Z usklajevanjem k uspehom Prvo vprašanje Dušanu Kompareju, predsedniku ini-ciativnega odbora SIS za vzgo-jo in izobraževanje je bilo, kakšno delo so doslej opravili. Odgovoril je- »Naše politično izhodišče je, naj bi se SIS ustanavljale v ob6inah. Pri naši SIS se je po-javilo vprašanje, ali naj usta-navljamo mestno SIS za vzgo-jo in izobraževanje. Odločili smo se za SIS v občini in me-stu. Prav ^aradi mestae SIS za vzgojo in izobraževanje «smo sklenali, da bo najbolje, če bomo vse gradivo, potreb-no ob bstanavljanju SIS, pri-pravljali skupaj. V Ljubljani je potrebno vrsfco stvari s pod-ročja vzgoje in izobraževanja urejati skupno. Učitelji in učenci naj bi bili v Ljubljani v enak&m položaju ne glede na to, v kateri občina živijo ali delajo. Seveda pa ta enotnost ne bo šla mimo soglasja db-činskiih SIS. Pomemben mo-ment je solidarnost. 2e doslej so bila enotaa merila za dode-ljevanje sredstev šolam. Taika naj bodo tudi poslej. Pogla-vitna^naloga vsakega iniciativ-nega odbora SIS je bila pri-praviti samoupravnd spora-zum o ustanovitvi. Zato ker imamo ljublanske občine mno-go skupnega, smo tudi vzorč-ni osnutek samoupravnega sporaiuma pripravljali sku-paj. Skupaj smo pripravljali &poraz\ima o ustanovitvi SIS za vzgojo in izobraževanje: občinskega in mestnega. Ob tem je bila naša naloga tudi pripraiviti statut. Tudi ta nastaja s sodelovanjem. Prvi osnutek statutov bo priprav-ljen v drugi,polovici tega me-seca. • Naslednia naloga iniciativ-nega odbora je bila pripraviiti program. Doslej smo imeli te-meljno izobraževalno skup-nost Ljubljane, ki je že pri-pravila program za leto 1975. Seveda je bil narejen za njene potrebe in za. vso Ljubljano. Mi bomo program pripravili po občinah. Ta program .bo-mo sicer pripravili, v razpravo pa ga bomo dali ob kandida-cijskih in volilnih konfeiren-cah za delegate. To pa zato, ker iniciativni odbor najbrž ne more sprejetd programa, ampak ga bo sprejela skupšči-na SIS. Iniciativni odbor bo torej ta program samo pripra-vil in ga uskladil z drugimi občinami. Seveda pa bo vsak občinsikd program tudi speci-fičen.« • Kaj bo s TIS? . »Ne bo je več. SIS bodo prevzele njeno nalogo, ki. pa bo seveda tudi spremenjena. Zdaj bodo o sredstvih in na-membnosti sredstev pdločall delovni ljudje in občani v TOZD in KS in seveda izvajal-ci.« KOLIKO BO DELEGATOV ' 0 Kako bodo td zastopani v skupšoinskih delegacijah? »SkupSčina SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ijjub- ljana Center bo taiko kot dru-ge imela dva zbora. Zbor po-rabnikov bo imel blizu 80 čla-nav, zbor izvajalcev pa 30 čla-nov. V zboru porabnikov bo- do delegati iz adru2enega dela imeli 60 dedegatskih mest, vsa-ka karajevBa skupnost bo ime-la dve delegatski mesti, tri bo-do imela društva in družbeme organizacije, eno pa bo za ose-be, ki samoistojno opravljajo gospodarsko ali negospodar-Sko dejamost. Oba zbora bo-sta enakopravna. Sklep bo sprejet le, če bosta zanj gla-sovala oba zbora. V občini Center bo v OZD in v KS for-mirana za SIS skupna dele-gacija. Delegaoija bo imela za vsako področje določfno šte-vilo delegatov.« SODELOVANJE Z DRUGIMI SIS # Nekatera področja dela zaht&vajo sodelovanje med SIS. Eatera vaša področja de-la bodo to terjala? »Sodelovali bomo s SIS ot-roškega varstva. Doslej je nji-hovo in naše področje zajema-la TIS. Nyjno se bomo mora-li dogovairjati zlasti v stitoih točkah, kot so mala šola, po-daljšano bivanje v šoli (ker sta tu zastopana pedagoški in varstveni vidik). Nedvomno bo vzgojno4;30braževalna SIS mo-rala vzpostaviti tesne vezi s SIS za telesno kulturo. Nada-lje bo nujno sodelovanje s ku]-turno SIS. Nujno je opozoriti na povezavo s SIS za zaposlo-vanje zaradi poklicnega usmer-janja in posvetovanja. Vpraša-nje štipendiranja bo tudi po-vezavalo več SIS. Zdravniški pregledi na/rekujejo sodelova-nje z zdravstveno SIS. Po-»membno delo bo usklajevanje med SIS na občinski, mest-ni ravni. V Ljubljani bodo mo-rale vse SIS prihajati pred de-lovne ljudi in občane s hkrat-nimi programi. Tudi to bo ter-jalo usklajevanje kot tudi do-ločanje obremenitve gospo-darstv.a, določanje pirioritetnih nalog«. , KJE BO TREBA ZAVIHATI ROKAVE • Katera so najpomembnej-ša področja dela? Kateri pro-blemi terjajo takojšnje reševa-nje? A »Ne bi rad o tarn govoril ve-liko, čeipra/v to dobro poznam: vložditi bi morali velifco .več de-narja za modernizacijo poiika., VeUko več bi morali vložiU v izobraževanje pedagoSkega kadra, v njogoTO strofeovno, pedagoško in družbenopolibič-no izobraž&vanje. V skladu a možnostmi bo treba razvijati koncept celodneTOe šole. To terja kadrovske in prostorske pogoje, ti pa narekujejo nalo-ge. Delavska univerza naj bi našla svoje mesto v okviru ne- prebrganega izobraževanja in rednejše oblike financiranja te-ga izobraževanja. Vso dejav-nost te skupnosti bomo razvi-jali tako, da bodo ljudje 6uti-li, da oni dajejo sredstva (to že čutijo), predvsem pa, da čutijo, da sami ta sredstva po-rabljajo in o tem odločajo. Skratka, da bodo delovni lju- * dje in občanl dobili zavest o samoupravnih pravicah pri programiranju tn izvajanju. Dvodomni sistem zahteva tudi . od uoitelja, da menjava svoje delo po neki dogovorjeni ce-ni in postaja enakopraven vsem delovnim Vjudem. Pomen SIS vidim v tem, da se bo tu-di tu pokazal interes za. delo delegacij, kot se že kaže v ob-6insikih, mestnih in republi-ški slkuipščini.« V. J.