o delu inštituta za paleontologijo SAZU
1950 do 1970
Rajko Pavlovec*
1. Splošni podatki
V povojnih letih se je Slovenska akademija znanosti in umetnosti
spreminjala od prvotno povsem reprezentativne ustanove k tipu reprezen-
tativne in raziskovalne organizacije. V okviru akademijskih razredov so
postopoma začeli delovati raziskovalni inštituti, sekcije, odbori in ko-
misije. V 4. razredu (razred za prirodoslovne in medicinske vede) je bil
21. marca 1950 ustanovljen Inštitut za geologijo. Njegov upravnik je
postal akademik prof. dr. Ivan Rakovec. Inštitut je bil po prvotni
zamisli razdeljen na tri sekcije: geološko-paleontološko (načelnik akademik
prof. dr. Ivan Rakovec), mineraloško-petrografsko (načelnik prof. dr.
ing. Jože Duhovnik) in prazgodovinsko (načelnik akademik prof.
dr. Srečko^ Brodar).
Leta 1951 je dobil Inštitut prvega rednega uslužbenca asistenta Cveta
Germovška, ki se je 8. julija 1955 pri terenskem delu smrtno po-
nesrečil. Leta 1954 je bila nastavljena pri Inštitutu kot laborantka Dra-
gica K e r č m a r (pozneje poročena T u r n š e k), ki se je z vztrajnim in
uspešnim raziskovalnim delom vključila v znanstveni status in sčasoma
dosegla naziv znanstvene sodelavke Inštituta. Leta 1955 je prišel k Inštitutu
kot asistent Rajko Pavlovec, ki je z leti napredoval v višjega znan-
stvenega sodelavca. Za reševanje posameznih nalog sO' biH občasno pri-
tegnjeni k delu še zunanji sodelavci.
Najaktivneje je delovala geološko-paleontološka sekcija, zlasti na po-
dročju paleontoloških raziskav. C. G e r m o v š e k se je posvečal predvsem
petrografskim raziskavam in tako' izpolnjeval program mineraloško-pe-
trografske sekcije. Z njegovo smrtjo je to delo skoraj povsem zamrlo
oziroma je bilo preneseno na Univei-zo in Geološki zavod. Prazgodovinska
sekcija v okviru Inštituita ni opravljala povsem samostojnih raziskav.
* Pcxrocilo o delovanju Inštituta za paleontologijo SAZU je pregledal in
dopolnil akademik prof. dr. Ivan Rako vec. Poročilo o delu mineraloško-pe-
trografske sekcije je priredil in izpopolnil prof. dr. ing, Stanko Grafenauer,
poročilo o prazgodovinski sekciji pa prof. dr. France O s o 1 e. Besedilo o raziska-
vah jurskih plasti in o preiskavah hidrozojev je dopolnila dr. Dragica Turn-
šek. Vsem imenovanim tudi na tem mestu moja najtoplejša zahvala!
235
marveč je le finančno podpirala raziskave s tega področja, ki sta jih izva-
jali Univerza in sekcija za arheologijo pri Akademiji.
Glede na to, da je močno naraščajoče geološko raziskovanje v Sloveniji
potrebovalo vedno več paleontoloških sodelavcev, se je delo Inštituta
sčasoma povsem osredotočilo v paleontološko smer. Prazgodovinska in
mineraLoško-petrografska sekcija pa sta že poprej prenehali obstajati, ker
so njuno delo prevzele druge ustanove. Zaradi takšnega razvoja inštitut-
skega raziskovalnega programa je bil 28. januarja 1966 Inštitut za geologijo
preimenovan v Inštitut za paleontologijo. Tako je že v naslovu poudar-
jeno raziskovalno področje, ki so ga v Inštitutu najbolj razvijali od usta-
novitve leta 1950 naprej. Obenem je odpadel vsak sum o morebitnih
dvotirnih raziskavah na sorodnih inštitucijah v Sloveniji.
V	pravilniku Inštituta iz leta 1950 so poudarjene predvsem preiskave
slovenskega ozemlja. To so člani Inštituta dosledno izvajali. Zato so svoj
program leta 1969 z lahkoto vključili v tako imenovani nacionalni pro-
gram, ki ga je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti za
vse svoje delovne enote in ki obsega raziskave slovenske zemlje, njene
zgodovine in kulture.
Inštitut je imel vseskozi tesne stike z drugimi slovenskimi geološkimi
ustanovami, zlasti z Geološkim zavodom in geološkim odsekom Univerze.
Zato v delovnih programih članov Inštituta ni nikoH prišlo do ponavljanja
raziskav, ki bi jih izvajali geologi in paleontologi na drugih inštitucijah.
Zaradi prijateljskega strokovnega sodelovanja so terenski geologi člane
Inštituta večkrat opozoriH na pomembna fosilna nahajališča, fosilno floro
in favno pa tudi sami nabirali in prepustiH v obdelavo sodelavcem SAZU.
V tej smeri se bodo' raziskave tudi nadaljevale. Dolgoletni inštitutski рах)-
gram predvideva še tesnejše sodelovanje paleontologov iz drugih sloven-
skih ustanov.
2. Geološke raziskave
Uslužbenci Inštituta nekdanje geološko^paleontološke sekcije so samo-
stojno аИ, v povezavi z Geološkim zavodom in drugimi ustanovami tudi
geološko' raziskovah dele Slovenije. Pozneje, ko je bil program Inštituta
usmerjen v paleontološko smer, so^ povezovali geološka raziskovanja s
preučevanji fosilne favne.
V	letih 1950 do 1955 je C. Germovšek kartiral Hste Višnja gora—
Cerknica, Novo mesto, Sežana—Šempeter. Skupaj zA. Ramovšem je
kartiral in reambuUral južno obrobje Ljubljanskega barja in barske osa-
melce (1951 do 1953), leta 1951 pa je pri. tem sodeloval še C. S le bin-
ger. V letu 1955 je C. Germovšek pregledal in kartiral okolico ne-
katerih izvirov na Dolenjskem in v BeH krajini, kjer ga je doletela smrt.
V	letih 1958 do 1962 jeR. Pavlovec sodeloval pri izdelavi osnovne
geološke karte. Raziskoval je predvsem paleogenske terene v Pivški kot-
lini, Vipavski dolini, Goriških brdih, Brkinih in v slovenskem delu Istre.
Leta 1960 je proučeval pleistoœnske plasti v Radovljiški kotlini. Leta 1969
pa je sodeloval s člani Geološkega zavoda pri terenskih raziskavah v
vzhodni Alžiriji (list Sedrata).
236
D. Turnšek je za osnovni geološki zemljevid delala v Loški dolini,
v okolici Cerknice, v okolici Vrhnike, na Logaški planoti, v okolici Gro-
supljega, Velikih Lašč, Dobrepolja, Višnje gore in v Prekmurju (1959 do
1963).
Pri vseh naštetih kartiranjih so uslužbenci akademijskega Inštituta
nabirali fosilno favno in mikrofloro, ki so jo pozneje podrobneje ob-
delali. Na podlagi terenskih in paleontoloških raziskav so prišli do mnogih
novih spoznanj o starosti in razvoju triadnih, jurskih, krednih in paleogen-
skih plasti pri nas.
Poleg geološkega kartiranja so člani Inštituta opravili še druge geološke
raziskave. Posebna pozornost je bila posvečena preučevanju geneze Ljub-
ljanskega polja glede na Ljubljansko barje (I. Rakovec 1952 in 1953).
R. Pavlovec je od leta 1955 do 1957 občasno pregledoval gramoznice
v Ljubljanski kotlini ter skušal v njih najti sesalske ostanke. Pri tem delu
je naredil nekaj poskusov z granulometričnimi analizami.
Leta 1957 je bilo s finančno pomočjo sklada Borisa Kidriča prvič pre-
vrtano Ljubljansko barje do podlage. Vrtina je bila postavljena med No-
tranjimi Goricami in Podpečjo. Skalno dno je dosegla pri 105 m. Palino-
loške analize sedimentov iz vrtine so dokazale njih würmsko in postwürm-
sko starost. Leta 1962 je sklad Borisa Kidriča financiral drugo vrtino, ki
je bila postavljena ob šotišču južno od Cme vasi. Skalno dno' je dosegla
pri 116,80m. V tej vrtini so bili ugotovljeni pleistocenski sedimenti od
mindelske poledenitve do holocena.
Kot rezultat večletnih geoloških in paleontoloških raziskav Goriških
brd je R. Pavlovec razdelil flišne plasti v tem delu Slovenije na dva
oddelka (1965). Spodnjega je imenoval kož banske plasti in mu pripisal
zgomjepaleocensko in spodnjeeocensko starost. Drugega je označil kot
medanske plasti, ki so spodnje- in srednjeeocenske starosti. Leta 1957 je
Pavlovec preučeval lapor v Goriških brdih, uporaben za cementno
industrijo.
K. Drobne in R. Pavlovec sta zgornjekredne in paleocenske
rdeče laporje v južnozahodni Sloveniji imenovala podsabotinske plasti
(1968), zakaj razlikujejo se od prave »scaglie«, kakor so jih prvotno ozna-
čevali. Obenem sta predlagala opustitev imena libumijska stopnja. Te
plasti vključujejo namreč favno, kakršna nastopa tudi drugod na prostoru
današnjega Sredozemlja. Poleg tega liburnijske plasti niso facialna poseb-
nost. Podobne sedimente najdemo namreč tudi drugod. Posamezne dele
teh plasti je mogoče imenovati s kronolitološkimi enotami kot vremske
plasti, kozinske plasti in milioHdni apnenec.
3. Petrografske in mineraloške raziskave
C. G e r m o v š e k se je v začetku svojega službovanja z veliko vnemo
lotil patrografskega kartiranja Pohorja. Rezultat njegovega neumornega
dela v letih 1950 do 1952 so bili številni skrbno izdelani prečni profili skozi
Pohorje. Izdelal je petrografsko karto Pohorja v merilu 1:25.000. Ta karta
je še danes podlaga za kartiranje in detajlno petrološko delo. Na kratko in
natanono je karakteriziral vse glavne magmatske, metamorfne in sedi-
mentne kamenine Pohorja.
237
Od leta 1951 do 1955 je C. Germovšek razširil svoja raziskovanja
na druge magmatske kamenine pri nas. Posvetil se je triadnim vulkani-
tom v raznih delih Štajerske. Zanimali so ga tudi serpen tini ti na Pohorju
(1954). Nekaj časa je posvetil raziskavam kremenovega peska pri Novem
mestu, ki so ga potreibovaH za steklarsko industrijo.
Najpomembnejše Germovškovo delo so »Triadne predomine se-
vernovzhodne Slovenije-« iz leta 1959. To delo je po njegovi smrti pre-
uredil J. Duhovnik. V njem je Germovšek na novo klasificiral
predomine in dal popoln petrološki opis s kemičnimi analizami in potekom
diferenciacije. VrstO' kamenin je prvič opisal, posebej kalijeve diferencíate
(npr. kalijev kremenov ortofir iz Ravenj pri Tuhinju, kahjev alkalni kre-
menov porfir iz Dečnega sela itd.).
Metamorfne kamenine okrog Blegoša in v Selški dolini so starejši
geologi različno interpretirali. Zato jih je J. Duhovnik začel podrob-
neje preiskovati (1954 do 1957). Terenske raziskave je pozneje razširil
na Jelovico in njeno obrobje (1959). Posamezne kamenine je ovrednotil
glede na njih petrološki in stratigrafski položaj.
J. D u h o v n i k je v letih 1954 do 1955 skupaj z I. Trdan-Duh ov-
ni k podrobno raziskal braunit iz Cera v Makedoniji, pri čemer je podal
klasično kristalografsko teodolitno analizo, kemično sestavo in debyegram.
Na podlagi literature in rezultatov raziskave je pravilno diagnosticiral
tedaj še ne dovolj natančno^ raziskani mineral.
V. Zer j a v je v letih 1954 do 1955 preiskala aktinoÜt iz Košina v Ma-
kedoniji in podala njegovo' kemično anahzo, optične konstante in rent-
gensko struktumo anahzo. To je prva tovrstna publikacija v slovenščini.
V letih 1955 do 1961 je raziskovala sanidin iz Zletova.
Vse navedene raziskave je Inštitut finančno podprl.
4. Prazgodovinska sekcija
Prazgodovinska sekcija je v letih 1950 do 1959 sodelovala pri sistemat-
skih paleohtskih izkopavanjih. Ker so' takšne raziskave drage, jih Inštitut
ni mogel sam financirati. Večino^ sredstev za izkopavanje sta dodelila
Predsedstvo SAZU in Inštitut za prazgodovino človeka (sedaj Katedra
za kvartarologijo) Univerze. Pri teh deüh je sodelovala tudi Sekcija za
arheologijo SAZU.
Izkopavanja je vodil S. Brodar, v manjši meri tudi M. Brodar
in F. O sole. Raziskovali so v raznih delih Pivške kothne: Betalov spod-
mol, Parska golobina pri Pivki, Jama v Lozi na Pivki, Ovoja jama pri
Prestranku, Postojnska jama in Zupanov spodmol. Kopali so še drugod
po Sloveniji in sicer v kamnolomu pri Črnem Kalu, v Roški špilji v Škoc-
janskih jamah in v Mokriški jami v Sa\ánjskih Alpah.
Našteta terenska raziskovanja so' dokazala naslednje:
a)	Kras je bil poseljen od predzadnjega glaciala do izteka ledene dobe.
b)	Na Krasu je bila kontinuirana poseHtev od paleolitika preko mezio-
litika (postaja pod Crmukljo in Dedkov trebež) do kovinskih obdobij.
c)	Aurignacienski lovd. so na lovu za jamskim medvedom prekrižarili
ves naš visokogorski svet, kar je bilo mogoče le v toplem interstadialnem
238
obdobju (W I II). Odkritja v Mokriški jami potrjujejo obstoj tega inter-
stadiala, ugotovljenega že v Potočki zijalki.
č) Koščena orodja iz Mokriške zijalke potrjujejo razvoj teh orodij,
kakršen je bil že prej ugotovljen v Potočki zijalki in drugod.
Leta 1953 je S. B r o d a r skušal najti sledove človekovega delovanja na
mamutovih ostankih iz Bobovka pri Kranju. Po legi in razprostranjenosti
najdb je sicer mogoče mishti na prisotnost človeka, vendar trdnega dokaza
ni bilo mogoče najti.
5. Paleontološke raziskave
Paleontološke raziskave sO' obsegale največji del vsakoletnega inštitut-
skega programa. Razumljivo je, da se je večkrat prepletal program paleon-
toloških in geoloških raziskav. To se je najpogosteje dogajalo pri terenskih
preučevanjih.
Pri vsakoletnih paleohtskih izkopavanjih je bilo najdenih vehko plei,-
stocenskih živalskih ostankov, ki jih je I. Rakovec prevzemal v pa-
leontološko obdelavoi. Rezultate teh raziskav je objavljal v Razpravah
SAZU in v drugih strokovnih publikacijah. Preiskal je pleistocensko favno
iz naslednjih slovenskih paleoHtskih postaj: Betalov spodmol (1950 do
1958), Crni Kal (1955 in 1956), Ovčja jama (1961 in 1962), Jama v Lozi pri
Orehku (1958 do 1962), Parska golobina piri Pivki (1959) in Mokriška jama
(1964 in 1965). Razen tega je raziskal sesalsko favno iz würmskega glaciala,
ki je bila odkrita pri izkopavanjih v Crveni Stijeni pri Petrovičih v Cmi
gori (1956 in 1957). Na prošnjo Arheološkega inštituta Srpske akademije
nauka v Beogradu je prevzel v znanstveno obdelavo ves fosilni material,
ki je bil odkrit pri večletnih izkopavanjih v Risovači blizu Arandjelovca.
S pomočjo ugotovljene favne in njene biološke analize je bilo treba v tem
primeru čim bolj natančnoi in zanesljivo datirati prvo paleolitsko postajo
v Srbiji (1960 do 1963).
Poleg favne iz paleolitskih postaj je Rakovec obdelal ostanke fo-
silne in subfosilne sesalske favne iz različnih najdišč. V letih 1953 in 1954
je raziskoval fosilne slone iz Slovenije. Obdelani so bili ostanki stepnega
mamuta Mammuthus trogonterii (Pohlig) z Janeževega brda pri Vuhredu
in mamutov Mammuthus primigenius (Blumenb.) iz Bobovka pri Kranju
(iz konca riške dobe). Pozneje je raziskal ostanek dinoterija (Dinotherium
aff. giganteum Kaup) iz phocenskih plasti pri Zgornjih Verjanah v Slo-
venskih goricah in mamutov molar z Meljskega hriba pri Mariboru iz za-
četnega dela würmskega glaciala. Obdelal je kosti in zobe povodnega
konja iz Pivške kotline, ki izhaja iz mindelsko riškega interglaciala (1953 in
1954). Na noiVo je preiskal ostanke širokočelnega losa iz starejšega pleisto-
cena, najdenega na Viškem brdu pri Ljubljani (1953 in 1954). Kostem tura
(Bos primigenius Boj.) iz Police pri Kranju in iz Zagorja ob Savi je pripisal
riško würmsko' starost, iz Betalovega spodmola in iz Parske golobine pa
würmsko (1954). Pozneje je raziskal še bovidne ostanke iz Kočarije pri
Kostanjevici (1957 in 1958) in nekaterih drugih krajev. Ugotovil je, da so
bih v mlajšem pleistooenu pri nas razširjeni v glavnem le turi, medtem ko
so bizoni prihajali občasno na obrobna področja. Pod Javorjem pri Sostrem
so bili odkriti celo svižčevi rovi, v katerih so bila ohranjena okostja
239
svizcev (1959 in 1960). Nadalje je R a k o ve c raziskoval molar mastodion-
tove vrste Zygolophodon tauHcensis (Schinz) iz sarmatskih plasti pri
Kraljevdh v Slovenskih goricah (1964). Iz krovnine velenjskega premo-
govnika je znanstveno obdelal številne ostanke obeh mastodontovih vrst
Bunolophodon (Anancus) arvernensis (Croiz. et Job.) in Zygolophodon
borsoni (Hays), ki sta živeli v spodnjem villafranchiju, kar so potrdile tudi
Sercljeve paHnološke raziskave. Med ostanki so poleg zob zastopane
tudi bolj аИ manj dobro ohranjene kosti obeh vrst, ki so med tovrstnimi
najdbami redke. Izvedene osteološke razlike med obema vrstama omogo-
čajo determinacijo izoliranih kosti (1966 do 1968). Preiskal je ostanke jam-
skega leva iz Lesnega brda pri Drenovem griču (1966 in 1967).
Poleg pleistocenskih sesalcev je Rakovec obdelal še nekatere po-
membnejše iz eneohtika. V letu 1952 je obravnaval ostanke bizona z Ljub-
ljanskega barja. V letih 1954 do 1956 je raziskoval bobre iz mostiščarske
dobe na Ljubljanskem barju. Pri tem je bila posvečena posebna pozornost
študiju patoloških pojavov na bobrih. Nato se je lotil obdelave rogovja
evropskega losa z Ljubljanskega barja in drugih krajev Jugoslavije. Leta
1957 je preiskoval osteološki material iz bronaste dobe pri Blatni Brezovici
na Barju. Med tem materialom so pomembni predvsem ostanki rjavega
medveda in patološka deformacija jelenove rogovile.
Rakovec je podal na podlagi svojih dotedanjih raziskovanj prvi
pregled vse sesalske favne na slovenskih tleh v pleistooenski dobi (1967).
Pri tem se ni omejil samo na naštevanje posameznih vrst, marveč je upo-
števal tudi njih horizontalno in vertikalno razširjenost. Iz tega je nastalo
pomembno delo o migracijah mladopleistocenskih sesalcev v Sloveniji, na
okopnelem delu severnega Jadrana in sploh na vsem področju južno od
Alp. V zvezi s tem je razpravljal tudi o nihanju morske gladine Jadrana
v poledenitvenih dobah (1960).
Leta 1957 so F. Drobne, R. Pavlovec inA. Sercelj preiskali
pleistocenske sedimente v opekarni Lokarji pri Vodicah. Gline so pahno-
loškoi analizirali, preiskali moluske v njih in dodali nekaj sedimentoloških
analiz. Dognali so, da so tamkajšnji sedimenti iz najmlajšega dela spod-
njega ali iz najstarejšega dela zgornjega pleistocena.
R. Pavlovec je v letih 1956 in 1957 obdelal mehkužce iz jezerske
krede na Ljubljanskem barju. Ugotovil je nad 20 vrst, s pomočjo katerih
je bilo mogoče dobiti nekatere paleogeografske podatke. Leta 1959 je podal
pregled vseh do takrat znanih kvartarnih mehkužcev v Sloveniji.
Poleg raziskav pleistocenske sesalske favne je ena izmed glavnih nalog
Inštituta preučevanje paleogenskih plasti in njihove favne. V letih 1955
do 1957 je Pavlovec preučeval zgornjeeocensko prominsko favno iz
окоИсе Drniša v Dalmaciji. Določil je 35 vrst koral, 32 vrst polžev in 34
vrst školjk, s pomočjo katerih je osvetlil tudi okolje, v katerem so se odla-
gale prominske plasti. Med f avno' sta bili dve novi vrsti.
Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v južnozahodni Sloveniji je
Pavlovec preučeval predvsem s pomočjo numulitov, asilin in globo-
rotaHj. Ugotovil je, da je najstarejši del nekdanjih liburnijskih plasti, kar
danes imenujemo vremske plasti, nastal v spKxinjem paleocenu (daniju).
Srednji in zgornji del liburnijskih plasti (kozinske in trsteljske plasti) se
240
je odložil v srednjem in zgornjem paleocenu. Pomembna je tudi ugoto-
vitev, da je fHš v severnejših delih zahodne Jugoslavije starejši kot v
južnejših delih (1961). Osnovo za stratigrafijo paleogena pri nas je postavil
v letih 1962 in 1963. Pozneje je Pavlovec podrobneje preučeval pa-
leogensko mikrofavno iz Brkinov (1963) in iz Goriških brd (1965), Med
studijskim bivanjem v Münchnu je med drugim preučil zgomjeeocenske
numulite z Bavarske ter cuisijske in lutecijske numulitine z grških otokov
Kephallenia in Ithaka.
Skupaj s paleontologoma V. De Zanchejem in F. Proto De-
cimo iz Padove je Pavlovec obdelal mikrofavno iz cuisijskega pro-
fila pri Ustju v Vipavski dolini. Opisal je dve novi numulitni vrsti. Tedaj
je bil v Sloveniji prvič ugotovljen nanoplankton z več vrstami (1966).
Na prošnjo Geološkega zavoda v Ljubljani je Pavlovec skupaj s K.
Drobne nabral makroforaminifere iz okolice Karojbe v Istri. Tam-
kajšnje terene je preiskoval S. Buser zaradi boksitov. Pavlovec je
s pomočjo numulitov in asilin ugotovil cuisijsko in lutecijsko starost
apnencev z makroforaminiferami (1967). Istrskim numulitinam se je
Pavlovec posvečal tudi pozneje. Opisal je novo vrsto operkulin Oper-
culina maxima in na podlagi favnističnih opazovanj podal nekaj pripomb
k paleogeografiji eocenskih plasti v Istri (1968). Obenem se je posvečal
problemom razvojnih nizov numulitin. Osnovo za to mu je dal študij favne
iz Istre in iz Turčije (1968). Omembe vredna je še hipoteza o načinu živ-
ljenja numulitov (1960), katero je objavil skupaj z odpisom nekaterih
numulitov iz Poljšice, otoka Biševa ter iz Makedonije.
Leta 1960 soR. Pavlovec, R. Gospodarič, F. Proto Decima
iz Padove in G. Kolosváryiz Szegeda obdelali paleocenske in eocenske
foraminifere in korale iz Pivške kotline. Ta del Slovenije so prikazali kot
primer zelo različnih enako starih faciesov na majhnem prostoru v sta-
rejšem terciar ju.
Med paleogensko makrofavno je Pavlovec preučil taksonomski po-
ložaj vrste Spondylus variocostatus Pavlovec (1969), ki je doslej znana samo
iz Dalmacije. Med favno iz vzhodne Alžirije je za Geološki zavod v Ljub-
ljani določil več vrst spodnjekrednih orbitolin, eocenskih numulitov,
miocenskih heterostegin in paleogenskih ter neogenskih mehkužcev (1970).
Preučevanje jurskih plasti in njihove favne je začel že C. Germov-
š ek. V letih 1952 do 1955 je nabiral in obdeloval zgornjejurske hidrozoje
in mezozojske korale. Posebno pozornost je vzbudila njegova razprava
o hidrozojih Dolenjske. V njej je Germovšek opisal veliko število
vrst, med katerimi so bile nekatere nove. Obenem je revidiral več hidro-
zojskih vrst in rodov.
Germovškovo paleontološko' delo je od leta 1969 naprej nada-
ljevala D. Turnšek. Po' regionalnih enotah (Trnovski gozd, razni kraji
Notranjske in Dolenjske) je preučevala najprej jurske in spodnjekredne
alge ter mikrofavno, ki je dotlej še nihče v Sloveniji ni obdelal (1962, 1965
in 1966). Obenem se je posvetila natančnim raziskavam zgomjejurskih
hidrozojev iz vse Slovenije. Rezultate teh raziskav je objavila v več raz-
pravah (1966 1967 in 1969). Poleg podrobnih opisov favne, med katero je
mnogo novih vrst in rodov, ki jih je potrdil tudi takratni vodilni strokov-
16 — Geologija 14	241
njak za hidrozioje prof. R. G. S. H u d s o n iz Dublina, so zlasti pomembne
ugotovitve v zvezi s paleoekološkimi in paleogeografskimi razmerami v
jurski dobi na ozemlju današnje Slovenije. Na podlagi jurske favne sklepa
Turnškova, da je bila na ozemlju današnje južne Slovenije izredno
bogata pUtvomorska sedimentacija s številno favno, v severni Sloveniji
pa skromna in neenakomerna globljemorska sedimentacija, kjer podmorski
pogoji niso dovoljevali povsod bogatega odlaganja materiala in ostankov
življenja. Na plitvomorskem šelfu južne Slovenije so hidrozoji uspevali v
treh različnih favnističnih pasovih. Vsa leta je Turnškova tesno sode-
lovala s S. Buser jem, ki je kartiral južno Slovenijo^ in se posvečal stra-
tigrafiji jurskih skladov.
Poleg fosilnega materiala iz Slovenije je Turnškova obdelala jur-
ske hidrozoije in korale iz Cme gore in iz zahodne Srbije (1968), jurske
hidrozoje iz Dobruidže v Romuniji (1970), zgomjekredne hidrozoje iz za-
hodne Srbije ter zgomjejurske aktin<>stromaridne hidrozoje iz vzhodne
Srbije (1970). Obdelala je nekaj triadnih hidrozojev iz Turčije in jurskih
hidrozojev iz Alžirije, vendar ü rezultati še niso objavljeni.
Od leta 1968 dalje zbira jurske korale, ki jih je začela sistematično pa-
leontološko obdelovati.
V prvih letih delovanja je Inštitut prispeval nekaj sredstev za obsežne
raziskave mlajšega paleozoika in njegove favne pri nas (A. Ramovš 1951
do 1958) .Največja pozornost je bila posvečena permskim plastem v Po-
Ijansko-vrhniških nizih, v Vitanjskem nizu, v okoHci Bleda in karbonskim
konglomeratom pri Podlipoglavu.
6. Udeležba na kongresih in drugih prireditvah
Leta 1956 se je R. Pavlovec udeležil kolokvija o paleogenu v Ita-
liji (Vicenza — Verona — Padova). Leta 1962 je za 1. kolojkvij o eocenu
v Bordeauxu pripravil referat o liburnijskih plasteh pri nas. Aktivno je
sodeloval na jugoslovanskih kongresih, simpozijih in kolokvijih. Na 3, geo-
loškem kongresu v Sarajevu leta 1957 je predaval o prvih poskusih z mor-
fq|metrično metodo v Jugoslaviji. Leta 1966 je na 1. kolokviju o Dinari dih
v Ljubljani podal pregled razvoja paleogena pri nas. Leta 1968 sta K,
Drobne in R. Pavlovec na 3. simpoziju o Dinaridih v Zagrebu pre-
davala o paleocenskih faciesih v Sloveniji. Podala sta nekaj predlogov za
novo poimenovanje teh plasti.
D. Turnšek se je udeležila več domačih kongresov, simpozi-
jev in kolokvijev. Leta 1968 je sodelovala na kolokviju o taksonom-
skih problemih hidrozojev, ki je bil v Darmstadtu. Na simpoziju o juri
leta 1969 v Budimpešti je imela referat o jurskih hidrozojskih grebenih
pri nas.
7. Štipendije
D. Turnšek in R. Pavlovec sta prejela večkrat enomesečne šti-
pendije dunajske univerze, kar sta izrabila za preučevanje jurskih hidro-
zojev in paleogenskih foraminifer iz Slovenije.
242
R. Pavlovec je bil v letih 1963 in 1964 štirinajst mesecev štipendist
Alexander von Hum bold tove ustanove. V tem času je na münchenski uni-
verzi obdeloval paleogenske makroforaminifere iz Slovenije.
8. Sodelovanje
Za fosilne skupine, za katere pri nas nimamo strokovnjaka, je bilo
treba del fosilnega materiala poslati v obdelavo drugam. Med jugoslo-
vanskimi paleontologi je z Inštitutom največ sodelovala dr. Vanda Ko-
chansky-Devidé, profesorica na zagrebški univerzi. Preučevala je
permske fuzulinide (1954, 1955 in 1957). Donata Nedela-Devidé iz
2^greba je raziskovala zgornjekredne mikrofosile in s pomočjo' teh ugo-
tavljala starost volčanskih apnencev (1956). Dr. Valerija Kostic-Pod-
g or ska iz Beograda je v letih 1954 in 1955 preiskovala karbonske in
permske korale iz Slovenije.
Od tujih strokovnjakov je najtesneje sodeloval z Inštitutom prof. dr.
Othmar Kühn z dunajske univeorze. Dvakrat je obiskal Inštitut in imel
na Akademiji predavanje. Naprošen je bü za obdelavo mezozojskih amo-
nitov z Dolenjske in iz doline Triglavskih jezer. To favno je preiskoval
od leta 1954 naprej.
Prof. dr. Adolf Papp z dunajske univerze je obdelal zbirke neogen-
skih gastropodov iz Slovenskih goric (1954 in 1955) in nekaj mojuskov iz
raznih pleistocenskih nahajališč (1957). Prof. dr. Helmuth Flügel z uni-
verze v Gradcu je preiskoval predkarbonsko favno in karbonske korale
iz raznih slovenskih nahajališč (1954 do' 1956). Dr. Kari Dietrich
Adam, glavni konservator v prirodoslovnem muzeju v Ludwigsburgu,
je obdelal mlečni zob nosoroga Dicerorhinus kirchhergensis Jäger iz Črne-
ga Kala (1956). Prof. dr. Erich Then i us z Dunaja je podrobneje preučil
molar staropleistocenskega medveda Ursus mediterraneus Major iz oko-
lice Vrhovelj (1957) ter nekaj pleistocenske sesalske favne iz raznih slo-
venskih nahajališč (1960).
Dr. Miklós Kretzoi iz Budimpešte je določil ptičje ostanke iz Beta-
lovega spodmola (1959). Dr. Franca Proto Decima iz Padove je pre-
iskala mikroforaminifere iz paleogenskih plasti pri Ustju v Vipavski do-
lini in iz okolice Postojne (1966). Dr. Vittorio De Zanche iz Padove je
sodeloval pri obdelavi numulitov iz Ustja (1966). Prof. dr. Gabor K ol os -
v á r y iz Szegeda je obdelal korale iz paleogenskih plasti v severni Istri
ter v Pivški, kotUni (1966). Prof. dr. Herbert H a gn sodeluje pri raziskavah
paleocenske mikrofavne iz južnozahodne Slovenije.
Inštitut SO' obiskali številni geologi in paleontologi iz drugih jugoslo-
vanskih repubHk in iz tujine. Leta 1966 je bil na specializaciji v našem
Inštitutu dr. Vittorio De Zanche s padovanske univerze, leta 1969 pa
Luciano Degrassi z univerze v Trstu. Oba sta pri R. Pavlovcu štu-
dirala paleogensko mikrof avno.
243
Activities of the Institute for Paleontology with
the Slovenian Academy of Sciences and Arts in
Ljubljana
Rajko Pavlovec
In the years after the war the status of the Academy of Sciences and
Arts changed from a purely representative to a representative and re-
search type of organisation. Within the scope of various academic bran-
ches research institutes, sections, boards and committees gradually began
to function. On March 21, 1950 the Institute for Geology was founded,
affiliated to the branch of natural seiendes. Initially the Institute had
three sections: for geology-paleontology, mineralogy-petrography and pre-
historic studies.
The most active was the section for paleontology-geology. Later on
the work of the section for mineralogy-petrography was taken over by
the Geological Survey and University. The section for prehistoric studies
did not perform independent research, it worked in connection with other
institutions.
Becaiiise increased geological research in Slovenia demanded more and
more paleontologists the work of the institute gradually developed into
direction of paleontology. The section for prehistoric studies and mine-
ralogy-petrography ceased to exsist.
Due to such development of the research programme of the institute
it was renamed into Institute for paleontology.
The research work at this institute developed mainly into three direc-
tions:
1.	pleistocenic mammal fauna
2.	paleogenic nummulitins
3.	mesozoic hydro25oa and anthozoa.
Beside the regular staff of the institute (the head of the institute aca-
demician I. Rakovec and his assistants dr. R. Pavlovec and dr. D. Turnšek)
some paleontologists of other institution for geology were asked to parti-
dpaite in solving some of the specific assignments.
Viri
Osterò, v., 1957, Nekaj o delu mineraloško-petrografske sekcije Geolo-
škega inštituta SAZU za naše gospodarstvo. Gospodarski koledar za 1957, 82—
83. Ljubljana.
Pavlovec, R., 1958, Nekaj o delu geološko-paleontološke sekcije Geo-
loškega inštituta SAZU od ustanovitve do danes. Gospodarski koledar za 1958,
117—120. Ljubljana.
Brodar, M., 1959, Delo prazgodovinske sekcije Geološkega inštituta SAZU
in naše gospodarstvo. Gospodarski koledar za 1959, 138—139. Ljubljana.
Letna poročila o delu Inštituta za geologijo SAZU:
Letopis SAZU, 4 (za 1950), 147—148. Ljubljana 1952
Letopis SAZU, 4 (za 1951), 174—177. Ljubljana 1952.
Letopis SAZU, 5 (za 1952), 219—223. Ljubljana 1954.
244
Letopis SAZU, 5 (za 1953), 290—294. Ljubljana 1954.
Letopis SAZU, 6 (za 1954), 109—115. Ljubljana 1955.
Letopis SAZU, 7 (za 1955), 100—107. Ljubljana 1957.
Letopis SAZU, 8 (za 1956), 112—115. Ljubljana 1958.
Letopis SAZU, 8 (za 1957), 175—179. Ljubljana 1958.
Letopis SAZU, 9 (za 1958), 119—121. Ljubljana 1959.
Letopis SAZU, 10 (za 1959), 56—59. Ljubljana 1960.
Letopis SAZU, 11 (za 1960), 51—54. Ljubljana 1961.
Letopis SAZU, 12 (za 1961), 100—102. Ljubljana 1962.
Letopis SAZU, 13 (za 1962), 74—76. Ljubljana 1963.
Letopis SAZU, 14 (za 1963), 58—61. Ljubljana 1964.
Letopis SAZU, 15 (za 1964), 93—96. Ljubljana 1965.
Letopis SAZU, 16 (za 1965), 90—93. I.jubljana 1966.
Letna poročila o delu Inštituta za paleontologijo SAZU:
Letopis SAZU, 17 (za 1966), 74—77. Ljubljana 1967.
Letopis SAZU, 18 (za 1967), 106—109. Ljubljana 1968.
Letopis SAZU, 19 (za 1968), 81—85. Ljubljana 1969.
Letopis SAZU, 20 (za 1969), 103—107. Ljubljana 1970.
Letopis SAZU, 21 (za 1970), 173—176. Ljubljana 1971.
245