URADNI VESTNIK OBClN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BE2IGRAD e CENTER • MOSTE-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 30. DECEMBRA 1966 LETO XIII., ŠT. 33 MESTNI SVET 86 Na podlagi 1. člena temeljnega sakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. 1. SFRJ št. 10,65), 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. 1. SRS št. 29/66), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS 11/64 in 36/65), 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet Ljubljana na 24. redni seji, dne 28. decembra 1966, sprejel ODLOK » prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane SPLOŠNE določbe 1. člen S tem odlokom se uvaja na območju (mesta Ljubljane obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano Zemljišče v ožjem gradbenem oko-lišb mesta Ljubljane v smislu predpisov o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Glasnik št. 12 in 16/59 ter 72, 62). — za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti, oziroma ne oddaja v najem. 5. člen Mestno zemljišče, ki se uporablja za kmetijske namene in se zanj plačuje prispevek od kmetijske dejavnosti po katastrskem dohodku, je oproščeno plačevanja prispevka vse dotlej, dokler se zanj ne sprejme zazidalni načrt. Mestno zemljišče, ki ga uporabljajo kmetijske proizvodne organizacije za kmetijske namene, je oproščeno plačevanja prispevka vse dotlej, dokler se zanj ne sprejme zazidalni načrt. C. člen Zavezanci, ki prejemajo družbeno-materialno pomoč in drugi občani, ki bi jim prispevek ogrožal osnovni življenjski standard, ne plačujejo prispevka. Plačevanja prispevka ne morejo biti oproščeni tisti občani, ki ustvarjajo dohodek iz rednega delovnega razmerja. Zavezance iz prvega odstavka ga člena oprosti prispevka pristojna občina. MERILA ZA OBRAČUNAVANJE PRISPEVKA 7. člen Glede na lego zemljišča, prometno povezanost s centrom in opremljenost s komunalnimi napravami, se mestno zemljišče na območju mesta razdeli na dve coni (opis meja con je sestavni del tega odloka). 8. člen Prispevek se plačuje od površinske enote stavbnega zemljišča, oziroma od površine koristnega zgrajenega prostora. Prispevek od zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. Prispevek od nezazidanega stavbenega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojen urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje. Pri vseh stanovanjskih prostorih se upošteva površina po popisnem listu pri popisu stanovanj v letu 1965. Prispevek za pokrite garažne prostore se obračunava kot za stanovanjske prostore. VIŠINA PRISPEVKA 9. člen 3. člen Prispevek plačujejo: — uporabniki poslovnih in drugih zgrajenih prostorov, ki se upodabljajo za gospodarske in druge dejavnosti; — uporabniki stanovanjskih prostorov in garaž; — uporabniki stavbnih zemljišč. 4. člen Prispevek se ne plačuje: — za mestno zemljišče: ki se upodablja za vojaške namene; na katerem so stavbe tujih držav, ki jih Uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stan uč j e njihovo osebje, ob vzajemnosti ; na katerem so stavbe, ki jih Uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno; na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so bo zakonu o nacionalizaciji najemnih Zgradb in gradbenih zemljišč iz-vzcti iz nacionalizacije; — za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo namene telesnokulturne, socialne, zdravstvene in kulturnoprosvetne nanrene; — za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, javne Ueste in železniške tirne naprave; Višina prispevka v posameznih conah se določi: I. cona II. cona v N din v N din — za stanovanjske prostore, garaže in objekte družbe- nega standarda (obrati družbene prehrane) od m1 tlorisne površine mesečno 0,15 0,10 — za poslovne in druge zgrajene prostore, ki se uporab- ljajo za gospodarske in druge dejavnosti od m’ tlorisne površine mesečno 0,15 0,15 — za nezazidano stavbno zemljišče od nr mesečno 0,05 0,03 NAMEMBNOST UPORABE PRISPEVKA 10. člen Prispevek je namenski in se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje komunalnih objektov, naprav in napeljav kolektivne komunalne potrošnje, in sicer za: — mestne ceste in ulice (razen kategoriziranih cest, ki so v upravljanju Cestnega podjetja Ljubljana); — trge, hodnike in kolesarske steze; — postajališča mestnega potniškega prometa; — parkirne prostore (izven vozišč) v stanovanjskih naseljih; — rekreacijske površine in otroška igrišča v stanovanjskih naseljih; — javno razsvetljavo; — kanalizacijsko omrežje za odvod meteornih voda. 11. člen Prispevek se sme uporabljati samo na prispevnem območju mesta Ljubljane, in sicer po večletnih in letnih programih. Program in zaključni račun uporabe sredstev prispevka usklajuje in sprejema občinska skupščina glede na potrebe v soglasju s krajevnimi skupnostmi in zbori volivčev. Prispevek se zbira na posebnem računu občine. DOLOČITEV PRISPEVKA 12. člen Mesečni prispevek določi zavezancu občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, z odločbo. Zoper odločbo, s katero je pristojni upravni organ odmeril prispevek, ima zavezanec pravico do pritožbe. 13. člen Osnovo za odmero prispevka za zasebni sektor (tudi etažni) stanovanj in poslovnih prostorov ter zemljišč so dolžni prijaviti občinskemu upravnemu organu lastniki zgradb oziroma posameznih stanovanj. Osnove za odmero prispevka za poslovne in druge zgrajene prostore ter zemljišča, ki se uporabljajo za gospodarske in druge pridobitne dejavnosti, so dolžne prijaviti občinskemu upravnemu organu delovne organizacije oziroma uporabniki zgrajenih prostorov in zemljišč. Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, odmerja prispevek za celotno stanovanjsko hišo v družbeni lastnini. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami obračunava prispevek s posameznimi imetniki stanovanjske pravice, oz. uporabniki poslovnih prostorov v hišah, ki so v njenem upravljanju; v takih primerih se plačuje hkrati s stanarino oziroma najemnino. Ce zavezanec ob prvi zahtevi odkloni plačilo prispevka, mu mora upravni organ izdati posamično odločbo, zoper katero ima pravico do pritožbe. Vprašanje povračila stroškov v zvezi z obračunavanjem in pobiranjem prispevka se uredi sporazumno med občino in organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Zavezanci, po določilih tega člena odloka in organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, so dolžni osnove za odmero prispevka prijaviti občinskemu upravnemu organu do . 30. januarja 1967. 14. člen Pri zasebnih zgradbah plačujejo prispevek lastniki zgradb oz. imetniki stanovanjske pravice. Imetniki stanovanjske pravice, ki stanujejo v takih zgradbah, so dolžni plačati lastniku zgradbe prispevek za stanovanjske prostore, ki jih uporabljajo. V primero, da ne pride do sporazuma med lastnikom zasebna zgradbe in imetnikom stanovanjske pravice glede plačevanja in obračunavanja prispevka, se to uredi z odločbo pristojnega upravnega organa. 15. člen Zavezanci prispevka so dolžni vso spremembe pri osnovah za obračun prispevka sproti javljati pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine, najkasneje pa v roku enega meseca po izvršeni spremembi. KONČNE DOLOČBE 16. člen Od 1. januarja 1967 do pravnomočnosti odločbe o določitvi prispevka se pobira akontacija na prispevek skupaj s stanarino in najemnino za stanovanjske in poslovne prostore v družbeni lastnini. Razlike med akontacijo in po odločbi določenem prispevku se obračunajo v prvem mesecu po vročitvi odločbe. 17. člen Prispevek se obračunava in plar čuje od 1. januarja 1967 dalje. t—-................................ 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 010-083/06. Datum: 28. decembra 1906. Predsednik mestnega sveta Ljubljana: ing. Marjan Tepina 1. r. OPIS MEJE CON IN OBMOČJA, NA KATEREM SE POBIRA PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA 1. Po drugem členu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča: I. CONA V občini Ljubljana-Bežigrad: Ves predel mesta, ki meji na severu do Tolstojeve ulice, na vzhodu od Tolstojeve ulice po Titovi cesti (brez stavbišč na vzhodni strani te ceste) do Visoke politične šole, zajame to šolo in Gradbeni šolski center ter južni predel Cerkove in Koželjeve ulice do Zal, nato po Savski in Šmartinski cesto do šmartinskega železniškega podvoza; na jugu meji ta cona do glavne železniške proge i (meja z občino Ljubljana-Center), na zahodu pa do kamniške železniške proge (meja z občino Ljubljana-Šiška) do Tolstojeve ulice. Opisani predel zajema dele katastrskih občin: Brinje, Dravlje, Ježica, Kapucinsko predm., Sp. Šiška, Sv. Petra predm. I. del in Stožice. V občini Ljubljana-Center: Celotno območje občine z izjemo zelenih površin na Gradu, v Tivoliju in na Golovcu. Ta predel zajema vse katastrske občine v tej občini, in to: Gradišče predm. (del), Kapucinsko predm. (de!), Krakovsko predm. (del). Karlovško predm. (del), Ljub-ljana-mesto, Poljansko predm., Sp. Šiška (del), Sv. Petra predm. I. del (del), Sv. Petra predm. II. del. V občini Ljubljana-Mostc-Poljc: Ves predel mesta z vključno na severu naseljem »Nove Jarše«, podjetjem »Žito« in aerodromom, na zahodu poteka meja med katastrsko občino Moste in Slape, tako da zaseže aerodrom in »Toplarno«, izloči pa avtodrom do Poti na Fužine; na jugu poteka meja po Poti na Fužine in se pred Zaloško cesto obrne v jugozahodni smeri do Ljubljanice, gre po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, tako da zajame še Hra-deckega cesto; na zahodu pa gre do meje občine Ljubljana-Center (dolenjska žel. proga) in do občine Ljubljana-Bežigrad (Smartinska in. Savska cesta). Opisani predel zajema celotne oz. dele kat. občin, ki leže v tej občini, in sicer: Brinje (del), Karlovško predm. (del), Moste. Stožicc (del), Sv. Petra predm. I. del (del). Udmat ter del k. o. Stepanja vas. V občini Ljubijana-Slška: Ves predel mesta, ki seže na jugozahodu do zelenega pasu (Tivoli, Šišenski hrib), tako da zajame zemljišče od Celovške ceste, Pod gozdom, Vodnikovi cesti, Pod hribom in ob Matjanov! poti, nadalje Šišensko cesto, Majde Silčeve ulico, Bregarjevo ul., severni predel Levični-kove ul. z Vodnikovim naseljem vred gre naprej po Vodnikovi cesti, tako da zajame zemljišče in stavbi-šča le na desni strani Vodnikove ceste vse do Celovške ceste, nadalje po desni strani Celovške ceste do meje med kat. občinama Dravlje in St. Vid; severozahodna meja poteka od Celovške ceste po meji mod kat. občinama Dravje in Št. Vid, tako da zaseže v I. cono Tovarno dekorativnih tkanin in prečka gorenjsko železniško progo in poteka kot severovzhodna meja tik ob tej progi proti mestu do Stegenske ceste in zajema v I. cono zemljišče »Litostroja« in Mestne plinarne, prečka Vodovodno cesto in s Strojevo ulico pride do kamniške železniške proge; jugovzhodni del meje I. cone pa je meja z občino Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Center (kamniška in tržaška železniška proga). Opisani predel zajema dele kat. občin: Dravlje, Kapucinsko predm., Sp. Šiška in Zg. Šiška. V občini Ljubljana-Vič-Rudniik: Ves predel mesta, ki zajema na jugu zemljišče ob Dolenjski cesti (iz-vzemši zeleni pas na Golovcu) vse do Poti k ribniku, od te poti zajema le zemljišče na desni strani Dolenjske ceste do naselja, imenovano »London«, kjer prečka dolenjsko železniško progo in zajame zemljišče ob Knezovem štradonu, preseka Peruzzijevo cesto, poteka po potoku Veliki Galjevec, preseka cesto na Galjevico, gre naprej po tem potoku ca. 350 m, se obrne od tega potoka proti jugu na križišče Jurčkove poti in Bovškega štradona, zajame parcele na desni strani Ilovškega štradona do stavbne parcele št. 329 na Ižanski cesti. Do te parcele zajema vsa zemljišča na desni in levi strani Ižanske ceste do Kamniškega štradona in gre po desni strani tega štradona do Ljubljanice, po Ljubljanici do izliva Malega grabna, po Malem grabnu do V Murglah in potem po Cesti v Mestni log, nato zajame vsa stavbišča ob tej cesti z internatom TSŠ do Gerbičeve ulice, zaseže zemljišča ob tej ulici in zemljišče tovarne »Žičnica« do Grada-ščice in po Gradaščici do Tržaške ceste, zaseže zemljišče ob Tržaški cesti do Viške ceste. Na zahodu gro po Viški cesti, ob kateri zajame obrobne objekte, se obrne po Cesti Dolomitskega odreda (Dobrovška cesta), tako da zajame kompleks Vino-ceta vse do Gradaščice, prečka Cesto na Brdo, zajame zemljišče ob Puhte-jevi, Žabarjevi, Viničarjevi, Poklju-karjevi in Gabrščkov! ulici. Na severu zajame celotno Rožno dolino, Večno pot, Kikljevo ulico in stavbišča od Poti na Drenikov vrh vse do zelenega pasu (Rožnik, Šišenski hrib, Tivoli). Na vzhodu pa I. cona meji z občino Ljubljana-Center (Tobačna ulica, Aškerčeva cesta, Ljubljanica). Opisani predel zajema celotne oz. dele kat. občin, ki leže v tej upravni občini, in sicer: Gradišče predm. (del) in Krakovsko predm. (del) ter dele k. o. Karlovško predm., Rudnik, Trnovsko predm. in Vič. II. CONA Druga cona zajema vsa ostala zazidana in nezazidana zemljišča v ožjem gradbenem okolišu mesta Ljubljane v smislu predpisov o na-cionaliziranju najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Glasnik št. 12/59 in 16/59 ter 72,62). 87 Na podlagi 7. b člena zakona o spremembah m dopolnitvah zakona o obrestih gospodarskih skladov (Ur. list SFRJ št. 15, 35 in 56 65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS št. 11/64 in 36'65). 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljana (Glasnik št. 38 64) jc Mestni svet Ljubljana na 24. redni seji, dne 28. decembra 1966, sprejel ODLOK o določitvi komunalnih organizacij, ki imajo pomen za mesto Ljubljana 1. člen Komunalne delovne organizacije, ki imajo pomen za mesto Ljubljana, so tiste gospodarske organizacije ali njihove poslovne enote, ki opravljajo dejavnost v smislu določil 7. b člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obrestih gospodarskih skladov, ter komunalne storitve, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana. 2. člen Komunalne delovne organizacije, ki Imajo pomen za mesto Ljubljana, so: Snaga, Rast, Mestni vodovod, Mestna plinarna, Kanalizacija, Javna razsvetljava, Elektro Ljubljana, Toplarna, Žale, Kinematografsko podjetje Ljubljana, Varnost, Uprava trgov, Pekarna Center, Ljubljanske mlekarne, Živilski kombinat Žito, Ljubljana-transport — dejavnost mestnega in primestnega potniškega prometa z ustrezajočim delom delavnic in uprave ter stanovanjska podjetja in stanovanjske enote pri delovnih organizacijah. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1967. 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok mestnega sveta o določitvi komunalnih organizacij, ki imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik št. 14/65 z dne -23. marca 1965). Številka: 010-081/66. Datum: 28. decembra 1966. Predsednik mestnega sveta Ljubljana: ing. Marjan Tepina 1. r. 88 Na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Ur. 1. SFRJ št. 15, 35 in 56/65), 1., .2. in 7. člena zakona o obrestnih merah za obresti od gospodarskih skladov (Ur. 1. SFRJ št. 35/65), 3. člena, zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS št. 11/64 in 36 65) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik št. 38/64), je Mestni svet Ljubljana na 24. redni seji, dne 28. decembra 1966, sprejel ODLOK o obračunavanju in plačevanju obresti od poslovnega sklada komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto Ljubljana za leto 1967 1. člen Komunalne delovne organizacije: Kinematografsko Podjetje Ljubljana, Komunalno podjetje »Varnost«, Mestna plinarna, Mestni vodovod, Kanalizacija, Javna razsvetljava, Komunalno podjetje »Zale«, Komunalno podjetje »Rast« in Uprava trgov, obračunavajo obresti od poslovnega sklada po obrestni meri 1 %. Komunalne delovne organizacije: Eleklro Ljubljana, Toplarna, Komunalno podjetje »Snaga«, Ljubljana-transport — dejavnost mestnega' in primestnega prometa z ustrezajočim delom delavnic in uprave, Žito Ljubljana, Pekarna Center, Ljubljanske mlekarne obračunavajo obresti od poslovnega sklada po obrestni meri 2 %. Stanovanjska podjetja in stanovanjske enote pri delovnih organizacijah se oprostijo obračunavanja in plačevanja obresti od poslovnega sklada. 2. člen Komunalne delovne organizacije, naštete v prvem členu tega odloka, plačujejo obračunane obresti od poslovnega sklada v kreditni sklad Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. Kreditna banka in hranil niča Ljubljana vodi sredstva iz prvega odstavka tega člena na posebni partiji kreditnega sklada. 3. člen Elektro Ljubljana plačuje ‘A obračunanih obresti od poslovnega sklada v kreditni sklad Kreditne banice in hranilnice Ljubljana, Vi obračunanih obresti od poslovnega sklada pa vlaga v svoj poslovni sklad. 4. člen Sredstva, zbrana po 2. in 3. členu tega odloka, uporabi Kreditna banka in hranilnica Ljubljana samo za kredi lirnje izgradnje in obnove komunalnih naprav in delovnih siedstdv komunalnih delovnih organizacij na območju mesta Ljubljana. 5. člen Mestni svet določi s posebnim odlokom temeljne smernice, po katerih se bodo zbrana sredstva, ki jih vlagajo v kreditni sklad banice komunalne delovne organizacije, ki imajo pomen za mesto Ljubljana, uporabljala v letu 1967. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se za leto 1967. Številka: 010-080/66. Datum: 28. decembra 1966. Predsednik mestnega sveta Ljubljana: ing. Marjan Tepina 1. r. 89 Na podlagi 2. člena in 2. točke 3. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Ur. k SFRJ št. 35/65), 3. člena zakona ,o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik št. 38/64), je Mestni svet na 24. redni seji, dne 28. decembra 1966, sprejel ODLOK o odstotku sredstev, ki sc izločajo za subvencioniranje stanarin v letu 1967 1. člen Delovne organizacije in druge družbeno-pravne osebe ter državni organi na območju mesta Ljubljane vplačujejo v letu 1967 sredstva iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Ur. !■ SFRJ št. 35/65) na enoten račun pri službi družbenega knjigovodstva v višini 25,5 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).- Mestni svet lahko zniža ali zviša odstotek sredstev za subvencionira' nje stanarin, določen v 1. odstavku tega clcna med letom 1967, če se P° potrjenih zaključnih računih stanovanjskih podjetij in stanovanjskih enot pri delovnih organizacijah ugn* tovi, da ne ustreza razliki med pla' čano stanarino, ki jo plačujejo imet' niki stanovanjske pravice in polno stanarino. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 010-079/66. Datum: 28. decembra 1966. Predsednik mestnega sveta Ljubljana: Ing. Marjan Tepina 1. r. 90 Na podlagi 2. člena zakona o dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. list tirllJ št. 29/66) in 17. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik št. 38 64) je Mestni svet na 24. redni seji, dne 28. decembra 1966, sprejel ODLOK e dopolnitvi odloka o nkinitvl mestnega sklada rizika pri trgovanju s kmetijskimi živilskimi pridelki v Ljubljani 1. člen V odloku o ukinitvi mestnega sklada rizika pri trgovanju s kmetijskimi živilskimi pridelki v Ljubljani (Glasnik št 26,66) se v 2. členu v drugem odstavku črta pika in doda naslednje besedilo: — posebnega računa. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 010-082/63. Datum: 28. decembra 1966. Predsednik mestnega sveta Ljubljana: ing. Marjan Tepina 1. r. Na podlagi 52. člena temeljnega zakona o zavodih (Ur. list SFRJ Št 5/65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine nj kot 70 točk, se popravek ne Odšteva. No dobimo po tabeli A seštevek ck za stanovanjc, tedaj po tabeli B dtu seštevku prištejemo ali od nje-1 odštejemo ustrezno število točk, jo odvisno od kvadrature stanova. Na primer: stanovanje 80 m8* 1 je dobilo po tabeli A 100 točk, ^imelo po tabeli B 100—4 = 96 l Od tako dobljenega števila točk • halo odštejejo točke po tabeli C. TABELA C 1 — Obrabljenost stanovanja — Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja. Glede klasifikacije stavbe pod a) do c) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — Gradivo in konstrukcija. — S starostjo stavbe je mišljeno število let, od kar se je začela stavba uporabljati. — Če gre za nadzidano stavbo, se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi. 2 — Vlažnost stanovanja a) Za popolno vlažno stanovanjc se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja. b) Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih in v kuhinji, in sicer v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva. 3 — Lega stanovanja v stavbi a) Za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolnega terena. b) Suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Če je teren nagnjen, se vzame sredina nivoja. č) Za stanovanje v nizkem pritličju se šteje stanovanje, pri katerem so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena. 4 — Toplotna izolacija stanovanja a) Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 cm, iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije, dalje stanovanja na podstrešju ali na mansardi ,prl katerih stropi niso zadosti izolirani in podobno, ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna. 5 — Sončnost stanovanja a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosedne stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh. -6 — Onesnaženost zraka a) Po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak. 7 — Ropot .. a) Močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer s6 v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči. b) Velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto. Pripomba: Odbitne točke sc upoštevajo samo, če tako predpiše občinska skupščina, ki tudi določi ulico in rajone, kjer sc upošteva odbitek točk po tej postavki, g _ Praktičnost stanovanja Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali a dvorišča, tj. če nima predprostora (predsobe, vetrolova in pod.), če je dostop v sobe samo skozi kuhinjo ali če ima stanovanje neprimerno velike prostore. C. TABELA KOREKCIJE STANOVANJSKIH POVRŠIN Stanovanja, grajena pred prvo svetovno vojno, imajo po navadi veliko površino, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračunava presežek površine, ki pre- sega normativ maksimalno povečane stanarine. Na podlagi odloka o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti, ki ga je mestni svet sprejel na 12 .redni seji dne 22. decembra 1965 (Glasnik št. 58/65), objavljamo tabelo za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki jo vsebuje »Priročnik za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za ugotavljanje njihove vrednosti« in ki je uzakonjen s 4. členom citiranega odloka. IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA SVETA TABELA ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA A. TABELA ELEMENTOV STANOVANJA, ZA KATERE SE UGOTAVLJAJO POZITIVNE TOČKE Število točk 1. Gradivo in konstrukcija a) kolibe 20 b) hiše iz slabega gradiva 25 c) hiše iz mešanega gradiva (slabo in grdo gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 d) kvalitetne stavbe 46 e) izredno kvalitetne stavbe 50 2. Klet ali drvarnica a) ni kleti ne drvarnice 0 b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 C) klet v stavbi, velikost do 5 m*‘ 2 č) klet v stavbi, velikost 5 do 10 m8 4 d) klet V stavbi, velikost nad 10 m8 5 e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbitkom 1 točke. 3. Pralnica a) ni pralnice 0 b) pralnica zunaj stavbe I c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe 3 4. Sušilnica a) ni sušilnice 0 b) sušilnica v stavbi l c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe 2 5. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču 0 b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 fi. Skupni prostori v pritličju ali v nadstropju a) skupni prostori v pritličju ali v nadstropju do 10 m‘ 0 b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropju nad 10 do 30 m* 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropju nad 30 m2 2 7. Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 m8 l b) balkoni nad 5 m* 2 c) terasa do 5 m2 2 č) terase nad 5 m8 4 d) loža do 5 m8 4 e) lože nad 5 m8 6 8. Višina sobe a) do 2,20 m o b) nad 2,20 do 2,40 m 1 c) nad 2,40 do 3,20 m 2 č) nad 3,20 m 1 9. Vrata a) slaba kakovost 2 b) srednja kakovost 3 c) dobra kakovost 4 Č) prav dobra kakovost 5 10. Okna a) slaba kakovost 2 b) srednja kakovost 5 c) dobra kakovost 6 č) prav dobra kakovost 8 d) luksuzna okna 10 11. Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene _ 2 č) stene, zglajene z mavcem 3 12. Obdelava sten v kuhinji in kopalnici a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji in kopalnici do 20 m8 1 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji in kopalnici nad 20 m8 2 c) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 13. Tla v sobah a) zemlja b) opeka ali beton c) navadna (lesena) č) boljša lesena (ladijski pod) d) parket bukov, hrastov, ksilolit, plastične mase / Število točk 14. Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja 0 b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco 2 č) kevamitne ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 15. Plinske napeljave v stanovanju a) ni plinskih napeljav 0 b> so plinske napeljave 2 16. Tovorno dvigalo in jašek za smeti a) ni tovornega dvigala in jaška za smeti 0 b) jašek za smeti 1 c) tovorno dvigalo 2 17. Naprave za ogrevanje stanovanja a) ni peči in priključkov na dimnike 0 b) zidane ali železne peči 1 c) lončene peči 2 č) etažna kurjava 8 d) centralna kurjava 10 e) centralna kurjava s priključkom na mestno veletoplamo 12 18. Električne napeljave a) ni električnih napeljav 0 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo in termična napeljava 6 19. Osebno dvigalo a) ni osebnega dvigala 0 b) je osebno dvigalo 6 c) za stanovanje v kleti in pritličju se ne upoštevajo pred- videne točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem, se šteje 2 20. Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 b) vodnjak, kapnica, črpalka alt vodovodna pipa na dvorišču l c) vodovod v stavbi 2 21. Kanalizacija a) ni kanalizacije 0 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) 1 c) kanalizacija v stavbi 2 22. Obloge sten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s te-racom; — do 15 m1 1 — nad 15 do 25 m* 2 — nad 25 m’ 3 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: — do 8 m2 1 — nad 8 do 15 m* 2 — nad 15 do 22 m* 3 I — nad 22 m2 4 c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki: — do 10 m2 3 — nad 10 do 20 m2 5 — nad 20 m2 8 23. Stenske omare v sobah (razen v kuhinjah in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita: — 8 m" i — nad 8 do 15 m* 2 — nad 15 do 22 m2 3 — nad 22 m2 4 b) iz mehkega lesa in vezanih plošč: — do 3 m2 1 — nad 3 do 6 m2 2 — nad 6 do 9 m2 3 — nad 9 do 12 m" 4 — nad 12 m2 5 c) iz mehkega lesa s furniranimi ali vezanimi ploščami ali iz trdega lesa (neplcskano): — do 2 m2 1 — nad 2 do 4 m' 2 — nad 4 do 6 m2 3 — nad 6 do 8 m* 4 — nad 8 m2 5 24. Kuhinjska oprema a) vgrajeno pohištvo: — do 3 m2 j — nad 3 do 6 m2 2 — nad 6 do 9 m* 3 — nad 9 do 12 m* 4 — nad 12 m12 5 b) navadna vodovodna školjka 1 c) štedilnik navaden ali emajliran 2 č) električni ali plinski 5 d) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje 7 e) kombinirani električni in plinski štedilnik 8 f) pomivalno korito 2 g) bojler v kuhinji 3 25. Ločeno stranišče a) ločeno stranišče 3 b) ločeno stranišče z umivalnikom 4 Število točk c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj 1 č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 2 26. Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje 5 b) kopalnica z banjo in bojlerjem 6 c) kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje in bojlerjem 7 č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje 4 d) umivalnik v kopalnici 1 e) bide 1 1) straniščna školjka v kopalnici 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo 1 h) infra peč ali drugo grelno telo 1 27. Električni radiatorji in plinske peti a) za vsak radiator 2 28. Dodatna oprema in instalacije a) vgrajen hladilnik do 100 1 8 b) vgrajen hladilnik nad 100 1 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne 1 č) priključek na telefon (za vsako številko) 1 d) skupinska TV antčna ali žični TV priključek 1 e) domofon z električnimi vrati (vhodnimi) 1 f) klimatizacija 16 g) premične stene v sobah (za vsako steno) 2 29. Ureditev dovoza a) nf urejen 0 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran 2 1 č) tlakovan s parkingom 3 B. TABELA ZA POPRAVEK SEŠTEVKA TOČK, DOBLJENIH PO TABELI A Velikost v m2 stanovanja do 76 70,5—80 80,5—90 90,5—100 100,5—110 nad 110 do 30 m2 — + 4 + « + 8 + 10 + 12 nad 30—45 mr — + 3 + 3 + 4 + 4 + 5 nad 45—60 m2 — + 1 + 1 + 2 + 2 + 3 nad 60—75 m* — —1 —1 —2 — 2 — 3 nad 75—100 m2 — —3 —3 —4 — 4 — 5 nad 100 m2 — —4 —6 —8 «* —10 —12 C. TABELA ELEMENTOV STANOVANJA, KI SE ZANJE UGOTAVLJAJO NEGATIVNE TOČKE I. Obrabljenost stanovanja a) kolibe — stare do 5 let — nad 5 do 10 let — nad 10 do 15 let 0 2 2—4 + I — nad 15 let 4—6 b) hiše iz slabega gradiva — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 let 4 — nad 16 do 24 let 4—6 — nad 24 let 6—8 c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let 0 — nad 14 do 28 let 8 — nad 28 do«42 let 8'—10 — nad 42 let 10—12 č) stavbe iz trdega gradiva in kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 10 — nad 40 do 60 let 10—15 — nad 60 let 15—20 e) izredno kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 k — nad 25 do 40 let 12 — nad 40 do 60 let 12—18 — nad 60 let 18—24 Z. Vlažnost stanovanja a) popolna koliba hiša iz slabega gladiva hiša iz mešanega gradiva stavbe iz trdega gradiva in kvalitetne stavbe izredno kvalitetne stavbe b) delna koliba hiša iz slabega gradiva hiša iz mešanega gradiva stavbe iz trdega gradiva in kvalitetne stavbe izredno kvalitetne stavbe S 11 17 22 1 2 3 4 5 3. Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje • b) stanovanje v podpritličju c) stanpvanje v podstrešju č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju brez dvigala d) stanovanje v II. in Ul. nadstropju brez dvigala 4. Toplotna izolacija stanovanja a) slaba toplotna izolacija 5. Součnesl stanovanja a) slaba sončnost stanovanja i 12 6 1 Število točk 6. Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri onesnažen 2 7. Ropot a) močan ropot — trušč 2 b) izreden ropot 3 8. Praktičnost stanovanja a) stanovanje je nepraktično koliba 0 hiša iz slabega gradiva i hiša iz mešanega gradiva 2 stavbe iz trdega gradiva in kvalitetne stavbe 3 izredno kvalitetna stavba 4 C. TABELA ZA POPRAVEK TOČK ZA STANOVANJSKO POVRŠINO Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 % ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Popravek se izvrši po naslednji tabeli: Velikost Normalna Normativ stanovanja uporabna maksimalne (po številu stanovanjska povečane sob) površina površine v ms + 20 % garsonjera — enosobno stanovanje 33 39 enoinpolsobno stanovanje 42 50 dvosobno stanovanje 55 66 dvoinpolsobno stanovanje 62 74,5 trosobno stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 štirisobno stanovanje 80 96 Pripomba: Popravek površin po tej vanjih, ki so stara nad 50 let. tabeli se upošteva samo pri stano- V V OBČINA GROSUPLJE 260 Na podlagi 45. in 62. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Ur. list SFRJ št. 31 64), 47. in 6-1 člena Zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36,64) ter 72. in 92, člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji j občinskega zbora in zbora delovnih j skupnosti, dne 21. decembra 1966 Sprejela ODLOK. o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1966 1. člen V odloku o proračunu občine Grosuplje za leto 1966 (Glasnik št. 8,66) se 2. člen spremeni in sc glasi: Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višini 8.988.210 novih dinarjev. Nerazporejena tekoča rezerva znaša 93.615 N-din. 2. člen 8. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1966 in njihova spremenjena razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna. 3. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Štev.: 36-5 65-1 Datum: 21. decembra 1986 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov spremenjenega proračuna občine Grosuplje za leto 1966 Vrsta Št. gl. N-din dohod. DOHODKI Skupaj namena Razpored dohodkov Skupaj 1 Prispevki 4,888.215 01 Dejavnost šol 3,963.000 2 Davki 1,410.400 02 Kulturno prosvetna 3 Takse 118.000 dejavnost 158.690 5 Dohodki po po- 03 Socialno varstvo 548.500 1, sobnih zveznih 04 Zdravstveno varstvo 232.000 predpisih 13.000 05 Komunalna dejavnost 207.500 6 Dohodki organov 06 Delo drž. organov 1,799.500 in drugi dohodki 800.000 11 Dejavnost krajevnih 7 Dopoln. sredstva 1,748.070 skupnosti 160.000 ,u Prenesena sred- 12 Dejavnost družb. pol. stva 104.140 organizacij 151.000 13 Negospodarske inve- sticije 1,022.540 14 Gospodarski posegi 549.700 15 Vlaganje v rezervni sklad 92.000 16 Prorač. obveznosti iz prejšnjih let — 17 Gospodarske investi- cije 43.780 18 Nerazporejeni dohodki 93.615 Skupaj 9,081.825 -Skupaj 9,081.825 lovnih skupnosti, 21. decembra 1966 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. tromesečju 1967 1. člen Do sprejetja proračuna občine Grosuplje za leto 1967 se bodo za- 261 Na podlagi 50. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31 64), “2. člena zakona o financiranju družino političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36 64) in ?2. Člena statuta občine Grosuplje je "kupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora de- časno, najkasneje pa do 31. marca 1967, financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trome-sečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve po splošnih določbah proračuna za leto 1966. 2. člen Tromesečnj načrt razporeditve sredstev ne sme preseči ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu za preteklo leto oziroma po finančnih načrtih zavodov in skladov za leto 1966. 3. člen Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine ter finančnih načrtov zavodov in skladov za leto 1967 in se morajo prikazati v zaključnih računih za leto 1967. 4. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi v začasnem financiranju potreb upravnih organov skupščine občine Grosuplje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1967. Štev.: 402-70 66 Datum: 21. decembra 1966 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 262 Na podlagi 96., 97., 98. in 106. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list FLRJ št. 31/64), 96., 97., 98., 107. in 109. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36 64) in 90. člena statuta občine Grosuplje, je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 21. decembra 1966, sprejela ODLOK o najetju kratkoročnega posojila iz rezervnega sklada občine Grosuplje 1. člen Manjkajoča sredstva za proračunske izdatke finančnih načrtov, ki bodo nastala zaradi neenakega dote-kanja dohodkov v razmerju z razporeditvijo istih, se krije z najemom kratkoročnega posojila iz rezervnega sklada občine Grosuplje. 2. člen Kratkoročno posojilo se najame pri rezervnem skladu do višine 350.000,00 N-din. Posojilo se vrne najkasneje do 31. decembra 1967 iz rednih proračunskih sredstev občine Grosuplje. 3. člen Posojilo iz prejšnjega člena se ne more uporabiti za izdatke gospodarskih investicij, za garancije in za proračunsko rezervo. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa sc od 1. januarja 1967. Številka: 402-71/66 Datum: 21. decembra 1966 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. OBČINA HRASTNIK i 263 Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35/65) in 200. člena statuta občine Hrastnik je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 24. decembra 1966, sprejela ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo il sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine 1. člen Delovne organizacije in druge družbeno pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1967 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35 65) 21. % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin občine Hrastnik, objavljen v »Glasniku«, št. 8/66. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa sc od 1. januarja 1967. Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič, 1. r. glasnik 264 Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SFRJ št. 31/64) in 200. člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 24. decembra 1966, sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Hrastnik za čas od 1. januarja do 31. marca 1961 1. člen Potrebe organov skupščine občine Hrastnik in njenih proračunskih zavodov in skladov se v I. tromesečju 1967 do sprejetja proračuna občine Hrastnik financirajo na podlagi proračuna za leto 1966. 2. člen Izdatki lahko dosegajo v tem času Višino 25% izdatkov proračuna občine Hrastnik, uporabljenih v ta namen v letu 1966. 3. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Hrastik za leto 1967 in se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za 1.1967. 4. člen Odlok stopi v veljavo z dnem objave v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 19t?7. Številka: 400-5/66-1. Datum: 24. decembra 1966. Predsednik skupščine občine Hrastnik: Milan Babič 1. r. 265 Na podlagi 4., 5., 35. in 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni listnini (Ur. list SFRJ št. 35/65) in 200. člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 24. decembra 1966, sprejela ODLOK O spremembah in dopolnitvah odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje 1. člen Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Glasnik št. 12 66) se spremeni tako, da se: 13. alinei 2. člena doda 14. alinea, in sicer: — pleskanje oken in vrat na pročeljih hiš; dosedanja 14. alinea postane 15. alinea. 2. člen V b točki 4. člena zadnji alinei doda: razen Ustih iz I. člena tega odloka. 3. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku občin. Številka: 36-5/65-1. Datum: 24. decembra 1966. Predsednik skupščine občine Hrastnik: Milan Babič 1. r. OBČINA LJUBLJANA- MOSTE-POLJE 268 Na podlagi 5(k člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Ur. list SFRJ St. 31/64) in 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 36/64) ter 167. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje (Glasnik št. 47/64) je Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje na svoji 26. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. decembra 1966, sprejela O D 1,0 K o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana-Moste-Polje za čas od 1. januarja do 31. marca 1967 3. člen V 12. členu odloka se spremeni 3. odstavek, ki se glasi: »Nezmožnost za pridobitno delo se dokazuje s potrdilom pristojne zdravstvene službe.« 4. člen V 13. členu odloka se črtajo besede: »svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje« in se nadomeste z besedilom: »pristojni republiški upravni organ«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 191-26/64-1. Datum: 27. decembra 1966. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje: Vlado Cmc 1. r. OBČINA 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 1/1-420-18/66. Datum: 29. decembra 1966. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška: Mivan Goslar 1. r. V S E B I N A »Glasnika« št. 32 251 Odlok o spremembah statuta občini Lj ubij anar-d gospodarskih skladov obrtnostoritve-nlh, gostinskih, turističnih in komunalnih gospodarskih organizacij občine Ljubljana-Center 256 Pravilnik o nagrajevanju voljenih oseb skupščine občine Ljubljana-Center 257 Odlok o stopnjah prispevkov in davkov občine Ljubljana-Center 258 Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana-Center 259 Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije o odpravi odloka skupščine občine Ljubljana-Siška o prispevku za komunalne naprave izven ožjih gradbenih okolišev občine Ljubljana-Siška VSEBINA »Glasnika« št. 33 06 Odlok o prispevku za uporaba mastnega zemljišča na območju mesta Ljubljane 87 Odlok o določitvi komunalnih organi- zacij, ki Imajo pomen za mesto Ljub- i liano . I 88 Odlok o obračunavanju in plačevanju obresti od poslovnega sklada komunalnih delovnih organizacij, ki imajo . pomen za mesto Ljubljano za 1. 1967 89 Odlok o odstotku sredstev, ki se Izlo- čajo za subvencioniranje stanarin v 1. 1967 . 90 Odlok o dopolnitvi odloka o ukinitvi mestnega sklada rizlka pri trgovanju s kmetijskimi in živilskimi pridelki v Ljubljani 91 Sklep o soglasju k odcepitvi in osa' mosvojltvi Lutkovnega gledališča °° zavoda Pionirski dom 92 Odločba o ustanovitvi Lutkovne#8 gledališča v Ljubljani 93 Sklep o razrešitvi v upravi inšpekcij' Rkih služb Ljubljana 94 Sklep o razrešitvi in izvolitvi sodni' kov za prekrške v organu za kazno" vanje prekrškov Ljubljana 95 Sklep o imenovanju predstavnikov mestnega sveta v iniciativni odbor izgradnjo ceste Vlllcse—Nova Goric*''"' Ljubljana Ugotovitev vrednosti stanovanj in P°' slovnih prostorov ter stanovanjski*1 hiš po metodi točkovanja 260 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za 1. 1966 občih® Grosuplje 261 Odtok o začasnem financiranju prof*' čunskih potreb v 1. tromesečju 1*®' občine Grosuplje 262 Odlok o najetju kratkoročnega p osoji' la iz rezervnega sklada občine Gro' suplje 263 Odlok o odstotku sredstev, ki sc izlj£ čajo iz sklada skupne porabe za sub' vencioniranje stanarine občine Hrast' nik 264 Odlok o začasnem financiranju pror8' čunskih potreb za čas od 1. I. d 31. III. 1967 občine Hrastnik 265 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o minimalnih tehničnih nor mativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načih delitve sredstev za investicijsko ln koče vzdrževanje občine Hrastnik 266 Odlok o začasnem financiranju prof8' čunskih potreb za čas od 1. 1- a 31. lil. 1067 občine Ljubljana MoSt^ Polje 267 Odlok o spremembi odloka o Pre£!)u nin-skem varstvu kmetov v Ljubljana Moste-Polje 268 Odlok o razširitvi veljavnosti odtok* mestnega sveta Ljubljane o prispe^* za irpornbo mestnega zemljišča na fJT močju mesta Ljubljane na nacionan^ rane ožje gradbene okoliše, ki ob8*, gajo naselja Tacen, Medvode, Goric* ne, Preska in S vet j e občine Ljubkr*1 Siska 1. člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana-Moste-Polje za leto 1967 se bodo začasno financirale proračunske potrebe občine Ljubljana-Moste-Polje na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, vendar najdalj do 31. marca 1967. 4. člen Številka: 400-5'66-4. Datum: 27. decembra 1966. Predsednik skupščine občine L j ubl j ana-Moste-Pol je: Vlado Črne 1. r. 267 Na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. decembra 1966, sprejela ODLOK o spremembi odloka o preživninskem varstvu kmetov v občini Ljubljana-Moste-Polje 1. člen Spremeni se 3. člen omenjenega odloka in se pravilno glasi: »Na pravico do preživninskega varstva ne vpliva, kolikor z odlokom ni drugače določeno, če kmet zadrži v svoji lasti stanovanjsko hišo z. gospodarskim poslopjem in 10 arov zemlje pri hiši, če si ob sklenitvi pogodbe izgovori dosmrtno uživanje zemlje, potrebne za rejo ene krave in dveh prašičev — vendar največ do 1 hektara. 2. člen V prvem odstavku 7. črta »8000.— dinarjev« in »100,— N din«. LJUBLJANA- SIŠKA 268 2. člen Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati četrtine izvršenih izdatkov po občinskem proračunu za leto 1966. 3. člen Dohodki in izdatki, zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna občine Ljubljana-Moste-Polje za leto 1967. Na podlagi 8. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS št. 11/64 in 36/65) ter 232. in 324. člena statuta občine Ljubljana-Siška z dne 15. aprila 1964 je skupščina občine Ljubljana-Siška na 24. redni seji obeh zborov z ločenim glasovanjem dne 29. decembra 1966 sprejela ODLOK Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1967. o razširitvi veljavnosti odloka mestnega sveta Ljubljane o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane na nacionalizirane ožje gradbene okoliše, ki obsegajo naselja Tacen, Medvode, Goričane, Preska in Svetje 1. člen Veljavnost odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane, ki je bil sprejet na 24. seji mestnega sveta Ljubljane dne 29. decembra 1966, se smiselno razširi na nacionalizirane ožje gradbene okoliše, ki obsegajo naselja Tacen, Medvode, Goričane, Preska in Svetje. Ti okoliši so določeni v 18. in 23. točki L^ člena odloka okrajnega ljudskega odbora Ljubljana o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana (Glasnik št. 12,59). Pri tem se vse navedbe iz cit. odloka kot »mesto Ljubljana« ali »ožji gradbeni okoliš mesta Ljubljane« zamenjajo z besedilom »ožji gradbeni okoliši, ki obsegajo naselja Tacen, Medvode, Goričane, Preska in Svetje«. 2. člen Veljavnost 9. člena cit. odloka o prispevku se ne razširi na navedene ožje gradbene okoliše. Za te okoliše se določi prispevek v naslednji višini: — za stanovanjske prostore, garaže in objekte družbenega standarda (obrati družbene prehrane) od m* tlorisne površine mesečno 0,10 N din; — za poslovne in druge zgrajene prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti, od m* tlorisne površine mesečna 0,10 N din; za nezazidano stavbno zemlji-od m" mesečno 0,03 N din.