lahko j morda tmli življenje, mine š. si do dvanajst mesecev ali j C i ni bolj rano se rak v preba-še več. predno se pojavi kak dni-1 vilih odkrije tem lažje je zdrav-gi znak. Začetkoma se izloček i Ijenje. Vsaka trajna težkoča : razlikuje od sluzi, ki jo povzroča-1 prebavili v čoveku "rakove staro-jo neredi ali spremembe v tkani-1 sti" ki je bil poprej prost takih nah porodnih organov.	slabosti, mora vzbuditi sum o pri-
Z razvojem raka zamrejo tk i- j sotnosti raka. nine okolo tumorja iu sluz po»ta-j ja vodnata, dostikrat rdečkaste barve, d i seča pn gnjilem mesu kar je tipičen smrad raka.
Najbolj svarilni znak rakn v maternici je krvavenje ali izguba maternici je najpogostejši rak v krvi iz spolovil. To krvavenje u- j prsih. Ta rak je jako običajen pri tegne biti le neznatno odknpanje j ženskah, redek pa pri moških. V it]i pa tudi izločevanje velikih kep j Združenih državah 8500 smrti na
" KITAJSKE ŽENSKE PRI DELU

ZIMSKI SPORT V ŠVICI
feJSS
iXA'CAJXA K0U0M1R:
Zvonarjev Božič.

Nikjer na svetu ni zimski šport tako razvit kot ba"; v Švici. Na sliki vidite drsališč
To drsališče je največje na svetu ter se na njem lahko naen krat drsa na tisoče oseb.
pri Da vosu.
VI.
KAK V PRSIH. Za rakom v želodcu, črevih in
Slika nam kaže dve kitajski ženski, ki drobita riž v veliki leseni }»osodi. Rižev
o moko u|K>rabl jaj« za vsakovrstne kekse.
leto je pripisati temu raku. Prsni rak se večinoma pojavlja v starosti med 40. in 30. letom, ali utegne razviti se tudi po 30. letu. Vsa Tako je ka gručiea ali kepica, ki se poja-1 ?j(-njc n;, borzah, vi na prsih ženske čez starost
let. je sumljiva, dokler se ne do- m ogleda vrvenje na ka;e, da ni rak.	j ra priznati, da se 111
Prvi znak je ta, da se pojavi neka gručiea ali zgoščen je na prsih. Začetkoma to ne boli in s? morda niti ne opazi. Nekatere i z-med teh gručic so rakaste od samega začetka, nekatere pa niso. Nekatere se nikdar ne razvijajo
Bojišče, kjer teče zlato mesto krvi.
označil neki pesnik živ j razpusti, ker ni imela Kakor - : ....... 1
"si pe.-xn- j • ki. tako je tu li on pretiraval, Kdor!
borzah, mo j ne vrši boj /. zlatom, marveč s kričanjem. Kri čanje na liorzah pa ni ]>odobn.'i onemu na sejmih ali .sadnih tr gih. kjer feriče ljudje v>epovprek liorzni air''u'.i -oznanjajo prezai-I čne številke in vrednote s Iiarmn i ničnim glasom in floveku se zdi.
da upravlja ves la direndaj spret na dirigente:va reka.
Posebno zanimivo sliko nudijo frauco.ske borze. Rorzne špekula eije .so stare kakor je stara trgo vina sploh. Najstarejši franeo.-ki kralji .-^o se morali v svojih odlo kih pečati z borzami in ko jc ob-tr.k novčanic zelo narasel, j t* moral kralj Lu Ivik XII. h-ta 1141. !,!1 dovoliti u-tanovitev denarnega ti ' ga na Velikem mostu v Parizu. j Cez_ 100 let je bilo v Franciji ž. smela čakati na bolečine ali fcrva-j54 ■lenarnih trgov od nosno borz venje, da se poda k zdravniku. Ko je !. 1621. leseni mot zgorel.
Po starih načinih zdravi ien ia !so sadili na novem ma<m nova le en slučaj izmed vsake petoriee j	^"j®.
riv/l r;» 11 T7. liindam i ti 11 m n. J la 11 . . ,.. I	... t ., . 1\ . da
inašnjih borzi janeev scifii v smeri j proti Palači pravičnosti. kjer >o se vršile borzne špekulacije na ve pride do iwpolnepa | likem dvorišču. Tudi takratni borzni agenti so bili zelo tempera mem ni ko je prišlo do inflacije
reds te v, da bi >e "borila proti b razveš tu emu vrr:žn;št vu. Tola nedovoljena
spekuho-ija ni m«»<rla dolgo trajati in tako vidimo ze prihodnje leto borzijance v Palais Rovalti, v nekdanjem stanovanju Ane Avstrijske. Tudi ta nova borza ni dol-:r«> ob.-;ojala. Vlada j" je zopet razni * > I i';! ill šele proti koncu velike francoske revolucije je direktorij nakazal borzijancem e« rkev Notre Dame des Victoires. kjer so o-pravljali svoje posle let. Pozneje s«'.-- e znova preselili v Palais lioval in ><•!<• Napoleon jim je dai zgradili kra>no palačo.
■ novembra 1>2(>.. torej • pred 100 leti je bila impozautna borzna j alača izročena javnemu premetu Palača še daue.s .služi svojem na-|inenu. a njenega jubileja ni nihče opazil. P.orzijanci so piač ve.seli, [da o lijili nihče ne piše.
v rak. doeini druge, ki začetkoma niso rakaste, kasneje postanejo. Ker je le zdravnik v stanu razlikovati med rakastim in neraka-stim izrastkom, treba njega A*])ra" šati. čim se taka kepa odkrije.
Drugi znak prsnega raka je odtekanje iz $eska. Gručiea raste v obsegu in nastopijo bolečine, »lasi se iste nekaterikrat pojavljaje iz samega začetka. Nobena že:i-ska. ki odkrije tako gručieo, ne bi smela čakati na bolečine ali ki*va-venje, <la se j>oda k zdravniku.
Po starih načinih zdravljenja le en slučaj izmed vsake petoriee je bil ozdravljiv. Z modernimi metodami je polovica teh rakov o-zdravljiva. Ako se rak odkrije v rani stopnji.
ozdravljenja v 73 odstokih izmed i 7 75 odstotkih izmed vseh slučajev.
Preganjanje slovenskega tiska.
'"Edinost" je bila zaplenjena. Organi varnostne straže so prišli v tiskarno in zasegli vse iztise, kigla>ovi, se odbili nazaj in so jih o udi še našli. Isto opera-I c i jo s. izvršili tudi pri razprodaja leih v mestu in na deželi.
Vzrok zaplembe še ni znan..
Jasno je. da najvažnejša stvar je odkritje izrastka čim prej mo goče in takojšnuje zdravljenje po veščem zdravniku. Pravočasna odstranitev raka je edino sigurno zdravilo. Ni seruma ali mazila, ki bi kaj pomagalo.
j ali do pTisilne deflaeij« hovi tako razburili, .la
Revolucijonarna Kitajska zmaguje.
Kantonska armada je dosegla uof uspeh in premagala čete šan-gajskega generala Suiičuanfau^a pri Fučavu. Sedaj sega oblast
so >e du je morah često posredovati vojaštvo. Da s: izognejo vojaški kontroli, so borz:janei preselili na \ >ki trg. Tu so .-i za silo uredili 1 borzne prostore v hotelu Soisso::-se. Za najslabše lokale so plačevali po 2.500 fr. mesečno, za takratne razmere naravnost ogromna vsota. Vhod so morali straži?i vo
V Opatiji
Kilo je v ča-su štirikratnega zvoneuja nočnih božičnih zvonov. Skozi čmiuo teme je bilo videti premikajoče se luči nad poljem, ž te plamenice. kot da .so se zvezde neba primaknile zemlji. Nad njivami se je širil vrisk dečkov, k ""je na valovih burje priplaval prav do cerkve, in oddaljeno petje deklic, ki so šle naproti velikemu rojstvu. Jeli bilo to petje aii vez med nebom in zemljo? Pesen, je bila vez. saj je bila v tisti noči zemlja z nebom eno. Na vzhodu rojene oblake je nosila burja tja proti morju in ti so križali pogledu množico zvezd. Za goro skriti me.see je barval oblake, da so bili vsled pozlačenih robov kot potujoči kresovi. Vse. kar more nuditi božična lepota noči. je bilo:-— vrisk, petje, črnina noči. zemeljske in nebne luči in še nekaj, kai je bilo na jlepše — štirikratno zvo nenje starca, zvonarja.
Stal je še.setdesetletni Dolfe na stopnicah v stolpu in gledal skozi lino. Videl je zvezde in premikajoče se baklje. videl oblačke-ro-marje, in poslušal vrisk in pesem, ki je prihajala kakor studenec v čr-tišino krog njega.
"In letos jim bom zvonil. Gospod 'j Naj bo glas vplikejja brona molitev za ženo Marijo in za seme, ki je bilo "rojeno iz naju in si gn ti na svoje visoke njive pre.sadii. Bilo mi je v bridkost. <la s {jre-sadil, ali morda je dobro tako. ka jti lepše in polno veličastva je tvoje polje v vsemiru. I1-va molitev zvona naj bo za mojega prvega, ki je v svetu kruha in sreče iskal. Moje ime je nosil in rekel sem mu-Pojdi. Dolfe! Majhna j" moja hišica in dva mlajša sta še za teboj. Nisem še bil cerkovnik in kruha je bilo malo. Pojdi. Dolfe! Velika je zemlja in morda boš srečal sre čo na njenih brezštevilnih cestah. Šel je in ni se vrnil. Ni mu bilo več domačih božičnih zvonov. Zakrila ga je plast rudniškega podzemlja. Velik je tvoj grob. mo.? prvi sin. in mnogo jih spi v njem >. teboj. Tebi posebej in tvojim to varišem naj bo prvo božično zvo-
nenje
V same gore, ki so v štirih ve figah vklepale dolino. s<v udari1.:
napolnili vso ogromno kotlino. Ljudje, ki so vstajali od ognjišč, so govorili: "Svojemu prvemu zvoni kot vsako h to stari Dolfe. V tolažbo 'bridkosti mu je veliki zvon."
Okrog cerkve je zarajala otro-
ška truma. Plamenice. ki so jih , napredujejo židje in upajo priti; defki metali y zrak> >0 po5iijaie
moči. da bo njihovo go- j skoz", \\n(t SVoje otlseve }>o stenah
je .-dišal vri k rado
e mu je sklonila na
prša.
'"Zin" je udarilo kladivo novo čet rt.
moral j napredujejo židje in upajo priti; tie(y-| metali v Da se do take moči. da bo njihovo 1 skozi line svoji so se spestvo v vsakem oziru odločilno.: v stolpu. Dolfe
rj-*^ (]nj so |j]je vo|itve sveta Židov- ,<ti in "lava se uredili ' , ,	r^	i ,	- • 1
ske občine. Za predsednika je iz voljen K. Nathan, za podpredsednika IXeulch. ki pa se bo moral najbrže prekrstiti v "Italiano". Zidje so poslali irlanostno brzo
"Si daj bom tebi, Jože. dru^i moj sin. zaigral prošnjo molitev."
■■""»«• *	'-v lu-naii i-M.ia/<i!i > >»- j	"	»	---- i
jaki. da nepoklicani -osti uLso mo .iavko kralju in Mussolinijn. Sled--1 zamrmral. V roke mu je zaplu-
gli na dvorišče. [njemu žele. da bi še dolgo časa 1(> nekaj kf,r ?f>cHK'niku- kl ,za" _ - t -.	,	. I____i: .......i.„i:-	! čutil ureču-luo doživetje v svojcu.
njemu žele. da bi vodi usodo Italije.
ganizatorja
FERDINANDOV SIN SE JE POROČIL
gli na dvorišče.
I Tako je bila pariška borza I. ( 1720. V Istem letu je moral kralj kantonske vlade že nad 200 mili- borzo razpustiti. Pri tem gotovo jonov Kitajcev in kantonska i ni mislil, da nastane moto ene ■>-da je. <la lažje vlada nad novim [ ficijelne dvajset zakotnih borz po ozemljem, jirenesla svojo vlad > j^ razn:h kavarnah, kjer verižnikov Kantona v Vučang. ki je v Srcd-lni,K'e mogel nadzirati. Oblasti nji Kitajski. Pred kratkim je skl:-1^0 kmalu prepričale, tla je boij-eal stari razbojnik Čangsolin ; bo-1 ('nH 5>orza, kakor pa dvajset ve rovanje protikantonskih gen?«-! J!?"^1 1,r/-nic- In tako > 1>;ki
lov V Tientsin, da bi se ses^a\ l' ^ Y I^pj" lanje Narodne ,	.	! knjižnice ohcijelno ustanovljen:;
načrt za skupno ofenzivo. Ia n-»-|, --- . ... .. ,
,	, ,	(knjižnice oticijelno ustanovljena
ert pa zaenkrat ostane le na pa-jnova borza Tf) ]a .(>/ cno
pirju. General A upejfu je na se-|je moraIa vla(la tQ 1)ory(>	skn ponjo
veru in na jugu stisnjen od kan-j
tonskih čet in se bo komaj mogel j
še vzdržati. Sangajski general jej
samo doživel nov poraz in samo i
še Čangsolin ima nepremagano
vojsko. Toda tudi med njegovimi
vojaki je vedno več simpatizerjev
s kantonsko armado.
, Na-sprotja med Kitajci in Evropejci stalno rastejo in v Kantonu je prišlo že do bojev. Vedno večja nevarnost je. da prode do splošne vstaje Kitajcev proti tujcem in v tem primeru bi bila voj^ia velesil s Kitajsko neizogibna.
Liktorsko posojilo.
Fašistovski pritisk za podpisovanje liktorskega posojila je vedno silnejši. V Trstu se je osnoval poseben odbor, ki ima nalogo da organizira propagando za liktorsko posojilo. Vsak delavec mora prispevati in z delodajalci se je fašistovsko vodstvo dogovorilo, da bodo odtegovali delavcem določene prispevke. Gorje mu. kdor ne podpiše liktorskega posojila.
lo nekaj kot godbeniku, ki je začutil prečudno doživetje v svojcu, 'srcu. Don se je razlegel v votlem
_ .. ,	. .	' prostoru in Dolfe je čutil, da se
Tri komuniste	' . . . , . ■ ,
I trenejo stopnice, na katerih je st<d so aretirali v Kabatišču v Gorici.. in 7{(l na katerem je slonel. Neki orožnik jih je videl, ko so; "Zbežal .si. Jože, moj drugi! vstopili v Koejančičevo - gostilno Dvakrat si zbežal in dvakrat stili imeli s seboj neki zavoj. Komu- vrnil. V tebi je bila bridkost, ke,-nisti. mladi fantje Evgen Culot, si po velikem hrepenel in spoznal Jos. Dresan in Mario Černe so iz- la je veliko le malomkomu doseg-ročeni sodišču. Culot velja za or-' ljivo. In bridkosti si se vrgel v vi mladinskih komuni-' v	vrtinec, ki te je skušnl
nističnih skupin. V onem zavoju'lKŽreti- V ^■lnj*'m tre»utku -si SO bili baje letaki s proti fašistov-1	iz	reš'l dušo, kajt,
j telo je bilo ze izgubljeno. llaa;
! bridkosti je bil rojen veliki 0,1-
HCNKr mutR MAM a c
Pred kratkim se je poročil princ Max Ilohcnbtirg z vitemberško princezin jo Elizabeto. Max je najstarejši sili avstrijskega nadvojvode Ferdinanda, ki je bil usmrčeu v Sarajevu,
rojen
rešil i k in radi njega si dosegel višino. ki je večja kot največja, ki jo imaitt srečni otroci tega sveta."
"Čujte." so spregovorili ljudje. ki so šli preko polja, "svojemu drugemu zvoni kot vsako leto. tistemu, ki ga je vino spravilo v grob."
Sij meseca, ki .se je že bližal svojemu vzhodu, je |»obarval zimsko cesto na višinah v svetlo. In stotero zvezd je bila rimska cesta. Cerkev se je polnila. Stotero svečk je ustvarilo venec po vsem prostoru. V tabernaklju pa je že bila skrita velika luč, ki ji' imela biti nanovo rojena in ljudem se je zdelo, da že čutijo toploto njenih • kov.
Starec Dolfe se je zdrznil iz zamišljenosti. Kladivo ure je u-darilo znova. Zamrazilo ga je naenkrat po vsem telesu. Težak vzdih se je dvignil iz njegovih prs in za-plavrtl kot oblaček mimo stopnic in mino zvona v nebo.
''Tretji si bil ti, Marijaneek!"
Dvignil je roko in šel z rokavom preko oči. Nato je potegnil
vrv. Začutil je slabost v prstih in zdelo se mu je. da mu gredo v vedno večji trepet.
" Marijanček. . . Ma-ri-jan-ček—
—	Ma—rirjan — ček---Ti
bolno dete. rojeno v bedi, v času velike vojne; otrok izgladovane matere, ti telesce slabotno! Tvoje velike oči z nedoumljivo črnino za zenicami! Kaj je bilo v njih, ko >i Iskal za mlekom, ko si .-c prvič zavedel sušičnega obraza svoje matere, ko m .s,- s trudom premikal čez cesto-in .-e ti j • j»o-ghd plašno uprl v dolgo črno vrsto kruha čakajočih ljudi.' Kaj si mislil. Marijanček. ko si odhajal brez nasmeha in brez žalosti v ve -no-t ! IVr let svojega življenja .-u nisi nasmejal niti enkrat, najmlajši moj, moj!"
"Marijanček. . . Ma-ri-jan-ček
—	— Ma-ri j a II—ček" je pel zvon.
Prenehal je. V cerkvi so zaigrale orgije. Duh kadila >e je širzl v.sepovse l in pevci so zapeli tako lepo.
Izza gora se je dvignil mesce in plaval v morju svoje svetlobe kot na srebrnem plašču višje in višje. Tako blesteč je bil. da .>■) zvezde krog njega ugasnile svojo luč. Kot zlat "rumeni -d^j, j,. ]j;a svetloba v stolp.
"Tokrat ko bo pred povzdigo-vanj-m mali zvonček oznanil prihod O I rešen i ka. bom še svoji rajnki Mar lji v prošnjo molitev zazvonil. Velika je bila v ljubezni iu n tftžila nad svojo revščino in nad bedo svojih otrok, lioke so ji biie neprestano delo zame in srce ljubezen sama."
Ko ]<■ zvonček naznanil božji prihod na zemljo, je pre I malim o Imorom res zazvonil svoji ženi ii; vsem njej enakim. To je bilo i krat. ko je duhovnik spreminja: kruli v telo.
Ko pa je zvonček po odmoru drugič zapel in je duhovnik spreminjal vino v kri. .se je spornim in čudovito gorko mu je postalo v duši.
"Tebi nisem še zvonil, tebi. veliko Dete. ki se bilo rojeno samo zato. da premagaš s svojo bridkostjo vse gorje sveta, da premagaš .-h .svoji smrtjo smrt .samo."
Čudovito ljubezen je začutil starec Dolfe v sebi. ko je nazau-nje zvonil, in polastila .-se ga je uaskončna želja, da bi videl tisto veliko dete prav svojimi pravimi očmi. Cmislil se j" v .srečo in nasmeh mu je igral na ustnicah. Zvonil je dvojn> zvonenje, kajti eno mu je I>i 1 o v m-cu.
Takrat .-e je zgodilo ti.-to. o katerem govori še sedaj vsa dolina. Ljudje pravijo:
"Tako je zvonil, da je svojo ženo, deeo in novorojeno božje dete priklical k sebi. Našel je, kar jo iskal toliko let."
Res je našel. Nasmeh mu je bil tako mehak, otroški, kot da je o-trok in ne starec šesetdesetih let. Iskal je z očmi po mesečini v .>1ol-pu in vedel, da se bo zgo lilo popolnoma gotovo in glej — slap mesečine se je spremenil naenkrat v zlate stopnice, in sivka.*«te stene stolpa v pravo nebo. Dolfe je za-vriskal veselja v sebi. — Po stopnici je stopalo dete v sinjemodri halici. lirez besed se mu je bl:žal oppfc počasi z razprostrtimi rokami. kot da se boji pa>.ti na strmi ni.
"Daj. roko ti dam. če hočeš v cerkev." je rekel Dolfe. Dete pa je vzelo njegovo in on je v trenutku vedel, da mora višje in višje. Sel in srečal tam poleg zvona žeijc in starejša dva. Marijanček pa jo >edel na zvonu samem in se sme jal kot nikdar v .svojem kratkem Življenju. Vse krog njih je bilo čudovito zlato morje mesečine.
Naiili so ga mrtvega v stolpu.
Na izselitev v Mehiko
mislijo po raznih krajih. Neki tržaški sleparji pošiljajo našim ljudem po Goriškem. Krasu in Notranjskem pisma, da se bo lahko izvršila velika izselitev v Mehiko, da je v tem oziru že skoro vse u-rejeno, plačati je treba takoj kavcijo tiso^ lir. Pisma in denar naj se pošiljajo — tako je naročeno v obvestilu prizadetim. — na nekega Iv. Stenovieha v Trstu, ki je bil nedavno -obsojen radi goljufije. Mislimo, tla bodo lndje toliko pametni, da ne pojdejo na lim tržaškim lopovom! Slovenci, ne mislite na Mehiko, marveč vztrajajte doma!
KONGRES FRANCOSKIH S0C1JALISTQV

Jesenski kongres francoskih .*o-cijalUtov je zaključil v duhu sprave in z zmago dosedanjega šefa stranke* Leona Bluma, ki he trudi ohraniti enotnost stranke. Itozpravljalo »e je največ o .sledečih dveh glavnih vprašanjih: 1. Kakšno taktiko naj zavzamejo .sucijali.sfi pri volitvah v .senat, ki «e vrie [»oeetkom prihodnjega leta in 2. ali .sme socijalls-t Paul Boncour še Yiadalj«* (zastopati v Ženevi Francijo kot odposlanec " reakeijonarne" Po i near je ve via-de.
Pri prvem vprašanju .so se pojavile tri struje. Desna .struja je vpoštevala predvsem dejstvo, da bi bilo |K>trebiio spraviti v senat kakih 20 novih zanesljivih pristašev levičarskega kartela in bi s tem tudi sen it dobil zanesljivo večino, ki bi podpirala eventualno novo vlado Ilerriota ali kakega drugega sooijalističnega zaveznika. Zato je predstavnik te stru-je Renaudel predlajral, da smejo socijalist i že pri prvem skrutini-ju skleniti volilni [»akt z drugimi levičarskimi skupinam razen s komunistom.
Druga struja je bila najbolj navdušena za volilni sporazum s komunisti.
Tretja najštevilnejša skupina je v.aMopala nazore strankinega šefa Leona Bliuna. V imenu te .skupine je izdelal Zvromski resolucijo. po kateri morajo socialist L pri prvem glasovanju, povsod postaviti lastne strankarske liste. »Šele pri ožjih volitvah smejo sklepati dogovore z drugimi levičarskimi strankami. Podpirati pa smejo tudi tedaj samo kandidate, ki se niso kompromitirali v zvezi 7. narodnim blokom, ki se zavežejo da ne bodo podpirali Poineareja in bodo sodelovali za zmanjšanje pravic zgornje zbornice. Ta resolucija je prejela pri glasovanju 2045 mandatov proti 960, oddanim za Renaudela. Tako pojdejo francoski soeijalisti v volilni boj za senat samostojno, šele pri ožjih volitvah ise »bodo smeli vezati z radikali in s — komunisti.
V zadevi Paul Boncourjevega mandata pri Društvu narodov je prišlo po dolgotrajni debati do popolnega soglasja. Skrajna levica je sicer vse do zadnjega zatrjevala, da je neskladno s častjo in interesi socijalLzma. da bi socialist zastopal mešansko vlado pri Društvu narodov. Zato je zalite- Govedoreja
vala. naj se Paul Boncour takoj Gospodinjstvo .................
umakne i/ Ženeve. Tozadevna re- Jugoslavija, Melik 1 zvezek ......
solucija, ki jo je sestavil Maurin	2 zvezek 1—2 snopič
pa je dobila >amo 104 glasove. Kubična računica, — po meterski
..	ti	meri....................... ..
Ogromna večina .-e je dala pre- _ . .
,	. Katekizem, vezan ...............
pneat, od sil gest ivne zgovornosti Rratk& srbska ^^^ .......
Paul Boneourjeve, ki je prepriee- j^ji^ 0 lepem vedenju,
\;1| svoj. pn.du.vdce. ta vodi Poni- Trdo vezano ................ 1.00
care-Briandova via la v bistvu isto	se pog^ ameriški državljan .15
paeifisti> no zunanjo politiko kot Knjiga o dostojnem vedenju....... .50
prej J lerriot in da je v eminent- tjnbavna in snubilna pisma.......50
im »n iutere-in delavskega razreda Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
re m <»ji njeni zastopnik na čelu j Nemško - angleški tolmač ...... 150
tako važne akeije kakor je razo I Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
rn/itvena akcija Društva naro-lNank pomagati Živini ............ .60
dov. Tudi mnrajo socijalLsti skrb i Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 no paziti, da ne spravijo svojih Naše gobe, s slikami. Navodila za strankarskih koristi v nasprotje spoznavanje užitnih in strupe-
z i nt i resi domovine.	nih gob ............,....-------- 1.40
Pri glasovanju je bila z I N^veti liiao in dom; trdo vezana 1.—
:	... ,	broširano .....................75
glasovi sprejeta resolucija, ki sta1
jo predlagala Bracke in Auriol. V njej se priznava, da je v za l-j njih dveh letih nastala globoka	o ^»i
izprememiba v francoski zunanji Pravila za oliko....................
politiki, ki se je odločilo usmerila. | Psihične motnje na alkohola ki pod-k rešitvi mednarodnega miru. J lagj
Paul 1 lom-our ju se izreka za upu i- Praktični računar........-.
ca, moral pa bo obveščati .stran-; Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00
kn o -.vojem delovanju.	Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.—
i Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk .................. .36
j Računar v kronski in dinarski ve-
Xek0< je Shaw čakal na pero- i Ročni^ov.-nemiia in ne^o-skjv. ^
i slovar	««a%a ,60
Sadno vino .......................30
Srbska začetnica ................ .40
Slike iz živalstva, trdo vezana.....90
Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50
Slovensko-nemski in nemško-sloven-
ski slovar ....................* .50
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana____1.45
broširana .................. 1.20
Sveto Pismo stare In nove zavez«, lepo
i

POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
: : I G R E : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
MOIiITVENXSJ;
Duša popolna ................... j.-^
Marija Vaxhinja;
v platno vezano...............80
v fino platno ................ 1.00
v usnje vezano ..............1.50
t fino usnje vezano........... 1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ..............1.00
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano ............................1.50
v fino usnje vezano.............1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano.................
v usnje vezano..............j 55
v fiijo usnje vezano ..........1,80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
v fino usnje vez. ............. 1.60
Nebesa Nas Dom:
v usnje vezano................I.50
v fino usnje vezano.......... 1.80
Kvišku srca, mala:
I Umni čebelar ................... j,_
l Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati po-* ljd «30
Voščilna knjižica ..................50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek.......................
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI;
AŠKERČEVI ZBRAN! SPISI:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........155
.............90
fcros*
Četrti zbornik trd. v.............
Peti zbornik, broš.................
Primož Trubar trd. v.............
Amerika in Amerikanei (Trunk) Andersonove pripovedke trda vez. Agitator (Kersnik) trdo vez.
5.00 .75 L—
v fino usnje vez...............1.20 Andrfi Hofer
Oče naš, slonokost bela Oče naš, slonokost rjava.........
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
1.20 1.20
.30
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Keaven:
v usnje vezano ............
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
Azazel trda vez .................. 1,—
••«*..... a. ...... .50
Beneška vedeževalkm.............35
Belgrajski biser ................35
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširasna .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska.......... .80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
! Božja pot na Bledu...............20
*?0 Surska vojska ....................40
Bilke (Marija Kmetova) .......... .25
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Abec ednik ........................... .30
Prva čitanka....................75
Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši ...........10
Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90
Boj nalezljivim boleznim ...........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači vrt, trdo vez. ............l.—
Domači zdravnik po Knaipu........ 1.25
Domači živinozdravnik ........... 1.25
.75 1.— 1.50 1.80
.75
.50 .30
J
Nemška slovnica .....
j Nemščina brez učitelja —
1. del .............
.60
.30 .30 .65
Bernard Shaw na kolodvoru.
.75 .75
nu provineijalne^a angleškega | mesteca na vlak. Bilo je pusto jesensko vreme z dežjem in meglo. Vlaka ni hotelo biti, imel je zamudo.
Slednjič je bilo Sbavu čakanja i dovolj. Stopil je k postajenačelni- j ku in ga vprašal:
"Ali imate v bližini pokopališče
"Ne, gospod, obžalujem".
"Kje pa vendar pokopavate ljudi, ki utnro od čakanja na viak?"
CANKARJEVA DELA:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ..............- .50
Podobe iz sanj. t. v...........1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja >. v. ..........1.—
broširano .................. .80
Cesar Jožef n....................30
Cvetke .......:.................. .25
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana ..............1.40
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ....................... 30
Cvetina Borograjska...............
Četrtek t. v......................90
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Mei-
ko) .........................60
Dolga roka .......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in fikra-
teljčki........................40
Elizabeta ........................ .36
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk ................35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo .......................60
Gozdarjev sin ...................30
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ............ .25
Gruda umira, trda vez........... 1.20
Gusarji ........................ .90
Hadži Murat, trda vez. ............80
Hči papeža ....................1.—
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) .............. .40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano.....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez. ____1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
JURČIČEVI SPISI:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00
Sosedov sin, broil................. .40
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema sto. loma trd. v. ................ 1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
bro&rano .................. .75
Karmen, trdo vez..................40
broširano.....................30
Kralj zlate reke in Srna brata.....45
Križev pot, trdo vezan............1._
Krvna osveta ....................... ,35
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman.................. .40
Lis jakova hči ...................... 30
Lucifer ............................1.50
trdo vezana
3.00 Ludovika Beozija
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije —• Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah_
Različne poezije — Zabavi j ice in pušice — Ježa na P am as — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
4.	zv. Kritike in znanstvene ru-
prave........................7Q
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................
Zbrani spisi, trd. vez........i.. .90
LJUDSKA KNJIŽNICA:
1. in 2. zvez. Znamenje Štirih
trdo vezana.................. 1.00
S. Darovana. Zgodovinka povest........................50
3.	zv. Jernač Zmagovae._ Med
Plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75
7. zv. Prihajaš................00
9. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................e0
0. zv. Kako sem se jaz likal,
Brencelj)...................60
JI. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ......................
12. zv. Iz dnevnika malega pored-
nent.;a, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. _
(Brencelj) ...................go
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................go
MILČINSKIJEVI SPISI:
Drobiž .............................60
Igračke, trda voz. ................1.—
broš..........................80
Mali lord, trdo vesan ............ .80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana.........80
Mladih zanikernežov lastni iivotopis .75
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev	.go
Musolino ..........................40
Mali Klatež ....................j [70
M«si:a ..........................30
"Vtirko Poštenjakovič.............. .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. L_
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira .................. .40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez .............. .80
Naša leta, broširano...............00
Na Indijskih otokih ..............bo
Na Preriji ....................... M
Nihilist . ...........................
Narodne pripovedke za wiio-d^ ## 40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... ljso
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska Sebelica ................ .90
V gorskem zakotju...............36
Za kruhom .................... .86
Črtice iz življenja na kmetih...... .36
Babica ..........................1.—
Berač .......................... .36
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma naj-
bolje ...................... .35
Boj s prirodo, Treskova Urška .... .36
Emanuel, lovcev sin...............35
Spisje .......................................35
Beatin dnevnik .. ...............60
Grška Mytologija ................ 1.00
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine ........ .35
Božja kazen .....................35
Napoleon I. .................... .76
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr.'Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Pesmi v prozi, trdo vea........... .70
Prigodbe čebelice Maje trda m.. 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .26
Pariški zlatar .................... .86
Pingvinski otok tr. v............. .90
Pod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.00
Plebanuš Joanes tr. vez............1.—
Pod krivo jelko. Povest it časov Ro-
kovnjacev na Kranjskem..... .50
Poslednji Mehikance ............. .30
Pravljice H. Majar............... JO
Povest o sedmih obešenih...........70
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Kote .86
Po strani klobuk, trdo vez......... .90
Poiifalec .......................
Pr&prečanove zgodbe ............. J26
Patria, povesti is irske junaške dob« .30 Predtržani, Prošern in drogi svetniki v gramofonu............. .25
Ptice selivke, trda vei..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek .....................40
Sablji, trda vej...................75
1.50 .90 .60 .90 .50 .30 7fi
Robinzon .........................60
Revolucija na Portugalskem . .......30
Rinaldo Rinaldin ................. .50
Slovenski šaljive^ .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35
Skozi simo Indijo.........................50
Sanjska knjiga Arabska ......
Sanjska knjiga, nova velika ...
Sanjska knjiga, mala ........
Spake, humoreske, trda vei .<fcJ
Strahote vojne ..............
Sveta noč, zanimive pripovedke
Strup iz Judeje ..............
Spomin znanega potovalca....... 1.50
Spomini jtigoslov. dobro vol j ca —
1914—1918 ................1.—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C Sisto Šesto, povest iz Abrucev.....30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sv. Genovefa.....................50
Sredozimci. trd. vez.............. 60
broš........................40
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez........ ...........90
Machbet, broširana .................70
Othelo ..............................70
Sen kresne noči.....................70
Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 srtr., broš..........35
2'J. Tarzan sin opice.........90
St. 31. Roka roko.................25
St. 32. Živeti .....................25
St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., bros.................... 50
St. 36. Ksaver Melko: Listki,
144 *tr.......................65
Št. 37. Domače živali .............30
St. 39 Tarzan in svet .......... .90
Št. 39. La Boheme................l._
46. Magola ..................
Št. 47. Misterij duše.............!
s t, 48.Tarzanove živali ...
št. 49. Tarzanov sin .......
At. 50. Slika De Graye........
St. 51. Slov. balade in romance ..
St. 52. Sanin ....................
St. 54. V metežu ................
št. 55. Namišljeni bolnik..........
št. 56 To in onkraj Sotle ........
S t 57 Tnrzanova mladost ... .
^t Glad (Hamsun) .........
St 61 Golar: Bratje in sestre ... £t H2 Idijot I. del. (Dostojevski) Š?. 03. Idi/ot II del (Dostojevski) Št 64. Idi /ot III. del (Dosto/evski) ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) V?i 4 deli rkupaj..............
.40 1.— .90 .90 1,20 .80 1.5( 1.— .50 .30 .90
.90 .70 .90 .90 .90 .90 $3.25
3PISI KRlftTOFA »MEDA:
1. zv. Poznava Boga.........
7. zv. Jagnje ...............
.8. zv. Pirhi.................
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj .............. .30
17. zv. Brata ..............
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
30 .30 .30
SO
Št.
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 ftt. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 etr., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str«	«33
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 it. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0-25 Št. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broi..........................25
St. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš................. 35
Št. 8. Akt št. 113 .............70
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
St. 12. Fran MilčinsM: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš.............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broi,............45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega graj Š čaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr Fr. Bradač, 47 str., bro«......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fantek, 124 str., broi..........50
St.* 20. Jul. Zeyer: Gompoči in Komur as aki, japonski roman, iz češ čine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
St. 21. Fridolin Solna: Dvanajst kratko časnih zgodbic, IL, 73 str.,
St.
23. 8ophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broi...........................80
25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 St. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 83 etr. br. .85
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
2	zv. Maron. krčanski deček iz Li
banona ..................... 25
3	iv Marijina otroka, povest iz kav
zaških gora...........................20
4	zv Praški judek............................25
* zt. Tri Indijanske povesti ....	.30 9 ix. Kraljičin nečak Zgodovinska
povest iz Japnskega	.80
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikegs ................25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, po.^rft .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov t Koreji ... ..........SO
13	zv Boj in zmaga, povest........30
14	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angel j sužnjev. Brazil j ska povest ........................ .25
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. .30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tisoč in ena noc, trdo vez..........90
Tik za fronto........................70
Tunel ..........................l.—,
Tatic, Bevk, trd. vez...............76
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .76
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem ............. .60
Trenutki oddiha...................40
V	oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90
V	oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.—
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica {Le vb lik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
1rdo vezano.................79
broš..........................60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokomik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2._
Zmisel smrti ..................$0
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......75
Zadna pravda ......................
Zmaj iz Bosne.......................
Zlatarjevo zlato.....................
Za miljoni	......
Ženini naše Koprnele .............35
Zmote in konec gospodične Pavi« 35
Zcodovinsk* anekdot! ......... &q
Zločin v Orsevalu 246 str.........1__
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
zv Vojnomir ali poganstvo	35
zv Hudo brezdno .. .. ..	.35
zv Vesele povesti.................35
zv Povesti in slike ......................35
zv. fetudent naj bo. Nai vsakdanji
kruh ....................................«s
Naročilom je priložiti denar, bodisi t gotovini, Money Order ali poštne znamki po 1 ali 2 centa. Če počljete gotovino, ze, komandir a jte pismo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v eenikm. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING OO.
82 Cortlandt Bt, I«w
H. G. WELLS-
Clovecanska pustolovščina.
-Mr J v*«ni živimi »tv-armi. ki razumnost, ki bi r*>tia za njeuuoij jni j«» ta zemlja rodila, .se etlini oimi. i ►pazil bi bil v tem bitju j cIowk bon z ii-ioJo.	drupe neko .vposobnast, ki je ni ]>opr»**j '
živali «o <potdu£ae modern, ki .-o jih" pokazala še nobena žival, sp<*;ob- J ustvaril«} tu se (ut-kivno podvrača- ( na^t — napraviti .se neodvisnega! jo uničenju, ee se te moči iapre- j od klimatskih pogojev in od *pre i meme. Edino človek jim gleda v, membe letnih časov. C> ui bilo, obraz, .sluti, da se bliža konec njr- med drevjem iu skalovjem bivali-1 poveinu prijateljstvu z Naravo, in , 1-šč, si je jela ta čudna nova vr*ts j i*e o roe j a za obrambo. Poslednji >ama graditi zatočišča. Oe je bila i izmed Satumovih otrok se človek hrana neredna, si jo je |K>mnižil-i. ; rtiiuj»- pogube, hi je doletela v.->e Pričela .>e je širiti rz svojih pr-i druge. prhanja M'oj«fa roditelje i votnih ekolišev. usi>osabljajoč se' iz v- h postojank in potega i* 29 nove l>otrebe; zapuščala je go 2-svetovnem žezlu. Pred človekom Uore. udirala na ravnine, sledila! so romala velika in močnejša bit- rekam uavzpor in navzdol in je ja driuro za drugim v popili; zgo t- kmalu nosila dim svojih ognjev ! nje pošasti staroiavnih morij, ne-' kakor zavoje val no za.stavo v zim- j okretna dvoživke -prizadevajoče si' -»ke puščave in na zemeljske visi- ; z v.semi .s i hum na kopno; reptili- j no.
je; t. riotnorma in dinozaver, pla- i Prvi miskak človeka je moral /ivei z netopirskimi krili iz nrf- biti primeroma počasen, prvi na-zo/očnJi gozdov. »gromni in gro- predok je zahteval dolgo ti.sočlet-t< dtni pn i >csalei. velikanki le- ja. Pridobival je korake po majh-nivci. mastodonti in mamuti; zdi 1 ^ stopinjah. Veliki korak od div-kf.kor da 1»! jtli Inl in-ki sanje-1 ra/pP^1)0>sti zgodnje kam en i te i/ dol-, ga ,-asa obl.koval in tri m inho <lf) prWh mcst kj -0 m ^ j
metal v -trail, dokler končno ni dovino ,prazen presledek, bi se jjr - I ylovek, ki je /-rabil za	onemu tihemu opazovalcu,
.sKarni" o	hotno gj zop--t in,.,.|on z merj|j astronomije in m-
j/K» -.it: iz življenja.	j spajanja ter propadanja plemen,
Na tem svetu je ni stvari, da oi rodt>v in vr,t skoro trenut(* se tako upirala moči. ki jo je ( Zahteral je mor<la tLsoč ^enera. ustvarila, razen morda človekove-!^ ali kaj tak(^a v tem presle!. pa služabnika ognja. Toda ogen, , tn j|? -!oVtik	0({ živaLJri?
je brez duha; majhna reka aii I poxorn0fiti k klimatienim in vre preoki-et vetra ga jahko ustavita, j menzkim prilikam in svojim fest-C'lovek ju «bide, ('e bi bil ogenj , nim instinktom, od življenja v rioveški. bi gradil čolne čez reke I majhnih, kako dvajset glav bro-in bi odvračal vetrove. Ležal iu J>5ih aružinskžh .skupinah in do tl<4bi v zatočiščih iu bi varčeval pričetka mest. Razprostrl se je v z gorivom. dokler ne bi poatali tom kratkem ^ preko velifeih
travniki rumeni in gozdovi sni11 planjav zemeljske, površine in se{ nih metod nerodmh kozmogomj Toda ogenj je delo človeških rok; jo prilo^'Mleval ne eni skrajno.,J in teolo^ii in n^tev,Inih 2m°-pre-l «pi-ihodom človeka ni svet nič vedel o np-ni niti ne na krojili njegovega sedanjega p-e^iva-nja in ga ni nikoli videl, razen v gorečem blisku ali oddaleč na kakem ognjenrškem vrhu. Človek ga je prinesel v življenjski promet kot svetlega, upornega sužnja, da je odganjal prestrašene zveri od njegovega počivališea in da mu je služil kakor pes.
Predstavljajte si. da bi kak potrpežljiv razum ti.-.oeletja opazoval razvoj življenja na tem planetu. da bi gledal najprej razvoj vseli vrst, nato spopade, prilago ditve, nadvlanlovauje in izumiranje, in pomislite, kako bi bil pri :' tega svojevrstnega dramatičnega razvoja redke velike opiee v eio-veštvo. Takemu duliu se spočetka to bitje ne »bi bilo moglo zdeti nič več kot ena izmed mnogih ina'-ie plezajočega qdodojednega leniv-ea, od katerega bi se razlikovalo le po spodobnosti pomagati si pri neokretni hoji s palko in dajati svoji s kamnom oboroženi pesti večjo moč. Sprednji del slike bi bil napolnjen z nosorogi in mamuti, z velikimi čredami prežvekovalcev, z dolgozobimi levi in o-jriomnimt medvedi. Nato bi bil
GLAS NARODA. 16. DEC. 192G
ZIMSKI SPORT
" . i - - eg
t	M T.
Pred kratkim je splezalo osemnajst turistov s severne strani na Blount llooil v (»regonu. Dosedaj so posečali turisti to gor,o le z južne strani, ker se jim je zdel dostop s severa nemogoč.
edaj nepopolno razume izpre-membo, ki .-e vrši z -ljim. iluzija IcVno-sti. ki tvori živalsko živi j e-j nje. to j>ravi strastno tekmovanje. plodenje in umiranje, prikrov :norda, ki nam ga je nadela Narava, da bi se tem snliteje borili zoper drugega, nam še vedno slepi oči. Doslej se ne živimo življenja. temveč milijone raznih življenj in se še vedno le v redkih iz-jem nih trenutkih razsvetljenj zavedamo. da smo več kakor te človeške živali, ki padajo z drevesa življenja in v samoti umirajo. Se
Gledališce-Glasba=Kino
CIG\NIN" V CLEVELANDU.
prikladna z;;
«»l lazov alee kmalu videl pri oni j ^	neslutenih kovin.
nKsfiatnej&i vrsti neko čudno na-rasčanje spretnosti in nenavadno
MATERE, PAZITE NA SVOJE OTROKE!
All	v*!ed katere l>ol«!ni u|p>k
t rtu? AJi	<U to Blš«te?
\U vam je snanu. da ff val otrok trpi v*lr<l tr;»hu!>*. da mu	v»> hrar:o,
katrrw ie nJemu nameejvtia? .Vit veste, d« je rut ttitu£r muikib, lenfk in otrok, ki se w)raviJo Ka. drup.- bo|«ni. v rrt-ri c i s rn a j-, p.i v eetoi to »tritAnu iM»Sit»t, t.i-.-kuljo? Na « trokA morate skrben ruiti n-r ^»Iiti, t« li»l«lile
najm«j-.j6t- t: nam ni je te pofcisti. ki j* jako r.t«#CrjtMia ter se knj lahko r.i»vije v sla -bvtoih in neodpornih 6tri<fcovih organih. .%li v&i otrok dobro »p., aJi se prebuja i«ono-ei. ali mrmra v spanju alt ne prebuja kot v 3*rahu preo nekim nexn«Jilm? Ali \-rt* po nosu. ali pluj* kot <Uult? AL je sam	ter se
note Igra. ti s drurimi otroci? Ali Je njegov obraWfk bled. aJi ima k.-lobar-je krog oei? Al je »Ja.b. nemiren ali i mu. vOasl kake napade? V* to so znamenja, U& katera Je treba skrbno pagiU.
Tiw«« moških, tensk in otrok mm idravi mm. kako drugo bolezen ln alcer neuspeA-mh dotim fm nJUaovm rtnitea bolmu POftut—trakuIja.. Gotovo uamaoj« t«, po-*a»U m oddajanja njenih <Mov. morebitna pa ixgaba teka % v Časnim tspehs,-vnj—, poltrU J«aU^ Tgsga, botoClna v hrbtu, stegnili ln nogah, omotica, glavobol. oMottk omedlevice m postim telMewn. veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec j« tetaJc ln napihnjen, človek tudi fnti. kot da ae nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rm«no \foto, malo tehta, ima slabo sapo. JV*a*t, ki r^aeth doee-te doUlno M čevljev, poverota božjastne napade^ Če ee »plaai v aapnlk. 4ah-ko aadtiflf svojo Srtev. Txneblte se takoj te potastl. dokler ne i spodkoplje zdravja. F*>*tjtte m.4» ea »dravlio Laxtmna. fie se hočete isnebiti te pofiaeu. Nt ftkodtjlv
mo ROTAL LABORATORT. 60 Netting Bldg, Windsor, Ont. C.	D ae ne
jpofcUJ«. (Copy «.>	_Ad V t
ijnos
arktienemu. na drn<ri pa tropskemu življenju. Iznašel je plug ?n laijo in si je podvrgel večino domačih živali. Pričel je premišljevati o poeetku sveta in o skrivnostih življenja. K ustnemu izroei-lu je ]iriš!o zdaj še pismo s svojim trajnim pričevanjem in človek je že gradil eeste. Kvečjemu petsto ali šeststo sledečih generacij gra privede do nas samih. Mi sami preplavamo pred oči onega opazovalea kot trenutno vtolešc-nje te<ra večnega bitja — Človeka. In za nami pride.. .
Tn zagrinjalo pade.
* (.'as, v katerem se rodrmo, živimo in umiramo mi. katerih duhovi se srečujejo v tem pisanju, hi bil za onega namišljenega opazovalca samo trenutna raza v osvo-bojevanju gomazečega človeštva cd starih odvisnosti. Zdel bi se mu i'aza nečuveno hitre izpre-memhe, za prostran i t ve in izpopolnitve. V tem poslednjem perišču let je elektrika prenehala biti zanimiva igrača: sedaj prevaža polovico človeštva na njegovih dnevnih i^otih, razsvetljuje naša mesi-i, za zaemnjujejo luno in zvezde ter nam dovaja v uporabo kakih dvaj-
Pn-ohle.
dah ii; zablodah začutil svojo pol proti svojemu nesmrtnemu bistvu v plemenu. Človek se še .vedno vojskuje zoper samega sebe, pripravlja mornarice in armade, kakor zaslepljen barbar, ki reže svoje lasi ne ude z nožem.
Toda prebuje se. Nočne .-trahote držav in plemenskih spopadov in vojn, grote-ske trgovske tekmovalnosti in tarif, prvobitna mora nečistosti. ljuhasumnasti in krvoločnosti blede pred lučjo, ki prodira izmed njegovih trepalnic. V kratkem času se bomo individui zavedli kot atomi v njegovem bitju, kot mudi. ki prihajajo iz čudnih blodenj v strnjenost budnega duha. Pred kakimi dvajsetimi generacijami so živele vse žive stvari v naših prednikih. Po kakih dvajsetih generacijah bo izviralo vse "loveštvo po nujnem dejstvu iz
V nedeljo lf. decembra bo	Kviee j.* jako
odra Narodnega Doma v Cleve- ujeti temperament, landu dihala čista neskaljena ro-' ln potem sta Rada iti 3Iaks. Re-mantika. bohotno se bo šopiril da sicer pripoveduje botru (Jrtti. njen modri cvet ter širil svoj o- da se /. možem ljubita kot dve gr-mamljivi vonj med glodalci, ki I»ciT ampak kadar ni nikogar bli-bodo sledili prizorom, v katerih izgleda, kot da bodo vsak čas le v poslednjih treh ali štirih ti-'	razpletala zgodba o ciganu' pretrgani diplomatični in da bo iz-
soHetjih je človeški duh S pomoč- Živku. njenovi čmooki h.-erki Ro-' bruhnda vojska. Ta miroljubni jo slabotnih in poizkusnili izraz- žici in o njegovem sinu Petku. j zakonski narček bosta predstav-
Rožico ljubi zastavni kmečki ljala	Jonlue Dagarin in g.
fant Ivan in ljubezen mu vrača Jaek H<>movee. Jakoba že precej tudi ona. Petko igrana -osli tako|'-asa 111 bil° na izpregled. menda lepo. da Dravi stari Živko: "Svira >at0' kor ^ r'akal na "Desetega kot da so vanjo moje srce stlači-1brata" <ia bl	Dolefa marki-
U". Pa kako ne bi sviral. ko ljubi ral> ker »>a omenjenega Jureiče-plavooko Evico in ona njega. ako-Ive*a jnnaka 111 bil« naokoli, je ravno njena mati Rada tej ljubez-!skle,ll} odnehati s pasivno rezini nasprotuje ter se poslužuje Steneo ter > zollef vseh mogočih sredstev, da jo zamori. Xa enake za vire naleti Ivan. kateremu zagrozi bogati stric Gr-ga, da ne dobi niti fieka. ako ne zapusti ciganke- Ražice. T van sicer ljubi Rožico, kot puneieo svo-poga očesa, toda pride ]ioziv. da mora v vojake za dolgo dobo desetih let in stric <Jrgn je edini, ki g:r lahko odkupi. Kaj mu je sto-
DRAM. DRUŠTVO "IVAN CANKAR" v NEDELJO, 19. DECEMBRA, 1926
KRASEN IGUOKAZ
" CIG A NIN "
V ?. DEJAXJIH
I: hrvaščim pr* vtl f.ouU Buiiyir.
na odru Slov. Narodnega Doma v Cleveland, O.
Igra "CIGANIN" ji- nekaj ]»osebnega ter ta':o kr;e-inga. tla je ne sme zamuditi noben ljubitelj dramatike.
Petje, sofospevi, ilu*. t i in zbort opremi jttni nt k!.ir: \ ritftnovo igranje na gosli — romantični Ijubavni prizori — Lot niču, in žalostni, srce tnjajoči prizori!
OBČINSTVO IZ VSEH Kit A-1 EV VAllL-J EXc» NA VELIKO VDELEŽliO.
Z;i>t(»r se dvigne toči:»». Popoldne ob 2. uri. — Zvečer ;>b 7 ;:]'>.
Režim: VATLU t (i HILL VSTOPNICE v IviLshlanovi slaščičarni v Slov. Na:-d;: tn Dumtt.
POSEBNOST ZA BOŽSC
NOVA ORTOFONIČNA VICTROLA
in pristna
RADIOL A
ČUDOVITA
K O V. BI N A C! J S K A POMUDCA $2 $2
POSEBNO!
KomtJinacija
$85.
TEDENSKO. ODPLAČILA £E ZAČNO
JANUARJA
1917.
DEPOSIT. Ne račun.irro
niti obresti niti za stroške.
Iver je 4'east" precej obširen, mi ni mogoče navesti vseh igralcev in igralk. Vem pa. da so vse vloge v zmožnih rokah.Jn da I>o "Oi-' ganin,? nov triumf za neumorne "Cankarjeve'" kulturne delavce.
Ako vstopnice še nimate. :-i jo preskrbite takoj v slaščičann Mary Kushlan v S. N. Domu.
Rešiier.
ritiIz težkega položaj;! ga r< š Petko. On je obupal, da bo Evica kdaj njegova ter gre prostovoljno mesto Ivana v vojake.
Tak je začetek romantične zgodbe, ki jo bodo prihodnjo ne--lase krvi. Po telesnosti in po du-Jdel> postavili na oder marljivi •le v n os t i smo posamezni ljudje z igralci in igralke dramatičnega vso svojo različnostjo in osebnost-jt1n,Stva "Tvan Cankar^. Več vam jo samo odlomki, oddeljeni za kra-j ne bo,n Plavil, da vam ne prikraj
CONSOLETTE
model —— nova in 26 VICTOR rekord-
nih xbork ter 5 CO Victor
27924 75c S7S43
VSA BOŽIČNA GODBA VAŠE DOMOVINE V VAŠEM DOMl* ZA BOŽIČ na naslednjih ortofoničnih VICTOR in COLUMBIA rekordih v slovenskem jeziku.
iKRSCENICI. Potočnik
i ANGEL SVETI Z XBBES IH)LI. Potočnik (SVETA SOC", Kvartet "Conemauijh"
RAZPRODAJA
PRISTNE V I C T R O U E
$59.50
igel.
I o je samo ena iz-moti Cudo\	raz-
prodaj. Nekatere itulIo rati1	r«-r
(lcmonstratljski mo-
d«-Ii jaero z 36 Victcr rekordnih zbtrk in 700 Victor ijel.
75c (BOJtlCN'A, Kvartet "fotK mauffh"
523C0F 'SVETA NfM"*, it. IVrdan in .1. »vrdan. Duet 75c .SVETA NEBESA. II. J'erdan in .1 Perdnn, Duct 529CO F i ANGELSKO PETJ K, R^pertla« in J. Ptrdan. Uuet
75c .ZVEZ1HCE. li. Penlan in J. iVrdan. Hue t 52010F (RAI.rj S K '"'LOVRK MoJ, H. Perdart .n J. 1'erdun, D-jet
75c > SVETI VEČER. II. 1' rdan in J. Perdan. Duit 52220F (O TI KRASEN UOŽIt"', OgTlje in zvonovi 75c < SEM. O.T SEM, VERNIK!. < 'ruSj.- in zvonovi \ SI SL! »VE.VSK! REKORD. — Poštnim naročilom oosveda-r.o vso oo:Drnott.
I
ODPRTO ZVEČER
NEW YORK BAND INSTRUMENT CO
DVE NEWVOIISKI PRODAJALNI 111 EAST 14th STREET, near UNION SQUARE. 2+3 WEST 34th STREET, bet. 7th & ?1h AVE.
Victor :i
Columl.i:
tek čas. da se bomo z novimi iz-! «am nžitka. ki ima pripravi jene-kušnjami in z novimi pridobitva- j ™ vas Živko in njepova ei-nn-mi povrnili v osrednjo živl jenje, jska in n^i^nska tovarišija. kakor se vračaj r> č. bele s cvetnimi -\>kaj o vlogah. Starega kova-prahom in hrano za roj .svojega : «'a-eigana bo igral g. Anton Kp-
: pich. Tone je imel "aro" na tej
v/.pcnjamo M' na teeaj nase pleza-mo na vsako goro. plavamo po zraku, preizkušamo, kako obvladati malarijo, ki jo je naše bo-1*> pleme prineslo iz trop.sih kra jev in kako izviti želo stoterim takim pomočnlktnn smrti. Naša •stara mesta .so bila nanovo zgrajena iz marmornih grroad; velika nova mesta, ki nastajajo se lahko kopajo z njimi. Zdelo bi se. da človek ni bil še nikoli tako različen zaposlen in vztrajen ; in nikjer ni kakega znamenja, da bi izžarevanje njegovih energij lahko naletelo us kako nenadno oviro.
In ves ta trajno pospeševani napredek ima izvor v oživetju in v porastu človeškega razuma m v njegovi okrepitvi z govorom in pismom. Vse to je prišlo navzlic divjim instinktom, ki delajo človeka najbolj bojevitega in raz-dornega med živalmi, in navzlic maščevanju, ki ga je Narava sem in tja poizkušala izvršiti v podobi *?i»dnih bolezni in skoro vesoljnih kug nad njegovim uporništvom zoper njene zakone. Vse to je prišlo kot neobhodna posledica prvega prikritega žarka osvobojene misli in pameti, ki je- privrel skoči glasilke njegovega živalskega bitja. Spočetka niti sam ni vedel, kaj dela. Stremel je po bolj neposrednem zadosČevanjn, po več-
panja.
In ta Človek, 'stare *pnd
. 'ni,in..;t: • vlogi že ves čas. odkar j.- '"Ivan ta i Miiovit i .sin
, -	i.i- Cankar" <lal iur« prevesti iz hrva-
zenujo, ki ga predstavljamo...........
' seine m jo tudi igral, kot se
;::> eigana spodobi. On po/na <-i-gansko naluro, ker je doma tam od hrvaške meje kjer cigani že od nekdaj živijo, zato vam garantiram. da bo v vlogi Zivkota sam S"be prekosil.
Vlogo Rožice bo imela v rokah gd<\ Mary Grill. Kot znano po-
lni s svojimi srei in duhovi, zdaj šele pričenja svojo pustolovščino. Ta planet in njega zavojevanje -ta šele jutranja zarja njegovega življenja. X kratkem času bo -egel po drugih planetih in bo
podvrgel v svojo službo 0110 večjo luč — solnce. Okrenil se bo s svojo razrešujočo razumnostjo k u-
, ,	i	! setnikom "Cankarjevih" predstav
gankam lastnega osebnega ueiu- .	J	'
kovanja, pričel bo pretvarjati lju-'
Srečni Monte Carlo.
Svetovnoznana igralnica v Monte Carin je obelodanila statistiko svojih dohodkov in izdatkov v prošli sozoni.
Kakor znano, ne plačujejo prebivalci srečnega ^lonte Carla nobenih davkov. ne državnih, ne _ i
občinskih. Vzdržujejo jih tujci, kij zahajajo v igralnico. Vsi stroški j se krijejo iz njenih velikih dobičkov.
Poleti j»» sezona v Monte Carin J pusta, zato pa so zimski meseci t tem rentabilnejši. Silno zanimivo j je tudi to. <I;j uradnikov v Monte i Carin ne plačuje uprava igralnice,! temveč srosti sami. In nradniki in' služabniki pri tem imenitno izlia-' jajo in žive v m^lepši slogi in spo-!. razumu. 1'radniki Casina se poču-| t i j o zelo dobro — in ne zastonj: saj njihovi dohodki e est okra t pre-J kašajo plače francoskih mini-J strov.
i je ona ena njegovih najboljših
basumnost in vsako strast, nadzi-! ^nsklh m°r'1 111 kdor ^ ral bo lastni porast, izbiral in »o-! n?m v	Mari^e Brajdič v ko-
! JU kot svoje vtelešenje trajno cxl- i	ne bo dvomil, da
medreiše- enako dobro rešila vlosro Ro-
ličnejše. močnejše in _____„__
,	i - - i ziee v "Ciganinu". Da zna lepo
pleme. te.sar ne more nihee izmed i	"	1
- ,	, .	poti tudi vest**,
nas niti misliti niti hoteti, razen 1
v izločeni pristranosti. bo v .skup- j xJen brat Petko bo g. Vatro nosti misli in hotel on. Nekateri j GriU* °u sicer Posedaj še ni bil med nami že čutijo naše prehaja- j nikoli cigan, vendar pa upam, da
nje v to večje življenje. Včasi i>ri-hajajo trenutki, ko ta stvar posveti iz naših misli. Včasi, v temni samoti prečute noči človek je-nja biti tak in tak, jenja nositi svoje ime. pozabi na svoje prepire in malenkosti, odpušča in ume-va svoje sovražnike in samega ss-be, kakor odpuščamo in umevamo
ga ne bo polomil, dasiravno bo to pot prvič nastopil kot goslač.
Ivan bo g. Frank Plut. On je čisto nova, toda veliko obetajoča moč "Cankarja". Prišel je šele nedavno s svojo soprogo iz Pennsvl-vanije in ker je navdušen za kulturno delo, se je takoj pridružil veliki družini "Cankarjevih" delavcev. Je izboren pevec, poje na-
prepire majhnih otrok, ker se res- mreč kot škrjanček in je ta vloga
nično spozna za. bitje, ki je večje od osebnih nezgod, ter se spozna za Č loveka, ki na tem planetu deteti brzi k neizmernim smotrom skozi
ji varnosti in brezskrbnosti. zvezdnato tišino prostranstva.
JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Ely, Minnesota
Edina nepristranska -slovenska po<Ipom:i jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politirna vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v c.»eh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po-srartnino. Čita.ite njeno glasilo "N o v o Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ.
Osem članov zadostuje za novo društvo Pišite po pojasnila na gkmicga tajnika: — Joseph Pisbler. Ely. Minn.
kot nalašč zanj. Pevske točke bo spremljala na klavirju ga. Plut.
Evico bo igrala ga. Emilija Svi-gel, priljubljena naivka in stara moč "Cankarja", po svojih skušnjah na odru namreč; vloga ljub imo 10 oficirjev in 800 vojakov.
Zlovešč vremenski prerok.
Leto 1927 se bo začelo z zelo| slabim vremenom prorokuje vr»*-i menski prorok iz Beaeonsificida.' ki je tudi napovedal slabo vreme' za dobo med 10. iu 16. novembrom' in vremensko katastrofo, ki je o-pustošila cvetočo Florido.
Posebno negoudno bo vreme med 1. in 8. januarjem. Padlo bo obilo dežja in snega, divjali bodo snežni meteži in ni izključeno, da bodo vse te vremenske -neprilike spremljale nevihte z gromom in bliskom.
Grom in blisk v januarju! Pa naj še kdo reče. da naš planet ne' stoji na glavi!
Bitko pri Oslavju
tik Gorice je proslavil v Benetkah pešpolk št. 71. Bitka se je vršila od 18. do 30. novembra 1915. Govoril je polkovnik Chiariotti, ki je povedaL da je od 84"ofieirjev in 3000 vojakov, ki so odšli na soško fronto začetkom bitke, ostalo sa-
JADRANSKA P0DUNAVSKA BANKA
Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor in Split.
ČISTO JU GO SLO VENSKI ZAVOD
Delniška glavnica ......................................................Din 120,000,000
Vloge va hranilne knjižice in tekoče račune .......... " 200,000,000
Na vloge plača najugodnejše obresti, nakazila izvršuje najhitreje
in najtočnejše.
Zahtevajte od Vašega bankirja. da Vam izda ček aH money order na
JADRANSKO PODUNAVSKA BANKA
ali pod njeno zaščito na 3S0 njenih vez in afilacij v Jugoslaviji. Vaše pošiljke adresirajte:
JADRANSKO PODUNAVSKO BANKA
LJUBLJANA,	JUGOSLAVIJA
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATKE
bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigami je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu.
Najprej jih bomo poslali onim, ki so jili že naročil!. Blaznikova Pratika stane
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y,
___._,_._L___________
... ________
GLAS X A ROD A, 16. DEC. 1926
> •• --.»■ -
I DRUŽINA LOSOxT
ROMAN 12 ŽIVLJENJA.
{« 1 i!!'
-
Za "QU* Naroda" priredil O. P.
I-	(Nadaljevanje.)
O ne, kdo nas hoče prisiliti k temu.' — je vzkliknil Kuno
ostro.
ii<d< UH se je ]M»meiubno ozrla vanj.
— 1'ann t iu prevdarnost, moj dragi Kuno, — je rekla s prepričevalnim izrazom. — Ali hoče« morda od daleč gledati, kako se* bo I rili/oval tvoj brat »tricu llerbertu.' Mi vendar ne moremo prepustiti > t a i -4»ii, otročjega moža uplivu tvojega brata! Kaj naj postane »z VM'ga tegaf
Kuno se je nervozno pogbidil ]K> glavi.
llm, — da. — a pomisli vendar Helena. — to vendar ne gre, i'a bi občevali s Krieoni.
Ottabno jo namrdnila ustnici.
Da, užitek res ne bo. Vendar pa premisli vse popolnoma mirno. Potem boš uvidel. da moramo ugrizniti v kislo jabolko, če se ne I o stric Herbert poslovil od tega sveta prodno se vrne tvoj brat domov. Na vsak način pa > mat ram vspričo okoliščin za potrebno, da se obvesti Dotoja in Gito.
*
noto Losov j«' dospel domov. Ril j»- veren, pomlajen odtis svojega oreta. Kot slednji ni bil duševno in telesno posebno razkošno opremljen od matere narave ter je predstavljal tip srednje nadarjenega. a zelo ošabnega iu natančnega gardnega poročnika. Govoril e. kot da bi sejal rožice iu pri tem je neprestano pačil svoj obraz natikavanjem in spuščanjem monokla.
N jegove lesene kretnje so razodevale nekaj trdega, nemladost-nega m ohlapne pot« ze njegovega obraza so pričale, tla jc v večji M#ri užival življenje kot pa je bilo koristno zanj.
S svojimi sta riši je občeval na korektni način, brez gorkote ali I rivrčiiosti. Svojo sestro pa je Miiatral za nekaj nevažnega, brezpomembnega.
Njegov o«"e ga jr najprvo sprejel z očitanji, da zopet potrebuje Denarja. Kuno Losov je bil sploh skrajno razdraženega, slabega razpoloženja in tudi mati se je kazala manj dostojno kot ponavadi.
Kaj pa se godi pravzaprav tukaj. Gita * Strašno razdražena atmosfera v kosovu! Zakaj pa sta oče in mati tako slabe volje! — je vpraša' I Joto svojo sestro.
<;ita je skomignila z ramama. Nosila je jahalno obleko ter čakale. na konja.
Iz parka je zagledala barona Lindeeka. ki je jahal proti Lem-|:ovu. Sedaj se je mudilo, da pride sama v Lemkov.
Tega ne vem, Roto. Tudi meni se je zdelo že več dni čudno, «'a sta oče in mati tako razdražena. Mislila sem, da si ti kriv.
—	No. dovoli mi. na kak način jaz?
Moj IU»g, mislila sem. da zopet rabiš dosti denarja.
Neumnost. To ni vzrok tega viharnega razpoloženja. Če bi to slutil, bi bil ostal v glavnem mestu.
da/, pa mislim, da si prišel v glavnem radi vrtne veselice v TrasKcnfeble
No da. v glavnem radi tega. Človek pa ima rad mir vsaj svoji hiša. Kam pa ti sedaj.'
—	V Lemkov.
K onemu pustemu starcu' Hm. če bi to preje vedel, bi šel s
Cili2 pa ni imela nobenega poželjenja, da jo spremlja.
-- Greš lahko jutri tjakaj.
Tedaj so ji privedli njenega konja.
Malomarno je pomagal Roto sestri v sedlo.
Izroči starcu v Lemkovu moje priporočilo ter napovej moj obisk za jutri. — je rekel Roto.
—	Se bo zgodilo. Roto. Z Rogom!
—	Z Rogom. Gita!
< Mjahala je in Doto se je vrnil čemernega obraza nazaj v hišo.
Na večer istega dne sta bila Rolo in Gita uvedena v povest njuji-nega strica Friea Losova.
<>ba sin bila strašno presenečena in poparjena vspričo misli, da bosta morala stopiti v stik s temi amerikanskimi sorodniki. Povsem naravno sta bila tudi malo razveseljena vspričo teh tekmecev pri dedščini strica Ilerberta.
Gita je bila sploh zelo slabe volje. Sestala se je sicer z Lin-de kom \ Lemkovu. a slednji je trdil, da ima še'opravka v mestu ter ni od jahal /. njo proti domu.
Rolo je bil naravnost ves iz sebe. Tudi on se je stresel ob misli, da bo moral občevati z otroci perice. Sedaj je le predobro razumel razkačeno razpoloženje svojih starišev.
Ko se je mudil naslednjega dne v Lemkovu, je skušal pojasniti stricu Herbretu, da ima kot častnik dolžnost izogniti se takim < lementom.
Stari gospod ga je pustil mirno govoriti. Le krog njegovih ust je igra! pri tem sarkastičen usmev.
Naslednjega dne se je vršila vrtna veselica v Trassenfehle. Roto je u i življenje in smrt dvoril kontesi Trassenfehle. V svoji samozavesti ni niti zapazil, da ga je kontesa vlekla za nos ter se skrivaj norčevala iz njega.
Ce se je ozrl nanjo skozi monokel s pogledom zavojevalca, je morala napeti \sc svoje sile. da se mu ne smeje v obraz
—	Ali greste tudi poonči spat z monoklom, gospod Losov? _
ga je vprašala, navidezno }K»|>oliioma resno.
Stvarno ji je obrazložil, da to ne gre ter ni pri tem niti zapazil. da ji zre hudomušnost iz oči.
Pri tem pa si je mislil:
-	Ce bom imel tukaj uspeh, moram dovesti celo stvar do odločitve. pretino se bo pojavila tukaj ta strašna družina milarjev iz Amerike. Ce bo postala ta zadeva znana, se bo kontesa lepo zahvalila priženiti se y družino Losov. Strašno. — naravnost strašno!
Kontesa mu je veselo pripovedovala, da bo šla pozimi s sta riši v glavno mesto in da bo predstavljena na dvoru.
—	To me veseli. — je rekla. — kajti v glavnem mestu je vese-1», kaj ne ?
-	Zelo. miiostljiva kontesa. 1'pam. da mi boste dovolili poiuu diti svojo službo kot vodnik?
Ona se je zasmejala.
—	Nikarte izivati usode, gospod Losov. Pravijo, da ni zelo prijetno igrati voditelja medveda.
—	To bo kolosalen užitek zame, gospodična.
Ah, mogoče me hočete vesti naokrog kot nekako čudo iz province? — ae je šalila.
Našel je. da je kontesa zelo rnzpo-sajena, a je smeje Sprejel njeno šalo.	'
ufeeia.ooe * ij>m>,» h <
Angleška armada si je zadnji čas nabavila več ogromnih tankov, ki so zmožni, kot vidite na sliki, premagati marsikatero oviro.
Niti najmanjšega pojma ni imel. da je kontesa že drugemu od dala svoje srce. Ni slutil, da se je norčevala iz njega in da ga je po zneje. ko je bila sama s siariši, neusmiljeno karikirala.
Roto je odpotoval par dni pozneje z vzvišeno zavestjo, da je starše."' napravil "kolosalen utis" na konteso Trassenfehle. Sedaj je upal le še na zimo. Prepričan je bil. da bo prišel na jasno s konteso.
odkrito. Julijan Mastakovič se je zopet previdno ogledal in se »klonil k deklici.
"Kaj pa imate tu? Punčko, ljubo dete."'	1
( * Punčko," jc odvrnila deklica. Govorila je tiho in plaho, čelo .se ji je nagubilo.
Punčko* Ali ve-ste. iz če.sa je narejena ?"
"Ne vein," je odgovorila in povesila glavico.
"*Ej. iz. ca pie. ljubo dete. — Ti, dečko, poj li vendar v dvorano k svojim tovarišem!" je vzklikud Julijan Mastakovič jezno. DečeK deklica sta .-e pri tem vznevolila la sta se za roke in se nista IlOtela izpustiti.
"In ve.-te. zakaj so vam podu-* rili to lepo punčko?" je vprašal Julijan Mastakovič in znižal glas.
"Ne vem."
"Ker Me bili ves teden tako pridno in marljivo dete."	,
Pri teli besedah .se je Julijami Mastakoviču tresel glas, ozrl se je in zamolklo vprašal deklico:
"Ali me boste imeli radi. drago dekletce, ako posetim vaše!
**etanie oantiko* - Shipping fti**?
22. decembra:
Kocharnbeau, Ham 27. decembra:
Paris. Havre: Olympic. Cherbourg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg.
29. decembra:
Berlin. Cherbourg. Bremen: Pre«. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
SO. decembra:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg.
1. januarja:
Majestic, Cherbourg
I. januarja:
De OrasM, Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg.
7 januarja:
Martha Washington. Tr»t
a januarja:
Be rengarla. Cherbourg; Fiance. Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen.
12 januarja:
PrM. Hard'nc. Cherbourg. Bremen.
IB. januarja:
Paris, Havre; Aquitanla, Cherbourg.
22. januarja:
Homeric. Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
25. Januarja:
Pres. Wilson. Trat.
27. januarja:
Rochambeau, Hamburg.
29 januarja:
Majestic, Cherbourg; France. Havre: Muenchen. Cherbourg. Bremen.
Havre; Tfaurlngia.

Nato je hotel dekletce še enkrat poljubiti, a rdečelasi deček
I .
ki je videl, da silijo deklici solze
Poteklo je par tednov izza časa. ko je dobil Kuno Losov pismo oči- j(> krepkeje stisnil njeni od svojega brata.	S rokci in iz .sočutja glasno vzdih-
Stric Herbert je dobil nekega dne obsežen paket iz Amerike. V,uiL Tu 'c Juliian 'Mastakovič
tem so se nahajale razven dolgega in obširnega pisma Frie Losova in pisma Elinor tudi fotografije, katere je izbrala Elinor.
(Dalje prihodnjič.)
F. M. DOSTOJEVSKI J:
Božično dre?o in poroka.
Te dni sem videl poroko. . . toda ne! Raje vam bom pripovedoval o božičnem drevesen. Poroka .je bila krasna in mi je hudo ugajala. a o božičnem drevescu je lepše. Sam ne vem. kako se .spominjam božičnega drevesca, ko
razhudil:
"Vun! Takoj vun!" je zakri-kričal na dečka. "V dvorano h tovarišem!" .
"Ne, ni treba, prav nič ni treba! Pojdite raje vi," je vzkliknila deklica.
Tedaj je pri vratih nekaj zaropotalo. Julijan Mastakovič se je zdrznil in vzravnal .svojo pGstavo. Se bolj se je prestrašil rdečelasi se mi je zdel črnock deček, ki je deček, se stisnil k .steni in liušk-nepre-stano streljal vame s svojo' ml iz salona.
leseno puško. Splošno pozornosti Rdeč kot rak mu je sledil v pa je uživalo enajstletno dekletce, dvorano Julijan Mastakovič. Šel krasno kot amoreta. pri tem mir j sem 7JA njim in videl .sem. kako sta rm. zamišljeno, bledo, z velikimi^« pl^ela iz oči srd in zloba. Za-
sem vid i -imrnicrt t	i" 'V katevlh 's0 Je zrt^IiIa tlu sledoval je rdečkastega dečka. Ko
sem	poioko. lo se je zgodi- sa. Otroci .so jo bili nekaj razžali
10 takn-1*1:	li, zato je odšla v ............
Pet let je od tega. ko so me po-	sem slučajno sedel jaz, in .se bavi-j de5 sadjcr Ti kradeš tu sadje! Po-
Ta na otroški ples. Oni. ki me	la tu s svojo punčko. S spoštova- f bori M/ nepridiprav, .smrkavec!"
je povabil, je bd v kupčijskem	njem so zrli vsi navzoči na njene- \ Prestrašeni deček si ni vedel
svetu prav dobro poznana oseba.	sa očeta, bogatega trgovca z žga-' poina„ati hl je v hVOjem strahu
ki je imela svoje zveze, poznanja	njem. m govorili, da jo že Čaka 1 ziezei'pod mizo.
in kovarstva. da smo mogli nrsli- deta tristo tisoč rubljev	I „ . ,	, ,
*	Zasmejal sem se na vse grlo. l;o
'' tf? J<' rni° ' ^ K° S° ,Mili darila'	n'srui! je vstopil gospodar. Obstaf je ne-
za .starte. <fa se sestanejo, pri ce- mogel naČuditi p ret kan ost i gosti
mer naj se na prav nedolžen na- ■ tel je v. Deklica z doto tristo tisoč
eni razgovore o raznih zanimivih j rubljev je dobila največjo in naj
stvareh.	|,.pžo punčko. Potem so sledili da-
daz sem bil tujec in nisem imel rovi po višjem ali nižjem činu ic-
nobenih interesov, zato mi je bilo lheljev. Zadnji je bil desetleten
, ga je našel, je jel rjoveti nanj : kabinet, kjer j "proč! Kaj počneš tu Ti kra-
vseeno, kako preživim večer. Razen; deček, majhen, mrsav. rdečelas in mene je bil tu še gospod, ki ni po- pega v. Prejel je le knjižico z gi-znal niti gospodarja. niti ni imei! nljivimi povesticami brez slik in stikov z rodbino, kakor .-e mi je celo brez vrnjete. Deček, .sin do-z.ielo, in ki ga je prav tako ko; tnači* guvernante, uboge vdove, mene priveh. v ta prodbinski krog je bil boječ in plah. Ko je vzel on me je zanimal pred vsemi dru- svojo knjižico, je s koprnečimi ]>o-gimi. Hil je visok, mršav mož. ze-i gledi ogledoval darove .svojih .sree-lo resen i i jako dostojno oblečen. I nejšili tovarišev. Tako rad bi se bil
Videti j'- bilo. da .se in m* poču>i domačega , ako .se j«' umaknil v ta ali oni kol. ste opazili, dr. se ni nič več smehljal in da so .se mu črne, go.ste ohrvi gubančile. Razen hiš-nega gpodarja ni poznal žive
7. njimi igral, a si ni upal, fn-ividno je razumel svoj položaj. Ko ga je opazila mati, ga je pokarala in mu ukazala, naj se ne meša med druge otroke. Dečko se je odplazil in se izmuznil v isti salon, kjer je duše na plesu. Po njegovem vede-j bila bogata deklica. Jela sta lišpa-nju se je videlo, kako se dolgoča-: ti punčko, ki jo je dobila deklica si. ver dar je vselej junaško zdržal j/pod drevesca.
do konca. Kon -no sem izvedel, da i ge V] tcm v pavHjoim kake pol
je bd iz province, a se je preselil nr(. in sein že .^koro zadremal. Ko ma zasmejal v obraz na ves gla.s. v glavno mesto radi nekega vratoj Sf.m paslušal razgovor dečka in Gospodar in Julijan Mastakovič m k n polom nega posla. Nas gospo-; betice s tristo tisoč milijoni, je | sta se pogledala in zapustila sobo.
Vil sem se še od smeha, ko .sem
koliko presenečen, a z czirom na visokega gosta, se je premagal in nadvse ljubeznivim obrazom pokazal na dečka, ki je medtem zlezel izpe-d mize:
"Tu je deček, ki sem vam pravil o njeni, llil sem tako prost, da sem se obrnil na vašo dobrotlji-vo srce radi njega. Je sin naše guvernante, ubožce žene, vdove poštnega uradnika, in zato Julijan Mastakovič, ako je mogoče. . .
"Ah. ne. ne!" je burno odgovoril Mastakovič. '"Ga žc' vidim, ga že poznam. Ničvreden paglavec je; je dosti boljših od njega!"
"Škoda." je omenil gospodar. "Miren deček'"
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK
PARIS 27. DECEMBRA - 15. JAN.
FRANCE 8. jan. — 29. jan.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANlSČE Kabina tretjega razreda z umivalniki In tekočo vode sa t. 4 ali • oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET
hhmbmb^^MMMM ALI LOKALNI AQENTJE
NEW YORK
-^.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSU LICH
DIREKTNA SMER
POTOVANJA Kratka železniika vožnja
do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku:
MARTHA WASHINGTON
7. JANUARJA — 1. MARCA
PRESIDENTE WILSON
25. JANUARJA — 22. MARCA Vprašajte za. cene m prostore v bližnji acenturi. PHELPS BROS., 2 West St , N. Y.
Stenske Koledarje —
smo poslali vsem našim naročnikom. Nekaj nam jih je še ostalo. Kdor se nanovo naroči na Glas Naroda, mu ga takoj pošljemo. Koledar je letos posebno zanimiv. Na njem je pomembna zgodovinska slika, predstavijajočo inavgu-raeijo prvega predsednika Združenih držav.
Uprava "Glas Naroda".
V moji bližini je nekdo pripovedoval. da ji je komaj Se.stnaj.st let. Ko sem .si ženina ogledal pozorneje. sem .spoznal znanca v njem, J lilija na Ma.stakoviča. ki ga baš pet let že nisem videl. In ko J .sem se ozrl nato na nevesto.. . Moj liog! Naglo .sem .se izrinil iz množice. Cul .sem še. ko so govorili, kako je neveista bogata, da ima-pet.sto tLšoč rubljev dote... in še kaj. . .
"Torej račun .se sklada! si mislil in stopil na cesto.
.sem
"Poreden potepin!" je vzkliknil Mastakovič. 4'Kaj pa delaš tu .'" se je obrnil k dečku.-4' Izgini že enkrat!"
Ni hc več mogel premagovati in je pogledal name. Tudi jaz se nisem mogel več krotiti in sem se
stopil v dvorano in gledal, ko .se
dar ga je povabil rz vljudnosti, j n„na(loma stopil v .sobo Julijan Kar je bdo njem zanimivega, .so Mastakovič. Stal je tu premišlja-bdi njegovi zalizci. ki jdi je ve- jo~ kot (-.Jovt.k, ki ra<:.uni na prste=
norrer glad d. Iiozal pa jih je tako j "Tristo. .. tristo," je šepetal. bn>no, da .ste nehote mislili: naj-; "Enajst... dvanjast. trinajst,
pre, so ,e rodili zalizci potem ,«; in tako dalje Šestnajst — pet let![je sprejemal vabi
mo'<ik zraven, tla jili trlatli m bo-1 vi-,. .-^n«,,,,,,«	i *-
? v	|	> zamen.o po siri za .sio —j vzhieenjem.
<lvana;.st. petkrat — šestkrat, no. "Ali je ta gospod poročen.'"
recimo, to znese v petih letih sem skoro gla-sno vprašal znanca.
Pilsudski
namerava pa vesteh poljskih li-
stov razpustiti sejni.
184. francoski infanterijski polk,
ki je opremljen s tanki je bil poslan iz Valence na Ilhoni na italijansko mejo.
IŠČE SE DRVARJE
za delati kemična drva. dober gozd, dobre kampe in hrana. Tony Moahar, John Kanaora, Lewis Run, Pa.
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je nameuje na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisa-, na v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakrntko vse podatkf | o državljanstvu. Stane 25 centov
je vsa družba klanjala imenitni j v zaiogi -j0 jma knjigarna Glasi
oebi Julija na Mastakoviča. Vse ga je vabilo na posete. Mastakovič abila z netajljivim
Naroda, 82 Cortlandt Street, New j York City.

l{az\*en t<-ga človeka, ki se j ■ u deleži 1 prireditve, da se udeležuje rodbinske sreč" gospodarja, >em izostal pozoren na gospoda, ki je bil povsem druge čudi. To vam je bila osebnost. Imenoval se j-' Julijan Mastakovič. Takoj se je videlo, da je to časten gost. (Jus-podar in gospodinja sta ga obsipala z ljubeznivostmi, mu dvorila in mu predstavljala goste, »ločim on ni bil predstavljen nikomur. Opazil sem v očeh gospodarja sol-žico, ko je Mastakovič izjavil, da se redko kje tako dobro počuti ko tu.
Meni ni ugajala družba tega človeka. Ko sem se nazijal otrok sem zapustil dvorano in krenil \ mali salon, ki je bil prazen, in .sedel v cvetlični paviljon gospodi nje, ki je zavzemal skoro polovico vsega prostora. Otroci so bili izre lno ljubki in niso hoteli biti niti najmanj j>odobni odrastiim. Hipoma so" uplenili božično drove lo zadnje slošice in razbili vse igrače, še p redno so vedeli, komu »o namenjene. Posebno mika .-en
— štiristo. Iim! Toda ta lopov ne dela za štiristo! To je jemlje zagotovo osem ali celo deset za sto. No. petsto, postavimo petsto tisoč. najmanj, to je gotovo: in pa ostalo... hm..."
In je končal svoja razmišljanja, se odihal in hotel oditi iz >obe. ko je neiyidoma opazil deklico in dečka. Mene za cvetlicami ni videl. Zdelo se mi je. da se trese od vznemirjenja. Do skrajnosti pa se
ki je stal poleg Julijana Mastakoviča.	j Julijan Mastakovič me je prodirajoče pogledal.
"Ne." mi je odvrnil vprašanee. očivkhio prizadet radi moje dozdevne nedostojnosti.
Predkratkim sem sel mimr . cerkve. Mojo pozornost je vzbudila \ obilica voz in občinstva. Bil jcJ vlažno-asrzel žalosten dau. Preril
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne dlftave. Knajpovo Ječmenovo kavo ln Im-portirana domača zdravila, katera priporoča mer. Knajp v knjigi —
domaČi zdravnik
PISIte po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisi.na vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku bodete našli le mnogo drugih koristnih at vari.
Math, p e z d i r
Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovat! t stari kra.1, Je potrebno, da Je pou-fen o potnih listih, prtljagi in drugih etvarph. Vslrd naše dolgoletne Izkušnje Vam ml ca moremo dati najboljSa pojasnila in pri j »oropamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedržavljanl samorejo potovati v stari k m J. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washinjrtona, bodiRl 7.a eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prO-gnjo vsaj en mesec pred od pot ova-njem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. Julija, 1926 se nlkomar več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak postlee osebno, bodisi v naj bližnji naselnl-fikl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo v proftnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše ca pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenlh v tem letu 670 prišeljpneev. toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem lariBe ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce.
AmerlSki džavljanl pa samorejo dobiti sem žene in otroke do 13. leta brez da bi bili itetl v kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo v Washington.
Predno podvsamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
K COBTLANDT 8T„ NEW YORK
j" .stopnjevalo to stanje, ko se je sem se skozi množico do cerkve in oil ločil o>tati. in je svojo bodočo] videl ženina: majhnega, okrogle-j nevesto ošinil z očmi. Ogledal se ic in stopical proti otroku, ki ga je poljubil ha glavo.
Dekletce, ki kaj takega ni pričakovalo. je preplašeno vzkliknilo.
"Kaj delata tu, ljubo dete?" je za šepet al in pobožal dekletce po licu.
4 * I gra va se.'"
ga. zavaljenega možička. Ko so, privedli nevesto, sem zagledal pra-' vo lepoto, pomla'd. ki je pravkar] vzklila. Toda bila je bleda in po-! trta. zardelih oči. kot da je pravkar plakala. Poteze antične strogosti so dajale njenemu obrazu resno svečanost, skoz to strogost in veličastnost so sijale nedolžne otro-
"Ah. .s tem tu?" Julijan Ma- ške oči. Nekaj naivnega, mladost-' stakovič je poškilil na dečka. | nega. omahujočega je -sevalo raz Toda ti. dušica, pojdi vendar to obličje, nekaj, kar je brez be-! v dvorano." mu je dejal.	f ,sed prosilo za odpuščanje m usmi-
J >e.-ek je molčal in ga gledal 1 jen je.	j
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh ■—
MALI OGLASI v "G las Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
ADVERTISE m OL^S NARODA
1 V

r
v; iVH^




VELIKANSKI TANK