Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred i n v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . 8 fl. . pol leta . 1 fl. 50 k. I '/t » • A- 80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . lfl.SOk. * '/, » • fl- 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 21. V Mariboru 21. maja 1868. Tečaj II. Tiskova pravda „Slov. Gosp." K.oiiccita razprava kazenska prt c. kr. okrožno.) sodni.fi Celjskej. (Dalje.) Državni pravnik. Ce je toraj v zapopadku okriv-ljenega sostavka, dejanje teh pregreškov, sledi naravno iž postave, da se osebe, ki so pri natiskanju in razširjanju tega spisa pomagale, teh dveh pregreškov tudi krive spoznati morajo. To jasno odločuje postava v §§. 239. in 7. kaz. zak. Gospod vrednik je sicer ugovarjal, da ni bral rokopisa; vendar ta ugovor po mojej misli ne more biti veljaven. Kaj pa je ravno odgovorni vrednik dolžen? On mora vsaki rokopis citati, ki pride v natis; še celo tirjati se mora od njega, da vse take spise prebere in če trdi, da ni bral sostavka, mora po splošnem dokaznem vodilu („nach dem allgemeinen Beweisgrundsatze") to dokazati, kar trdi, — česar pa gospod vrednik ni storil. On je tudi na listu, v kterern je tedaj ta članek natisnen, podpisan; svoje ime vendar ne postavljam pod nekaj česar bral nisem in posebno ne kot odgovorni vrednik! Tedaj, kakor sem že rekel, ni ta ugovor mojej misli merilo, po kterem bi se ravnati bilo, posebno ker ni dokazan. Dalje je zatoženec gospod Edvard Janžič trdil, da sostavka ne le bral ni, temuč tudi da slovenski ne umeje. Sploh ne verjamem, kako se to z dolžnostijo tiskarjevo strinja, če ne bere sostavkov ali če celo tistega jezika ne razume, v kterem se tiska v njegovej tiskarnici. Po postavi za tisek dne 17. grudna 1802 je tiskarju celo ukazano, da si priskrbi vodja, ki opravlja, če sam ne vodi. §. 5 namreč pravi: „Ako se v tej postavi tiskarju nalaga kaka dolžnost ali odgovornost, se pod tem misli lastnik tiskarnice ali pa, če si je postavil po oblastniji potrjenega opravilskega vodjo, zadnji4*. Da bi gospod Janžič, ki že od mladih nog v Mariboru živi, ne znal slovenski je toliko verjetno, kolikor to, da bi gospod vrednik ne bil bral dopisa. Tudi je gospod vrednik dr. Prelog ugovarjal državnemu pravdništvu rekši, da se tožba opira na napačno („irrige") prestavo. Ta ugovor je že gospod prvo-sednik z svojoj opomboj ovrgel, vendar naj smem o tem obširneje govoriti in rečem pred vsem to-le: Jaz za se sicer rad veljati dam, da v slovenščini nisem vajen toliko, kolikor gospod dr. Prelog, a vendar mislim da jo na tenko uruejem; in reči moram, da posebne hibe, zaradi kterih me je g. dr. Prelog grajal, ne opravičujejo izreke da bi jaz bil napak prestavljal. Tukaj ne gre, kakor je g. prvosednik dobro opomnil, za posamezne besede, ampak za zapopadek vsega sostavka in na tega se opira tožba, naj se ena ali druga beseda inači prestavi, to je vse eno. Tako na pr. je gospod doktor rekel, da „krivo" ¿»i prav „rechtswidrig", da ima tukaj drugi pomen. Da „krivo" ali kakor se niže bere „krivično" nič poštenega („ehrliches") ne pomenja, to mi vsi vemo. Ce beremo krivo postopanje vlade, vemo toliko, da to postopanje pošteno ni; prestavljajte si, kakor hočete „falsch, widerrechtlich, Unrecht", vemo toliko, da nič poštenega ne pomenja. Ta izrek se v 4. oddelku sostavka določneje popisuje, tudi tam se govori o postopanju vlade in na mestu „krivo" _ stoji „krivično". Nedvomljivo je tedaj, kaj ta beseda pomeni, če se bere: Ce imajo Nemci in nemška vlada le tenjo poštenosti in pravic-, nosti oziroma na nas, ne morejo in ne smejo več z nami toliko krivično postopati". Krivo in krivično toraj eno pomenjate. (Dalje prihodnjič.) Stanko Vrazova literarna zapuščina. Poroča F. Kočevar. Dalmacija z Dubrovnikom na čelu je bila v petuajs tem stoletju tisto ognjišče hrvaško-slovinske pismenosti, na kterem so se naj sijajneji kresi vilam pevkinjam žgali. Za.šel bi s pota, če bi tukaj preiskaval, kteri so bili vzroki, da je ta sveti ogenj v tečaju sedemnajstega in osemnajste, stoletja zmiraj bolj in bolj pojemati začel in zakaj je nazadnje za celo vgasnol. Dosta je, to konstatirati, da je z početkom našega stoletja hrvaška pismenost na bregovih jadranskega morja tla zgubila. Tako je bilo stanje, ko so v tridesetih in četir-desetih letih našega stoletja, hrvaške vile in modrice iz kršnih primorskih stran v tako zvano civilno Hrvaško pribežale. Lepo so bile ozeble sirotice primljene; in posebno sta bila med mnogimi drugimi dva moža, ki sta se z gorečo navdušenostjo za nje zauzimala. Ta dva moža sta bila dr. G a j in naš zemljak Cerovčan Stanko Vraz. Njima gre ta zasluga, da se je opet hrvaški — ali kakor se je tačas reklo — ilirski pismenosti novo ognjišče zagradilo, novi kres vžgal. , Javno mnenje o literarni delavnosti Stanka Vraza je v celfiin obsegu trojedne kraljevine le eno, in sicer to, da je on do zdaj prvi, še po nobenem nasledniku nadkriljen in v drugo vrsto potisnen iirikar nove hrvaške pismenosti. Glavni nagibi, da je St. Vraz kot Slovenec se prijel hrvaškega peresa, ter tako pomagal slovensko pismenost, ki je do leta 1835 v današnji hrvaški kraljevini vladala, s svojim preresom celo na tla potisnoti, so bili brž ko ne ti, da ga je, kakor še marsikterega drugega Slovenca, ime ilirsko zaslepilo, pod ktero so se tudi Slovenci podklopiti hoteli ; in da je na samostalnem slovenskem slovstvu obupal, posebno tačas, ko je videl, da so se pri nas četiri pravopisi naenkrat za obve-ljavo med seboj skušali, naime Bohoričica, Metelčica, Dajn-čica in Gajica! Pa pustimo to. Kar je bilo je prošlo. Fak-tum je, da so posebno naše v tridesetih letih žalostne literarne zadeve St. Vraza v hrvaško pisateljstvo zagnale. Literarna zapuščina St. Vrazova deli se po jeziku na dvojno, na hrvaško in na slovensko. Kar se hrvaškega dela tiče, o tem ne bom poročal saj ga tudi z nobenim očesom videl nisem. Samo toliko omenim, da je od njegove smrti leta 186! pa do danas matica ilirska izdala jegove pesmi v četirih zvezkih, in kakor sem cul, je še gradiva za en zvezek. Moj namen je o slovenskem delu St. Vrazove literarne zapuščine poročati. Začudil sem se_ nad obilnostijo in obsežnostijo jegovih slovenskih spisov. Četirikrat sera nesel vsakokrat poln robec jegovih spisov v svoj stan, da jih vse pregledam in preberem. Bral sem jih hlastno, kakor da nisem že deset let nobene slovenske besedice napisane videl. Jaz sem poprej zmiraj mislil, da St. V. ni nikdar nič slovenskega pisal, ampak da je vsa jegova spisateljska delavnost izključivo le v „ilirskem" jeziku delotvorna bila. Morete se tedaj misliti, kako sern bil preseneten, ko mi na enkrat pride toliko izobilje jegovih slovenskih spisov pod roke. V srce me je pa bolelo, da so vse te dragocenosti tako dolgo kakor zakopani talent v prahu ležale! Slovenska literarna zapuščina St. V. sestoji iz dveh strok, ena sadržava narodno druga pa umetno blago. Narodnega blaga so dobre tri četrtine vseh spisov. To narodno blago sestoji večo stran iz narodnih pesem, pa je tudi dokaj pregovorov, ugajnk, navad, vraž, iger m pritpovedek, med njimi. Beroč vse te stvari, sem se na tihem veseli!, da bom mogel našemu literarnemu svetu poročati, da St. V. literarna zapuščina sodržava mnogo nad tisoč slovenskih narodnih pesem. Žal mi je, da nisem vse od prve do zadnje preštel, da bi mogel na tanko njih število povedati. Med temi pesmimi ni ne ena stroka nezastopana. Tu ti ima junaških pesem, balad, romane, legend, erotičnih, dekliških, fantovskih, vasovalskih, okroglih, nagajivih, lovskih, planšarskih, vozniških, mlatiških, vinskih, zdravic, šaljivih, godčevih, snu-boških, ženitvanskih, koledniških, kresnih, pogrebskih, 110-vaških, soldaških, pastirskih, crkvenih, molitvenih, pestinjskih, basenskih in hog si ga znaj kakšnih še pesem. Naj več tega narodnega blaga je gotovo St. V. sam nabral in spisal, ker na enem mestu pravi, da znajo Lackova dekleta v Cerovcu, jegovem rojstnem kraju, 300—400 raznih narodnih pesem na pamet! nabirali so mu jih pa na vseh krajih Slovenije po alfabetičnem redu ti-le možje: Augu-stinovič dekan (Premurske), Cene (Koroške in Stajarske), Caf Oroslav (Stajarske), Drobnič (iz Celjske okolice), Glo-bočnik Felician (Š.tajarske), Jarnik (Koroške), Kastelie (Krajn-ske), dr. Kočevar Štefan (Stajarske), Kosič, župnik (Prekmurske), Kovačič (Krajnske), Kukuljevič Ivan Sakcinski (Koje-kake), Lešnik, Leskošek (Stajarske), Majar Matija (Koroške), Modrinjak (Stajarske), Muršec Josip (Stajarske), Prelog Matija (iz Hrastja na Štajarskem), dr. Prešerin Fr. (Krajnske), Poženčan (Kranjske), Rudež Anton, mlajši (Kranjske iz Ribnice), AVeiss in Sommer (Koroške), Smole A. (KrajnskeJ, Soldatič Stevo (Ilir iz šopronske stolice), Šparovec, Vekoslav (Ilir iz Koga na malem Stajam), Trstenjak Davorin (Stajarske), Ulaga Josip (Ilir Bošnjak iz železne stolice) in Vrbnjak (Stajarske). Iz teh imeti se vidi, da se je malo da ne vsa ta-danja slovenska inteligencije na skupljenju St. V. rokopisa vdeležila. Za mnogo pesmi se pa ne da določno reči, kdo jih je zapisal, kje in kdaj so bile zapisane. (Dalje prihodnjič.) Gospodarska stvari. Ciospoilarsfit» drofotaniee. IV. Podučil sem vas, dragi gospod učitelj! slednjokrat iz česa se gnoj dela, danes pa vam hočem pokazati razne baže ali vrste gnoja. 1. Govejega gnoja se pri vsakem malem in velikem gospodarstvu kaj več dobi, kteri ne samo zemlji nego tudi vsakemu sadežu dobro služi. On zrahlja težko in debelo zemljo, gorko in apnensko pa hladi. Pitana ali rejena živina da gnoj bolji, medla pa slab gnoj, koji v zemlji hitro miue. Ovčji in konjski gnoj. Ovčji gnoj je gorek, zato se za težko ilovnato in mrzlo zemljo rabi, kajti jo greje in rahlja. Ra\no isto stori konjski gnoj, kajti je vroč ter se v gnoj-nišču rad vje ali zgori, če se večkrat ne .poliva in sicer s gnojnico ali scavnieo. Dobro je, da ga po vsaki legi s prstjo potrosimo, da vročine ne zgori. Konji, ki veliko ovsa, žita, kuruze itd. zobajo, dajo močnejšega gnoja, kot ovi, ki le od slabe krme žive. Ovčji gnoj je dobro zavolj njegove suhote le med deževnim vremenom i/.važati in sicer ne na ovo polji;, kamor hočemo sejati žita, ker po njem rade poležejo. 3. Svinski gnoj imenujejo mrzli gnoj ni sicer zato ker veliko detelje, kultinskih in mlečnih odpadkov, tedaj vodenih oblodov dobo. On njivam, kamor žita sejemo, dobro ne služi, kajti ima veliko plevelnatih stvari v sebi, koja svinjam v korito polagamo, ker plevelno seme kali požene. Bolje pa služi senožetim in pašnikom. 4. Scavnica se zbira v kadi, jami ali sodu, kamor je žaganja, apnenske sožganc prhljadi pa cestnega praha nasuti, ter se vsako jutro s novo nabrano scavnico polije. Ta gnoj služi dobro drevesom, ako se odkopljejo in na korenine nekaj scavnega gnoja potrosi. Ker ravno od drevja govorim, vam hočem povedati, s kakošno vodo moramo jih zamakati. Ni z%adosti, ako voda, s kojo zelenjadi in drevesa zamakamo ima gnojne dele v sebi, nego mora biti tudi topla. Voda iz mrzlih studencev ali vrelcev napelje se v mlake, vodotoke ali kadi, da se sogreje, preden se z njo pomaka; topli vrelci naj se gosto rabijo. Tudi potočna voda naj se rabi le na površju, tedaj ne smemo globoko zajemati, kajti pregloboko zajemana voda nima toliko solitarja v sebi kot ova, ki sc zajema na površju. Solitar se ve da tudi gnoji. Vrtne zelenjadi pomakajo se le po solnčnem zahodu tedaj zvečer nikdar ne po vzhodu ali takrat kadar soluce naj hujše pripeka. 5. Zlo hasnoviteu gnoj je gnojnica, ki se nareja iz sca-vnice in ove vode, z kojoj gnoj polivamo. Vsak skrben gospodar shranjuje gnojnico v kaki jami ter jo v sodih izvozi. Kdor guojnice ne shranjuje ni vreden, da ima lepo ime „kmet'\ 6. Še drugega gnoja sem pozabil, ki ga dobomo od perutnine. Gospodar, ki ima veliko perutnine, naj jo zapira v poseben „kurjak", ter gnoj marljivo shranjuje, kajti perutnina pobera le žito, črve in drugo golazen, ki dober in močen gnoj da in takšni gnoj v zemlji naglo žene. Pozabiti tudi ne smem, da sc kurjaki s peskom, suho prstjo ali pa zdrobljeno slamo potrose, kar dosti dobrega gnoja da, in perutnina zarad snage, rečem snage, bolj zdrava ostane. Še drugi gnoj imamo, ki ga dobivamo iz zemlje ter mu zemljski gnoj pravimo. On sicer ne gnoji toliko kot živinski, vender nekoliko gnoju pripomore, da se hitreje po zemlji razpusti. Takšne stvari so: živo apno, lapor, črna gnojna zemlja, cestno in mlačno blato, mavec, prah in razsip starih zidov. Vse to se nameče v kakšno jamo ter z živinskim in človeškim blatom pomeša in s gnojnico večkrat poliva. Tako Zgnojena sodrga se izvozi v spomladi ali jeseni na senokoše, ki jih r.a več let dobro pognoji. Z Bogom gospod učitelj ! prihodnjič se sopet vidiva. Ne, ne tako hitro gospod Cerič! še eno bažo gnoja imamo, na ktero rnarsikteri gospodarji malo ali celo :;ič ne porajtajo, in ta baža gnoju je „človeški gnoj". Grdo in nepristojno je, ako zagledamo pri kmetih okoli hrama katione (tope) postavljene, kakor da bi proti naj hujšemu sovražniku navreti bili, t. j. da ljudje opravljajo kje-goder svojo potrebo okoli hrama. Moder gospodar skoplje 1 seženj globoko jamo, kamor postavi iz desk ali blanj obito utico, da ljudje svojo potrebo va nji opravljajo. Jama biti pa mora blizo gnojnišča do 2 sežnja široka, s pokrovom previdena, da živina ali celo otrok vanjo ne pada in da se smrad tako ne razširja. Kadar kup doraste, se v jami razmeče in z ste^jo pokrije. Ako bi ves človeški gnoj spravjali, kakor ga spravljajo umni gospodarji, da bi se ga nič ne zgubilo, in da bi mu večkrat, slame, stelje, hojevja, pepela ali kake druge sodrge primešali, kakor store na večih drugih krajih, zagotovim vas gospod Cerič, bi naši slovenski kmetje že zadosti guoja imeli. \avodi k narodnemu gospodarstvu. (Dalje.) Del M V. 4. Kakoršna razmera je med pojedinimi ljudmi ravno takšna je tudi med narodi in deželami: noben narod, nobena dežela si ne more vsega, kar bi bilo življenju potrebno in vgodiio, doma izdelovati, sreča bi bila, če si le z polovico zadostovati more. Vendar lehko je, da ima posebno dobro zalogo ouega ali dvejeh artikelov za občo potrebo: Eto tedaj naj veče koristi vsakemu pojedinemu človeku kakor celemu naroda ali deželi, da teh izdelkov, ktere naj leži in naj boljše izdelovati ve in more, kar naj bolj obilno izpravlja in si drugih s temi po zamenjivanju priskrbi. 5. Iz tega, kar smo ravno omenili, nam je sopet lehko jasno, da kakor ima biti svobodno izdelovanje tako ima biti tudi zamenjivanje ali trgovina z kterim koli blagom in s kte-rim koli narodom ali deželo. Kedar nam morejo drugi dežele kakošen artikel ali blago boljši in po niži seni vvažati, kakor si ga doma prideljujemo, naj jim to hode svobodno. Velika je napaka in krivica, kedar se tujemu blagu zato taka vvožna plača nalaga, da domači fabrikanti morejo domačim ljudem svoje slabeje blago ti m draže prodavati. To ni za nobeno dobro domači industriji, timveč na škodo, ker ni ji nobene nuje za uatecauje v zvedeuosti in izurjenosti z drugimi narodi. Vsega tega, gotovo oni ne pomislijo, ki se s tim velike domoljube pokazivati menijo, zagovarjajo in brane domačo nedosledno industrijo, nedopuščaje vvažanje tujega blaga ako ne za preveliko vvažuo ceno. Kteri artikel vendar se doma po zvedenosti, izurjenosti tako dobro in po takšni ceni izdelovati ne more kakor ga lehko od drugod dobivamo, s tim se kar ne pečajmo, poprimajnio se tim bolj onega, kar sami leže, obilnije in boljše izdelujemo kakor tujci, ter vva-žajmoto drugim deželam, kar nam ima tudi enaka svoboda biti. To koristi industriji in celemu občinstvu, ki tako boljših izdelkov za boljšo ceno dobiva. Narodna meja zamenjivanju je tam, ko stvari od drugih ne dobivamo po niži ceni, kakor si jih sami načiniti moremo. 6. Ker je zanienjivanje tolikega pomena, vidimo tedaj lehko kolike potrebe so nam ljudje, ki ga opravljajo, t. j. trgovci. Trgovce imamo razločevati, na velike trgovce, šta-cunarje in kramarje. Veliki trgovci kupujejo in prodavajo blago doma ali ua tujem le po velikih merah: dovažaje velike mere blaga in to porazprodavaje štacunarjem, kteri bi si posamezno nikakor ne mogli, ako ne za mnogo večo ceno manjših mer dobivati. Stacunarji porazprodavajo sopet blago, kterega so v večih merah od velikih trgovcev nakupili malim kramarjem in občinstvu za porabo. Trgovec i j i ne mogel veliki kos sukna načeti za par laktov, za funt olja sod odbrtviti, za funt kafeja celi žakelj odvezati; a kdo potrebuje le za eno sukno sukna, bi ga zato ne mogel 50 ali 100 laktov kupiti itd.: tukaj so zato velike potrebe in koristi štacuuarji in kramarji. 7. Glavna skrb trgovčeva je, da blago kar mogoče po nizki ceni prodavati more: ker cenejše ko ga prodava, več kupcev ima. Zato ima veliki trgovec ali trgovec „par excellence" izvažati blago, kterega po naj niži ceni izvažati more in pospravljati ga lamo, k dur ga naj leže na dobiček pospravi, a nakupiti drugega, kder ga naj leže po dobri mu ceni dobi in potoni doma naj boljše porazproda. Isto tako ve štaeiiliar in kramar, da boljše ko je jegovo blago in po niži ceni ko ga prodava bolj se mu kupci množijo in toliko veče mu j zamenjivanje. (Daije prihodnjič.) Pod Lipo. Podučivni in vgodni pogovori. (Kmetje sedijo celo tiho okol mize in četejejo časnike.) Ljubo mir (nastopi, vsi vstanejo in se mu tiho priklonijo). No kaj pa ste danes vsi tako pobiti, kaj pa se je zgodilo? Se m en ko. Kaj ne bi bili pobiti, ali nam Mura ni spet letos skorej vse seno vzela in še zvun tega pri njivah in se-nokošah mnogo kvara napravila. Ljubo mir. Da, da mnogo kvara, dela mnogo, ali ne samo nani, temoč tudi skoraj vsem srenjam na murskem polju od Radgone doli do medžimurske meje. Pa ne samo povodeuj, kakor je bila spet letos, temoč sploh nam Mura po svojem krivem in ostrem toku zmirom jemlje senekoše in njive. Blagotič. Prav imate gosp. učitelj. Jaz še se dobro spomnim, da so tamo, kder zdaj Mura teče, bili naj lepši travniki (senokoše) in naj boljše njive, pa vse je odnesla, in kaj je nam za to prinesla, skoraj celo nič, ker tamo, kder je prej Mura tekla raste zdaj samo vrbje drugo nič. Ljubo mir. Žalibog, da je to gola resnica in da se tok M urin vravna, to jedino nam more pomagati. Muri-nega toka pa srenje vravnati nikakar ne morejo, druge pomoči jim tedaj biti ne more, kakor da napravijo vse sku-pej prošnjo do deželnega zbora, da naj vravna dežela Murin tok; pa ne samo Murin temoč tudi Pesni čin tok se mora vravnati, ker Pesnica ravno vsako leto skorej toliko kvara dela kakor Mura. Tako prošnjo bodo naši poslanci v deželnem zboru radi podpirali, ker dobro znajo, da je sila potrebna stvar. Žalec. Letos se kaže sploh zlo nevihtno leto. Okoli Maribora je že letos trikrat toča podala in zadnjikrat mnogo kvara napravila, posebno niže sv. Petra okol sv. Barbare in Vurmberga. 9. in ¡0. t. ni. je bila na Pohorju strašna nevihta in črez Polskavo, Frauliam, Hočje itd. se je razljila huda ploha, ki je neizmerno mnogo kvara napravila in sicer ne samo v vinogradih, temoč tudi na senokošah in njivah. Ljubo mir. Tudi od mnogih drugih krajev prihajajo skorej vsak dan tako hudi glasi. Taka nesreča dojde vendar iz Božjih rok in zatoraj jo moramo celo mirno prenašati. — Sploh so zdaj za nas hudi časi ! — Zdaj pa vam hočem spet neke politične stvari razlagati. Zadnjikrat me je Se-menko pital: Ktere posebne državne vravnave pa imamo. Na to mu danes odgovorim sledeče: Če ima celo državno oblast samo eden v rokah, cesar, kralj itd. se državna vravnava pravi m on arb ič na in vladar monarh, samo vladar; če pa ima državno oblast več ljudi v rokah, ktere si je ljudstvo izvolilo, se državna vravnava pravi I j ud o vlad na, republikanska in taka država republika ljudo- v 1 a d j e. Žalec. Ali se državne vravnave še dalje delijo? Ljubomir. Delijo še se dalje, ker vsaka imenovanih državnih vravnav ima spet več vrst in sicer po razliki državnih ustav. Se men k o. Kaj pa je državna ustava? Ljubomir. Državna ustava se imenuje ona temeljna postava, ktera odločuje in vredi razmero med ljudstvom in državno oblastijo. Žalec. Kake vrste držav se tedaj nahajajo? Ljubomir. Ce je po temeljnih postavah ali ustavi vladarjeva oblast celo ne s tis ne na se pravi monarhija ne-stisnena. Ce pa je vladarjeva oblast po ljudskih pravicah ali po pravicah posebnih razredov ali stanov stisnena, pravimo taki monarhiji daje stisnena. Nestisnena monarhija pa ima spet več vrst. Absolutizem, avto k racija, d e s p o t i z e m, m o n o k r a c i j a in s a m o v 1 a d s t v o. Vse to so vendar samo različna imena za eden in isti pomen. V vseh teh državnih vravnavah se misli, da je ljudstvo samo velika čreda' ovac, ktera se mora zmirom na uzdi držati, da se lože striže. Če pri tem več ali manje vlada krvoločnost, ali se več ali manje svojevoljno postopa, to ne premeni glavno stvari. Svojevolnost in samo oblastje ne poznate postav, -ne poznate nobene meje. Če se v monarhiji vlad ar v o I i, se pravj v o 1 i t u a m o 11 a r h i j a in država vol it na država. Če pa se vladarstvo v vladarjevi rodo-vini po posebnih postavah za nasledstvo v dediui, podeduje ; se pravi monarhija dedinska in država dedna država. To naj bo zadosti o monarhičui državni vravnavi. De belko. No Iglič, kaj pa se vi danes tako kislo držite, kakor da bi vam bil pišike sir pojele, povejte nam kako smešnico ali zastavico, saj jih znate zadosti. Iglič. Smešnic znam toliko da bi jih vam lahko pri-povedaval „Tisoč in edno noč"; mislil sem vendar, da niso vam povšeči in zatoraj jih nisem hotel pripovedovati, pa danes tudi ne bom začel, samo kratko zastavico vam povem, namreč: Zakaj okna vmivamo? D e b e 1 k o. Ker so nesnažne. Iglič. Ne temoč, ker jih pra ti ne moremo ! Drugokrat več. --S-aS>0fi3S-S- H>opisi. Iz Maribora. 16. t. m. je praznovala čitavnica imeniten dan Češkega naroda t. j. slovesno pokladanje temeljnega kamena češkemu gledišču. Zabava se je začela kmalu po osmih. Pevale so se navdušeno slovenske pesmi in vrstil se je govor za govorom. Predsednik g. dr. P. je pozdravil društvo in v kratkem ali živem govoru dokazal, kako iz malega raste veliko. Temu je priča slavnost ktero praznuje danes češki narod. v Končal je govor s klicem: „Slava" in „Na zdar" narodu češkemu! — Gromovita ,,Slava" je odgovarjala od navdušenih nasočih. Po tem je peval tri lepe slovenske pesmi g. M. ki so bile občno pohvaljene. G. pr. Š. je slavil v dalšem in krepkem govoru]buditelje in kresnike češkega naroda in izklical je navdušeno „S 1 a v a P a 1 a c k e m u!" Sledil mu je kratek govor g. pr. M. v kterem je povdarial značajnost vrlih Čehov in je končal s klicem „Slava nevstra-šenemu voditelju slavneiriu Rigerju. Na to je govoril g. Jedi. v imenu Čehov in se je zahvalil Slovencem za njihovo vdeleževanje češke narodne veselice o slovanski vzajemnosti. Le v tem geslu zmaga sloven.sica stvar toraj: „A t žije slovanska vzajemnost." Za njim je še došlo več navdušenih govorov o naši bodočnosti o bratinski ljubezni med Slovani." Tudi pesmice so se glasile^noter črez polnoč. Pri besedi so se sošli vsi tukaj bivajoči Čehi v polnem številu, kar je priča, da znajo naši brati Cehi tako društveno življene in jegove prikazni ceniti. Žalibog da tega ne moramo reči o svojih sorodnjakih, marsikterega smo pogrešali, kterega smo gotovo pričakovali in o kterem smo prepričani, da bi bil lahko došel. Če pri takih priložnostih ne bo-demo pokazali, da nam je res mar za našo Slovansko stvar, se ne smemo čuditi, Č9 bo naša stvar zmirom bolj pešala. I« %uvrca. Mali traven ima navadama svojeglavne šegavosti, s kterimi igra poljedelcem in vinogradnikom včasih žalostiuko, toda ni pametarja, ka bi tako srdito bil nastavil Peruna, ki je sipal kvarno prkolico s temnih svojih sedaiišč. Zadnjega malega travna je toča orešne debelesti poškrebetala in polomastila skoro vse obalce po Velikem vrhu, Brezovci, Belskem vrhu, Korenjaku, Pestikahin dalje po Hrvaškem, na pol po Hrastovci in Tuvškeiu vrhu. Bita je torej okolica, koder zori naj okusnejši zavrčan, in sicer mestoma tako silno, daje treba iskati neranjen obalec; podočnjaki gotovo rešijo odmerjeno jim letos nalogo, samo da bode na pozno hodilo, jagodje ostaja drobneje in dobrota je vselej puhlejša, nego od prvotnega sadu. Politični ogled Državni zbor. V seji 12. in 13. t. m. se je sprejela postava o porotnih sodbah in o imenikih porotnikov ¡to od-borovem nasvetu. — Grof Taaffe je donesel vladin predlog, da dovoli državni zbor 56.000 novincev (rekrutov) za leto 1868. — Osnova porotne postave se je sprejela. — V odseku proračunskem se je pretresovalo o tem, kako bi se dal zdajni državni dolg preinačiti v dolg z dohodki; Mayrov nasvet, da se to zgodi, če se 18 % odbije, je bil sprejet. — Poslanec Winterstein priporoča, naj se potrdi, kupčijska in čolna po godba, ki je bila sklenena 9. marca t. 1. z državami nemške čolne zaveze. — Mnogo se je o tem besedovalo, naslednje jo je vendar zbornica potrdila. — Waser je poročeval o pre-naredbah tiskove postave, ki bi vendar tisku zlo malo olajšala. — V gosposki zbornici se je po tretjem branju sprejela medverska postava, ktero je poslala zbornica poslancev. Z Beustovo politiko se ne slaže več dualistični „Wanderer". . Češki narodni deželni poslanci so sklenoh, da ne bodo šli v deželni zbor. Ogerski deželni zbor se potice nad tem, da je v kupčijski in čolni pogodbi s Prusko večkrat imenovana Avstrija in pa Ogerska. Deakova stranka je sklenola, da se mora ta napaka popraviti. Prav po madjarsko! Komisija, ki je izdelala brambine postave od Ogrov zavržene, se je po želji cesarja iz nova sošla, da izreče svoje mnenje o ogerski osnovi. To je razglasil Klapka v tej glavnih načelih: 4 letna služba v orožju, 6 let reserve, 2 leti deželne brambe. Deželna bramba je podvržena ogerskemu ininisterstvu. V Petrogradu se dela na vse kri pij e različno orožje. Zdaj je napravljeno ze kakih 2500 topov. — Avstrjiski poslanec Rovertera, ki ni bil posebno priljubljen na ruskem dvoru, je že svojo odzivno pismo caru izročil. — Cesarski ruski 'kabinet je iz lastnega nagiba odstopil od kapitulacije v Srbiji. V severni nemški zavezi se bode odstranila postava, po kteri se smejo dolžniki zapirati. Bismark hoče imeti za nekoliko časa odpust, ko bode parlamentarična dela dovršil. V Francoski še zmirom vre. - Pravi se, da še pojdejo ta mesec 3 francoski mornarski častniki iz znanstvenih namenov merit severna morja. Srbska vlada je zapovedala, da se mora cela ljudska bramba marljivo vaditi v taborih. Pri Zuhvici v Hercegovini se je vnel punt. V Črnogori se je začelo spet gibati pa ne soper Turke, temoč v znotrajnih zadevah. Knjez Nikola je sklical posebno skupščino in ji predal vse vladine pravice, samo izvršivno oblast si je pridržal oziroma nasledniku; skupščina mu je privolila 44.000 gld. letne plače. Naj novejše novine pa razglašajo, da ga je skupščina že odstavila. K a n d i o t i Turke vedno huje tepejo. Uporniki so že tako gotovi zmage, da so volili 16 poslancev v grški državni zbor. V Meksiki se podigava zarota za zaroto, v vseh mestih se kaže nemir, ker stanovniki so prisegli, da prej ne bodo mirovali, dokler predsednika ne vlovijo in ne vmorijo. Velika skupščina delavcev v Londonu je sklenola poslati kraljici pismo, naj pusti Disrealija iz službe. i\'ovičar. Čuje sc, da je ministerstvo bogočastja in uka po nasvetu dunajskih učiteljev dosedanja šolska darila v javnih in posebnih ljudskih šolah odpravilo, in da naj se iz zavodov, ki so tu pa tam namenjeni šolskim darilom, napravijo knjižnice za mladino. Pravi se, da je tudi na Parskem in Badenskem nastalo hujskanje soper katol. duhovstvo. Iz Reke se piše, daje 1. t. m. popoldne pogorela tam-kajšna velika, še le 1859 1. zidana kasarna z vsemi maga- zini, blizo 300 puškami itd. Škoda se ceni od 60 do 80.000 gld. Pravijo, da so švignole iz dimnika izkrice na pod, na kterem je bilo 10 centov slame. G. L. Svetečeva pravda proti vredniku „Zukunft" g. Leskovcu se je z mirno pogodbo končala. Slovanski odbor v Petrogradu je 5. t. m. sklenol vdele-ižiti se svečanosti pri pokladadanju temeljnega kamena če-iskemu gledišču po zastopnikih in sicer sta sc volila v ta i namen predsednik g. Lam an sky vseučelišča učitelj in g. ' A. P. N a r a n o v i č. Unionistični mestni odbor v Zagrebu je sklenol, dase prekrsti ulica ki je dozdaj imela ime mnogo zasluženega vladike S tro s s m ayer-ja na ime Marije Valerije. Lepa hvaležnost za to, da je Strossmayer daroval 150.000 gld. za domače učne zavode, ki bodo za časa spet deželnemu glavnemu mestu na korist!! — Kupčijsko ministerstvo je potrdilo volitev Z up a n a za prvosednika inHoraka za drugomestnika kupčijske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Prevzvišeni škof Str o ssm ayer je poslal odboru za stavljenje pokladanja tjemelnega kamna vPragi sledeče pismo: „Da mi ravno ni dano vdeleževati se osebno svečanosti, ki jo bode obhajal bratovski narod češki, bom vendar dušno z Vami. Naj srčnejša moja želja je, da napreduje in lepo razcvete ter obilni sad prinese zavod narodni, kterega je postavil junaški češki narod v kaj nevgodnih okolščinah s krepkim pogumom in žrtvovanjem". Pravi se, da konca tega meseca gotovo prestane za več mesecev dunajski državni zbor, in da se začnejo 17. dne junija deželni zbori, in kakor se čuje, bodo zborovali 6 tednov in še dalje, če bo potreba. Meseca septembra se pet začne državni zbor. Pred dvema mesecema so v gorjem Stajerju pri Rotel-steinu hudi veliki psi nekega tamošnega posestnika g. dr. Kirh maier-ja razčesali nekega domu idočega človeka; na to je bil posestnik psov od c. k., pravdništva obtožen in je zdaj pri viši sodnji obsojen na 4 mesece v ostro ječo in da mora plačati 30 gld. kazni, stroške in vdovi nesrečnjaka 500 gld. Vdova ima četiri majhene otroke; mož je skrbel za celo rodovino, zgubila je tedaj neizmerno veliko in za v se to dobi 500 gld. Svečanost pokladanja temeljnega kamena češkemu gledišču v Pragi 16. t. m. je bila neki tako sijajna, da še'Praga take ni videla; došlo je k nji više 150.000 ptujih gostov; vsi slovanski narodi so poslali svojih zastopnikov v starodavno zlato Prago. Nekoliko več o tem prinesemo prihodnjič. >N rt -< 3 f* O 3 3 Tržna cena a.S >■ s > JD 'C C3 • *—■ i— o O > £ pretekli teden. > S fl. ¡ k. J fl.; k. fl. k.j 11. k. Pšenice vagan (drevenka) . 5 60 j 5 75 6 20 5 40 Rži „ .... 3 50 3 85 4 20 3 80 Ječmena „ .... 3 j— — — 3 80 — — Ovsa „ .... 1 80 2 5 2 20 1 80 Turšice (kuruze) vagan 3 20 o o 45 3 30 8 20 Ajde „ 3 — 3 10 3 50 2 75 Prosa „ . . . 3 — 3 3 20 — Krompirja „ 1 60 1 5 1 20 1 Govedine funt .... --22 — 24 — 24 — 25 Teletine „ .... _22 — 26 -22 24 Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj iKlafter) — 28 26 -24 25 11:— _ 8 — 10 18" }, -lo J) )> " * . -- 5 50 i — „ 36" mehkih „ . 7,- — — 550 — — ., 18" ,, „ . 4 40 — _ Oglenja iz trdega lesa vagan -8o; — GO -¡50 — Ml „ „mehkega,, „ -60 50 -50 — 40 Sena cent .... 1 80 1 20 l1—' 1 5 Slame cent v šopah 1 30j 1 10 -65 — 90 „ „ za steljo 1¡10 dO -50 — — Slanine (špeha) cent 40- 34 — «H — — Jajec, šest za t -10 __ 6 _1_! —1 6 Cesarski zlat velja 5 fl. 56 kr. a. Azijo srebra 114.85. \arodno drž. posojilo 62.10. v. TO Loterijiie srečke. V Trstu 13. maja 1868: 5« 87 43 2 Prihodnje srečkanje je 27. maja 18GS.