OLAS SVOBODE
SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva.
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVENIC WEEKLY
Devoted To Tum Interests O-f The Labohing Glassoo.
“OD BÛJA DO ZMAGE”!
“KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 17.
“Entered as Second-Class Matter July 8.'03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 23. aprila 1909.
Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50za leto.
Leto YIII.
OPOZARJAMO
----- I
naše cenjene čitatelje na 4. stran ter pripomnimo, da pošlemo ob enem današnjo številko gg. državnim poslancem v Avstrijo in sicer: Ivan Hribar-ju, županu stol-nega mesta vojvodine kranjske v Ljubljani; dr. Otokar Rybar-šu, odvetnik v Trstu; dr. Viktor Adler-ju, vodja avstrijske socialdemokracije ; Daszynski-ju, vodja poljske socialdemokracije in Per-nerstorfar-ju, podpredsednik poslanske zbornice.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj, 18. aprila. Od tukaj pobegli “kralj oderuhov“. Fritz Reiaher, je baje poneveril, kolikor se je do sedaj dognalo, 17 milijonov kron. “ Artbeiter Zeitung” trdi da so v to afero zapleteni člani gosposke zbornice pl. Aich-holz,. Miller in komercielni svetnik Wiesenburg, in da so se oderuške spekulacije udeleževali.
Trdi se dalje, da so “odlične” stranke, katere je Reieher oškodoval. pol milijona kron skupaj zložile in njemu v ¡New York, kjer se nahaja, poslale, češ, da maj o-stane kjer je. Boji se namreč “odlična” banda razkritja o njeni o-d e ruški “ gembleriji”. Vse žrtvujejo samo da do procesa ne pride.
Lvov, 18. aprila, Rutenski dijak Miroslav Siezinski, kateri je dne
12.	aprila 1908 grofa Andrej Po-toeki.ja.ees». namestnika v Galiciji, ustrelil, je bil včeraj popoldan na smrt obsojen.
Dunaj, 20. aprila. Iz S my ra e. se ¡poroča, da so princa Kepasisa, na 'Samos-u umorili.
Dunaj, 19. aprila. Dunajsko bančno društvo, se je z avstro-a mer iškimi društvom tovarn za drevesni klej — guma zvezalo, da zgradijo v Avstriji velikansko tovarno za izdelovanje motorjev iza zrakoplove.
Carigrad, 20. aprila. Veliki ve-rz\r Tewfik ¡paša. vojni ministr Eahem paša, in poveljnik trap v Carigradu Nazim paša so sultanu svoje resignacijo podali. Sultan je bivšega velikega vezirja Hilmi paša. poklical, koji pa je ponude-•no mesto velikega vezirja odklonil. Potem je bil poklican Tewfik paša s kojim se je sultan do rana zjutraj posvetoval.
ITuoni .paša. zapovednik, oskrbovalnega oddelka je podpisal dve proklamacije na meščanstvo in na lokalno garnizacijo, v kateri .se obeče, da se bo življenje in imetje stanovalcev varovalo.
Vise trdnjave okolo Carigrada, od i n a rmior sk e ga - d o črnega morja so z ustavnimi vojaki zasedene, ter vojaštvo mlado-turške stranke marčajo proti glavnemu mestu, a se sigurno ne ve. keda.j v mesto vdrejo.
V Adami je 5000 ljudi življenje zgubilo vsled moritve. V Adani je sedaj sicer mir. toda v Marash, bi i/o Aleppo so se vršili napadi na kristjane. Angleška križarka “Diana” se 1® pričakuje.
Berolin, 20. aprila. Zasebne brzojavke poročajo, da trupe, katere proti Carigradu marčajo, nameravajo sultana Abdul Ilamid, umoriti. Sultan je pripravljen da pobegne s svojo vahto, ktera stoji pri Yildïz Kiosku.
Prostovoljcev se je priglasilo v vilajetu Kossova 80.000, Albanija
72.000	in Salonika 6000 mož.
Carigrad, 19. .aprila. Tukaj se razširja vest. da se je Abdul Hamid odpovedal ter pobegnil.
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode!”
Francija.
Pariz 19. aprila. Rojalistični in klerikalni listi mnogo pišejo, da proglasitev .Jeane d’ Are, (Orleanska devica) med blažene, bo povzročilo popolnoma novo gibanje, ter bržkone sedanjo republiko strmoglavilo. “Gaulois” izvaja: “V tistem trenotku ko je u-soda Francija v nevarnosti, postavlja rimska cerkev, katera je bila od radikalnih republikancev v Franciji obrekovana, zatirana in oropana, sveti devici, ktera je nekoč Francijo rešila. — žrtveni-ke. iti naši škofje molijo k njej in prosijo za novi čudež, kateri naj domovino reši in preoisnuje.”
Revolucijonarni oddelek organiziranih delavcev so manifestacijo razposlali, v kateri se vsi delavci, in vladni vslužbenci poživljajo. naj se k njim pridružijo, ter da strmoglavijo nasilstvo sedanje dražbe in da ustvarijo novi red, kateri bo prost vsake autoritete.
Nemčija.
Berolin, 20. aprila, Gustav Ker-ker iz iNew Yorka, je dobil ukaz, da mora do 1. avgusta Nemčijo o-staviti. On je, kot mladenič Nemčijo zapustil, predno je vojaščini zadostil.
Turčija.
Berolin, 10. aprila. Iz Dunaja dohaja vest, da je turški sultan pripravljen se v prilog Mebemed Rechad Effendi, prestolu odpovedati.
Brzojavka iz Carigrada na “Lokal-Anzieger”, se glasi, da je Mebemed Rechad Effendi v Sa-loniki sultanom Turčije proglašen. Tiste mu listu se iz Salonike poroča, da so tam ¡Miad o turki začasno vlado postavili.
“Tagblattu” se iz Carigrada poroča, da je mlado turški voditelj Niazi Bey, na Mehemed Rechad Effendi, pisal naj bo pripravljen da prestol zasede. Veliko število uradnikov v Yildiz Kiosk, je -pobegnilo in sultanova yadhita je za od plovbo pripravljena, Odločitev odstopa sultana je v rokah Sohiek-ul-Islani-a (veliki duhovnik.) kateri je bil od vojaštva pozvan, da objavi “sveto pismo”, boje odredi odstop sultana.
Berolin. 19. aprila. “Lokal An-zeiger-ju” se brzojavlja, da situacija na Turškem je silno resna in bati se je splošne moritve. Vojaštvo je proti Yildiz Kiosk (cesarski dvor.)
Japonsko.
Tokio, 19. aprila. Specialna brzojavka iz iSan Francisco, poroča, da so tam ljudske tolpe Japoncem pralnice požgale. Tukajšnje časopisje je mnenja, da se od gotove strani v Zdr. državah ua to dela, da bi med Ameriko in Japonsko, do spora prišlo.
Kuba.
Havana, 18. aprila. Ricora Ar-canuta, povelnik tajne policije na Havani in njegov brat Jose, sta bila včeraj na oibtožbo roparstva, aretirana. Trije soobtoženi so bili že čez dan pozaprti.
V zadnjemu času je tukaj prava epedemija zločinstva in trdi se, da je policija v zvezi z organizirano tolpo zločincev ter da v bratovski slogi skupno “delujejo.”
Pevsko društvo “Slovan”
v So. Chieagi priredi v nedeljo 9. maja 1909 ob V-/! zvečer koncert z predstavo v Medoshovi dvorani 9483-85 Ewing Ave. Vstopnina bo-de 25c. -za osebo.
Kakor se nam poroča, namerava društvo “Slovan” velikansko veselico prirediti.
Izkoriščanje siromaka.
Washington, D. C. 17. aprila. Zvezni justičui urad je od generalnega odv tuika Wieke rabama naročilo dobil, da se naj bavi s. preiskavo, če ni kakšen zakon na-podlagi katerega bi se pšenioni-“ Corner” vničil in se podraženje moke preprečilo. To se baje godi po nasvetu predsednika Tafta. Mogoče da bo gospod Taft. ko se v Washington vrne v to svrho, posebno poslanico v kongresu poslal, da on nastopi, ako justični -tirad ifb sedanjih zakonih ničeser vkreniti ne more.
New York, 17. aprila. Vsled visokih cen pšenice, ktene je baje James A. Patten v Chioagi povzročil. so vže stoteri peki, koji siromašnemu ljudstvu kruh prodajajo, ceno hlebov povišali, velikost tistih pa zmanjšali. Temu nasprotno je pa do sedaj na vzhodni strani mesta že 20 pekovskih mojstrov bankrot napovedalo.
Skoraj gotovo bodo tudi pekovskim delavcem plačo znižali, če bo šla pšenična cena dalje kviš-ko.
V neki pekariji v Rivingtoin St. je več žensk hlebe-pekoin v glavo zalučalo, ker so bili “pol zraka in pol vode”.
Ji. Bock, predsednik “Hebrew Bakers Association” na vzhodni strani se je izjavil, da je že $4800 zgubil, od kar se moka podražuje.
Pričakovati je. ¿^postanejo nemiri zaradi d ragbi j ek niha.
Moka, kateri je bila cena koncem oktobra $4.75 sod, stane danes $6.50.
Kansas City, ¡Mo. 17. aprila. “Manjši hlebec ali pa deset centov za hleb dosedanje velikosti.” To je izjava “Consumers Bread Company”, zveza pekov, katera se je tukaj pred nekaj mesecev u-stanovila in h kateri tudi vsak u-gledne.jši pek v Kansas City pripada, Prvo dejanje združitve jubilo,. da so težo 'kruha od 20 unč na 16 unč hlebec znižali, in to bo šlo tako dalje, kakor bo šla cena moke kriško.
Prosperiteta.
“Wahrheit” piše: “Z redukcijo plače je pričela nova “doba Prosperität e”, iñ delavci, kateri so se pri zadnjih reditvah do hripavosti navpili v prilog Tafta, se čutijo sedaj silno iznenadjenii. Cini so si v resnici mislili da v Wasihingtonu delajo “dobre čase”. In sedaj nimajo niti borega zadoščenja, v tem da bi mogli g. Tafta besedolomstva dolžiti, kajti on je bil previden dovolj, da ni nobenega upanja v njih vzbujal. Ko je bil Taft, kmalu po njegovi nominaciji vprašan, kaj hočejo siromaki storiti, ko ne morajo dela dobiti, je odgovoril: “To naj ljubi bog ve!” On je s tem pri-poznal. da si takisto ne zna svetovati o posledicah kapitalističnega gospodarstva, kot brezposelni delavci, kateri so si hoteli pri njemu svet in pomoč iskati. On je “nepotrebne” napotil k ljubemu bogu. Toda masa delavcev ni límela, kako stvari stojijo. Oni so na novo v prenosnem zmislu vdo-bravali kapitalistično gospodarstvo, med tem, ko so sto tisoče bedi in siromaštvu izročili. Oni so v prenosnem zmislu samii sebe mi-zerji izročili, in morajo sedaj misliti kako se bodo s tem prežalost-nera darilom zadovoljili. Ali jih bo ta nova žalostna izkušnja, ta nova grozna lekcija zmedrila?”
Naim je za pristaviti, da Taft sicer ni direktno ohljuboval ne to. in ne ono, toda molčal pa je le, ko so njegovi agitatorji še clo nebeški. med obljubovali, ako bode Taft izvoljen.
Gompers v Evropo.
Kakor se iz Washingtona poroča, je dne 13. t. m. predsednik Gompers v seji izvrševalnega odbora American Federation of Labor. vtemeljevaje poročal o načrtu njegovega potovanja v Evropo, na katerem namerava, da se tam pouči o delavskih razmerah iz industrielnega, soc i o logične ga in gospodarstvenega stališča, in je naznanil da bo dne 23. junija na parniku “Baltic” iz New Yonka odpotoval. Izvrševalni svet je sredstva za pokritje potovalnih stroškov dovolil. Gospod Gompers namerava Angleško, Nemčijo, Francijo, Švedsko in Italijo obiskati, ter je povabilo italijanskega vrhovnega naseln iškega komisarja sprejel, da ga v Rimu obišče.
Naznanilo se je, da so za sedaj sredstva na razpolago v svrho sodnega postopanja za dosego sodne prepovedi napram Bucks Stove & Rauge Co. v St, Louis in da se ne bo mesečni prispevek po le. pobiral, kakor je kanvent v Denverju v to svrho privolil.
Za dva centa 6 meseca z zapora,
Zvezni sodnik John E. Phillips, je 6. t. m. v Springfield, 111. nekega mladega pismonoša v Eula-ski okraju, po imenu Carrol Cleveland radi poneverbe poštnih prispevkov dveh centov obsodil v šest mesečno reformno šolo v Missouri. Obsojencu se je vročilo pri neki hiši zaprto pismo in dva ru-deča bakrena centa katera bi naj zamenjal za poštno znamko, jo prilepil napisni© ter isto oddal u-pravi; med potjo pa je centa zgubil in radi tega tudi pismo zavrgel
Delo.
New York, 19. aprila. Število štrajk lijoč ih voznikov se je za 600 pomnožilo, koji so večinoma vpo-slenci manjših podjetij. Večje firme .so izjavile, da bodo vzlic stavke dalje vozili, ktero delo so tudi res stavkokazi opravljali. Veliko hlevskih hlapcev je prenehalo delati, ko niso hoteli stavkokazom konje opravljati.
Wilkerabarre, ¡Pa.,	16. aprila.
Specialno društvo posestnikov premo go rovov, je bilo od W. A. Lathrcp, predsednika Lehigh Coal and Navigation Co. v New York povabljeno. Namen je bil se posvetovati, kakšno stališče naj posestniki napram premogarjem zavzemajo. ker so ti odklonili podaljšanje dosedanjih pogodb.
Kaj se je ukrenilo, še ni znano. * 1 2 3
Kviško, bratje, na slavnost PRVEGA MAJA!
Socialističen klu:b ‘Die Arbeit’ priredi dne 1. maja 1909 ob 1 uri popoldan v Bifkovi dvorani Yale, Kans., veliko delavsko veselico, kakor* sledi:
1.	) izvrsten govornik iz Pitts-iburga bode razpravljal v angleškem jeziku o pomenu prvega maja za delavce, kakor tudi o ciljih socijalizma glede zboljšanja delavskega položaja.
2.	) nato sledijo govori v slovenskem in nemškem! jeziku o ravno istem predmetu;
3.	) po zborovanju se vrši veselica in splošna zabava s godibo in plesom, igralo bode 5 priljubljenih godcev.
Bratje in prijatelji delavstva, porabite to priliko in pridite v mogoče velikem številu, da pokažemo'svetu. da mora pravična, vsemu človeštvu dobro hoteča stvar zatiranega delavstva enkrat zmagati nad krivicami požrešnega kapitalizma!
Na mnogoštevilno svidenje!
ODBOR
PRVI MAJ!
Vse somišljenike opozarjamo na delavski praznik PRVEGA MA-JA, kterega svobodomiselni in napredni delavci po celem kulturnem svetu praznujejo.
Podajmo si v duhu roke, ter prisezimo, da bodemo skupno delovali in se bojevali za naše nam po naravi pripadajoče pravice, ter kličemo: Pogibel vsem našim sovragom; in boj za pravico, vstrajni boj, do gotove zmage!
Knjižer/nost.
Poslal n aim. je g. V. J. Kubelka & Co. iz New Yorka. 9 Albany St., “Slovensko-Angleško slovnico in tolmač, ter an gl ešk o - sl o v e,n sik i slovar” ob jenem, da delo ocenimo.
Knjiga jie v platnu trdo vezana, obsega 198 strani, ter kazalo in nekaj oglasov. Knjiga je tiskana v 8r na trdnem, belem papirju in razločnim tiskom. Vsebina odgovarja popolnoma svojemu namenu ter cena $1.00 ni pretirana.
Knjiga je za vsakega, v Ameriki živečega Slovenca, 'zelo koristna ter jo priporočamo.
Listnica uredništva. ,
J. Z. Skidmore, Kans. Dopis, katerega omenjate — nismo dobili, torej ga tudi nismo mogli priobčiti. Prosimo poročajte vnovič. Zdravi!
Ostali dopisi pridejo v prihodnji. majnikovi številki na vrsto.
John Senaršič, 4226 — 41. st. N. E. Cleveland. O. Vaš list je pošla vže četrtič vrnila z opazko, da ni Vašega imena in ne te številke v tamošnjem direetorju. Prosimo, da preiščite vizrolk temu.
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, 26 let išče nevesto. Mora 'biti lepa, 20 do 24 let stara in izobražena. Denarna sredstva postranska stvar.
Pismene ponudbe s priloženo sliko se naj naslove na: NOW 37 — C “Glas Svobode”, 597 West 20th St., Chicago, 111.
• _________________ *■
POZOR SLOVENKE!!!
25 let stari Slovenec se želi pismenim potom seznaniti in potem poročiti s pridno in pošteno Slovenko v starosti od 17 do 22 let. Samo na resne ponudbe s sliko se bo odgovorilo, ter slike na zahtevo nazaj vrnile.
Našlo/ pove uredništvo “Glas Svobode”.	(16—23)
Išče se
John Koščak, doma iz Škocijana, vas Za gred : sedaj je nekje v A-meriki. Kdor ve za njegov naslov, prosim da se ga meni naznani, ali pa naj se sam javil.
Martin Kerne.
R. R. No. 1.. Pittsburg. Kans.
Kdor ne misli svobodno se ne more boriti za svobodo.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 .................. 50	kron,
za	% 20.55 ................. 100	kron
za	$ 41 10 ................. 200	kron,
za	$ 102.75 ................. 500	kron,
za	S 205.00 ................ 1000	kron,
za	$1020.00 ................ 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne no^iljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske -o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
81 Cortland St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohi«
Strahovalci dveh kron
_^\j
ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
PRVI DEL.
XXIII.
Na -put,u. lim losa sriča !>iše :
Hriiščani mu rufee zaveza,še.
Hrv. narodna.
Kržan je bil v velikih skrbeh za svojega slugo. V tistem trenotiku, ko je dobil skrivno,¡sitno nismo, na-znaujujoče, da se Tomo že, vrne o pravem času. miu je bilo jasno, da se je mo ral kdo Toma polastiti. A kdo ? Če bi 'bila državna oblast Tonna prijela zaradi kake nerodnosti. bi tega Kržanu ne bila tako taj bistveno sporočila. Ke,r torej ni ibilio misliti, da bi državna o-iblas't im*la k!ak opravek s Tomom, je začel ugibati Kržan, komu bi amalo biti kaj na tem, da prikrajša Tomu sviobodo. Ko bi bil Tomo v svoji ineprevidnosti zašel med zločince ali sploh hudobne ljudi, !bj gotovo ne pisali Kržanu brezimnem pisma z naznanilo m, d,a. ,se Tomo o “pravem času vrne’’. Potom takega sklepanja je prišel Kržan do prepričanja, da je Tomo v rokah človeka, ki inra kak poseben -interes na tem. da loči slugo od gospodarja. A kdo bi to mogel biti?
Kržan ni vso noč našel miru. Neprestano je premišljal in ugibal. v čigavih rokah bi utegnil biti Tomo. In vse bolj sta se mu vsiljevali dve eventujvalnosti, ki jih je sicer sann smatral za -neverjetni, da, eelio za smešni, h katerima pa so se«vendar neprestano vračale njegove misli.
¡Najprej je začel domnevati, da je morda vojvodinja Asuinta spravila Toma na stran. Ta j bistveno ■postopanje vojvodinje Asunte je v Krža novem sren vedno in vedno vzbujalo nove dvome, ki jih ni mogel zatreti.
—	To mio ne mara vojvodinje, je ugibal Kržan, in Asumta ve to. Morda je kak slučaj pripeljal Toma k vojvodinji, morda je Tomo 'kdo ve kako izvedel aa tajnost vojvodinje Asunte in ta se ie polastila Tama. da bi jaz ne izvedel te tajnosti. Vojvodinja hoče, da bi jej jaz v tej njeni tajnosti bil n,a pomoč. Morda je ta tajnost taka, da bi j,a,z odrekel svojo pomoč in zato je ne smem izvedeti niti po Tonin.
Ta misel je Kržana prevzemala vse bolj, ker se mn je zdela še neverjetne jša, druga slutnja, ki se je porodila v njegovi duši.
—	Tomo je prepričan, da sta general della Croce in pa tisti kupčevale« s konji, ki me je obiskal na zgorelem mojem gradiču, ena in ista oseba,. Vedno je silil, naj ga poiščeva. Mogoče je, da je Tomo uganil resnico. Morda se je della Croce preoblekel, za kupčevale,a s konji, da bi laglje vohunil po kranjskem delu Istre, ali pa je imel tam kake osebne namene. Tomo ga je obiskal in general, videč, da je .spoznan, se ga je polastil, ker meče, da bi se razvedelo m njegovo potovanje v kranjski Istri. Lahko ima tehtne vzroke, skrivati, da je kot kupče-valec s konji potoval' po sosednji državi.
'Naposled je Kržan sklenil, da naznani na vse zsrodaj celo stvar “avogadorjem”, kakor so imenovali policijske voditelje, in da za čne tudi sam na svojo roko iskati Toma.
—	Naj bo živ ali mrtev, dokler ga ne najdem, nie zanuisLm Benetk, se je zarotil Kržan, ko je šel zjutraj iz spalnice oglasit se po hišnem redu “ospizia dei nobili” pri zapovediniku.
—	(Plemič Kržan, mu je rekel zaipovecfniik, danes otb 11. utri se morate bglasiti pri upraivite.lj.stvu armade, danes bodete sprejeti in sicer h konjenikom, kajti tisti, ki pridejo k drugim oddelkom, so naročeni že prej. Priporočil sem Vas dobro, kajti spoznal sem Vas, da miste ne pijanec, ne igralec, ne pretepač. Öaika Vas lepa prihod-njoist in jaz Vam le želim1, da bi
vse dosegli, kar si želi Vaše srce.
Kržan se je toplo zahvalil staremu veteranu in potem hitel na policijo, kjer -so ga na dolgo in na široko izpraševali, a, mn niso mogli ničesar svetovati, ker se Kržan seveda ni upal izreči svojih sumov niti glede vojvodinje A-sumte. kaj, še glede generala DeUia Croce.
—	Ko bi imel kaj denarja, bi kmalu dognal, če .je moj sum o-praviceui ali ne, je govoril Kržan sam s seboj, ko je stal v predsobi vojnega ministra in čakal na avdi-jenco. A kako naj si pomagam, ko nimam niti vinarja.
Avdijonca je bila kaj kratka. Vojni minister Ženo je pregledal izkazih; vseh uglašenih plemičev in naročil svojemu, tajniku, naj sprejete častnike zapriseže in dodeli posameznim1 četam. T,o je trajalo že dlje časa in poldne je bilo že 'davno minilo, ko je Kržan zapustil kot častnik beneške konjenice doževo palačo. V njegovem žepu je žvenketalo deset cekinov, ki mujih je bil odštel ministrov tajnik, kakor vsem drugim, ki so bili sprejeti.
—	Zdaj kmalu do ženem, če je moj sum opravičen, isi je zadovoljno rekel Kržan in se zopet odpravil na policijo, kjer si je za dobro plačilo najel dva vohuna, katerih je v tistih časih kar mrgolelo v Benetkah. Enemu teh vohunov je naročil naj pazi na palačo malteškega poslaništva, z drugim se je odpravil v hišo generala Della Croce, češ, da kot častnik beneške armade dobi lahko vstop in ne bo sumljivo, če bi tam poizvedoval po Tomu. Ukrenil je tako. ker ' je imel ukaz, da se -cb dfveh popoldne oglasi v arzenalu. da nastopi službo.
Ob tisti uri je stal kapetan De-santič na snrednjem koncu jadre niče “Maria Immiaculala” itn .je e ital kratko pisemce, s katerim miu je vojvodinja Asumta naročala. naj pripelje zvečer Kržana v gondolo pred malteško poslaništvo.
—	Toliko dni j' nestrpno čakal na to pismo, a izdaj, ko je prišlo, ga ni na spregled, se je jezil kapetan. No. do večera je še dosti časa.
Toda kapetan Desantič je čakal zaman. Kržan se mi oglasil. Poslal .)£ ponj v ‘‘otspizio dei nobili’’, vprašal je ua, policiji vprašal pri tajniku vojnega ministrstva, in vprašal tudi v vojašnici, a Kržana ni bilo nikjer.
Ko je Kržan stopil v hišo geneT rala, della, Croce, je bil sprejet z veliko ljubeznivostjo. Toda, čim je general odprl usta in spregovoril prve besede, je spoznal Kržan, da ima pred sabo skrivnostnega kupcevalea s konji. A še predno je mogel kaj -reči, ga je general presenetil na način, da se je, zdelo Kržanu, kakor bi ga bila strela z jasnega zadela.
—	Ljubi plemič Kržan, je dejal general smehljaj«, verjemite mi, da imam z Varni najboljše namerne. Kad bi Vam, pomagal, da pri» dete naprej. V to svrho Vas .moram, če treba tudi proti Vaši volji, obvarovati pred veliko nevarnostjo, v katero silite, kakor slepec v prepad.
—	Ne ume jem Vas. gospod general!
—	Nič izato! Pozneje bodete že uvideli, da sem prav ravnal. Za sedaj Vam povem le eno. ¡Sprejeti ste bili prav danes v beneško armado. Da se je to danes zgodilo, je moje delo. Pulstil sem Vas nekaj dni v miru, a 'dal sem Vas skrbno opazovati. Vedel sem, da Vas lahko dobim vsako uro v roke. ¡Skrbelo me je le, kako storim s Tomom, na srečo mi je ta sa,m pomagal.
—	Tomo — kaj je ž njim? Ali kaj veste o njem?
—	Moj gost je, ljubi plemič Kržan, kakor ostanete Vi moj gost do jutri zvečer. Nič ue ugovarjaj-
te. Vem, da bi morali ob dveh nastopiti svojo službo. Ako bi ne bili k meini prišli, bi Vas bili pridržali v vojašnici. To sem že preskrbel.
—	Ali, prdsim Vas, gospod general. kaj naj vse to pomeni, je vprašal ves začuden Kržane Cerna to'!
GeneraF je Kržanu položil roko na ramo in mu rekel z resno slovesnostjo1:
—- Zadržim Vas tu do jutri zvečer. ker nečem, da bi Vas vojvodinja, Asumta ujela v svoje zatij-ke. Vojvodinja odpotuje jutri. Cim bo ¡njena ladja eno miljo od brega, .ste svobodni.
—	A kaj Vas briga! vojvodinja. Asi; n ta. in jaz. je srdito vprašal Kržan. Čemu se vtikate te stvari, ki Vami .niso nič mar?
—	Zato. ker Vas imam rad, plemič Kržan, je rekel general, ker bi Vas vojvodinja rada zvabila s seboj in vedoč, da jo ljubite, zlorabila Vašo .udarnost in zaslepljenost.
—	Kako morete kaj takega tr-* diti i
—- Resničnost mojih besed izpis vidite v treh tednih. Tedaj bo vojvodinja Asunta — poročena z drugim možem...........
Kržan je to noč prebil, r sohi kjer je prebival njegov Tomo.
(Dalje prih.)
“OČENAS” IN OGRSKI DRŽ. ZBOR.
Da si gospodje onadižarani marsikaj domišlijiujejo, to ve vsakdo, a dia ipa vidijo v molitvi državi nevarno početje, to pa je vseeno nekaj na j novejšega, in to dokazuje sl edieč i dogodek.
Ogrski škof Parvv je neki slovaški molitvenik zaplenil, ker je bila. v ¡njemu molitev k “Mariji, (kot .zaščitni,ca Slovakov”; smatral je molitev državi nevarno. Na to je časnik “Neipszava” satirično notico objavil, v kateri po izgledu škofa Parvy, preiskuje tulili ¡druge molitve iiz stališča o-gnskega kazenskega zakona in zahteva da se ’’očenaš” takoj zaplini, ker nasprotuje ogr. kaz. zakonom,. Talko vsebuje stavek “pridi k nam tvoje kraljestvo” hudodelstvo po paragrafu 127, po katerem je veleizdajstvo, vsako dejanje, katero na to navaja, da bi le del ogrlslke države poel tujo oblast prišle. “Tvoje volja naj se -zgodi, kakor v nebesih tako na zemlji”. Parg. 273. Z ječo do petih leit bo kaznovan, kdor se upre obvezni volji zakonov. “Daj nam danes vsakdanji kruh.” Prestopek parg. 66 (Prosjaštvo brez o-biastvenega dovoljenja.), kakor tudi prestopek o-dredbe ministrstva notranjih zadev, št. 18.613. z. dne 22. aprila 1882 o nabiranju daril. “Odlpuisti nam naše dolge, 'kakor tudi mi odpuščamo našim dollžnilkom ”. Zaidinji dve besedi so, akora.vno prikrite, vendar je doviolj prozorno namiga,vanje na oblast, na vlado ogrske države in na državne funlkcijonarje. 'Brezvestni hujskači vedno ua to opozarjajo. kakor da bi bilo to na-pra.m 'koristi slovaškega ljudstva naperjena. “In ne pelji nas v skušnjave. temveč reši nas vsega zla,” Obedva stavka vsebujeta nevarno ruvanje. Prvi predstavlja ljudi slovaške narodnosti talko, kakor da bi oni pod ogrskim jarmom trpeli krivice, vsled česar bi prišli v skušnjave, se prepovedanih sredstev v zadoščenje posluževati, alko ne bi bili po milosti božji varovani. Drugi stavek je očitno ščuvam j e proti vodstvu madžarskega naroda, kar se mora tim bolj obsojati, ker so Madžari z 'besedo “zlo” neposredno žaljeni.
Zanadi te satire bili je urednik lista “Neipszava” pred porotnike postavljen, toda oproščen.
NE OZIRAJTE SE
na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo.
Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne
obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d. §|~-
Oglejte si vzorce za moške obleke in
velikanska zaloga obutev.
STROGO UNIJSKA PRODAJALNA
J.J. Dvorak ¿t
UNION CLOTHIERS*"'TAILORS.
598 600 ßlUE ISLAN P AVE.
-
- y
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena. leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Izdelane za Vas
Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v lazložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za urladenče. i T Konservativni modeli za priletne moške,najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sokwitznerjeve obleke”. ■ * •
Naj večja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je
		
	577-579 BLUE ISLAND AYE.	i
Cunard, Ogrsko, Ameriška Unija
Iz Nexv Vovka z> sredozemska in adrianska pristanišča —'— V Reko čez Gibraltar, Neapolj in Trst ih—-
Slavonia, Pmonli WTg^SSig7odr Cupaliii tltonia
Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli ua tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Cako-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljtia pojasnila obrnite se'na
CUNARD STEAMSHIP CO.> Lm,
F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, lil., ati na lokalne agente vsepovsod.
rjernu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati sverie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
Na novem prostoru y KobzitlÖ.
594-596 Blue Island Av., Chicago
7ij_
Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega(bn f]P dela s streho samo&J.Jjj
Se priporoča slav. občinstvu za obisk, ter jamči za točno in pošteno postrežbo
VODAK-OVA GOSTILNA	WELKY’S
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.	Restavracija in gostilna,
Ima lepo urejeno dvorano za	55 2 Blue Island Ave.
aabave in zborovanja	CHICAGO
TEL. CANAL 1386	vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
V prevdarek cenjenim članom
K. S. K. Jednote.
Prišel je čas, da se vsak trezuo-mislječi članu K. S. K. Jednote začne zavidati svojega prepričanja. Pomislite, kaj se je sklenilo pri zadtaji konvenciji v PitJsbur-gu, Pa. Kateri članov ve kaj o tem? Vemo le, dia mora vsaki član več asesmicnta plačevati! Kaj pa je 'bilo o nasvetu zavoljo skupne bolniške blagajne — nič! Akoirav-110 je bila želja večina društev, da se bolniška podpora- idačuje iz glavne blagajne in tako pomaga malini' dništvam do rednega poslovanja, se ni o tem ničesar u-kre.nilo. Se li je o zidanju Jedno-1 in ega doma v Jolietu kte na konvenciji govorilo in kaj privolilo? Zopet nič! In vendar se je postavil brez db v oljen ja delegatov! Kakšno gospodarstvo je to?! Ako imajo tisoče iza zidanje jednotoe-ga doma in tisoče, da ležijo pri cerkvah na. potrojila na nedoločen čas, zakaj pa. se je potem ases-ment .povišal? Čit.al sem nekoč, če se ne motim v “Glas ¡Svobode”, kakšen posel .hira duhovni vodja kot glavni odbornik, in kdOr čita A. S.. je lahko pred1 kratkim časom vadil, da on igra vlogo iraj-višjega poveljnika ali diktatorja in svetovalca te Jednote. On je zapovedal podrejenim' društvam in tajnikom poslati rešite, to je pobotnice od velikonočne spovedi o,d vsaeega člana na njega Visokost. in kdor ne izroči te pobotnice, se naj izbriše in on ga bo ek-.sp d'iral tja. kjer jo .jok in stok in škripanje z zobmi. — Tisto, kar je valjalo že leta, da so uradniki podrejenih društev samo potrdili pismeno, da so njih člani opravili svojo dolžnost, ne velja več.
Prej je vsaki član lahko opravil svojo dolžnost, brez da bi se do-I¡enemu spovedniku še po opravilu. predstavljal, ita takisto mu tudi ni bilo treba biti član tiste cerkve in svoje tildo zaslužene novce tja nositi: na ta način pa, ko mora iti po reteit za. svoje opravilo, bo pa gotovo vsak po farovški navadi vprašan, koliko bo dal za cerkev itd. (farski 'business).
'Potem pa tudi, ako so več no veruje odbornikom, tedaj so oni osramočeni od tega jednotnega vladarja, kakor dečki ne pa kakor možje. Se li 'bodo pustili tako blamirati 1!
. Ali pa ni vse to silno smešno, kdo si je pustil zavarovati dušo? Mislim, da nobeden, pač pa telo! in če dotičrri diktator hoče imeti tako društvo naj si ustanovi bratovščino, kot jih imajo v starem kraju in naj se ne meša v politične stvari.
Več društev protestira proti glavnemu odboru. Vprašam Vas, kaj Vam to koristi ? Ako se zavedate sedanjega časa. pustite gospodariti te ljudi po svojem in Joliet čani ¡si naj postavijo svoj “Narodni katoliški dom”, za poznejše čase, da bodo v njemu žalovali po bivši Jednoti. Tako tudd Njega Visokost duhovni vodja naj o trebi to Jednoto. dla bo en par tisoč članov izstopilo, ker so samo zaradi tega pri tej Jednoti, ko prej druge ni bilo.
Svobodomiselni rojaki, čas je da odločno pokažete da ste možje, in da se ne bodete na slepilni način silili v to Jednoto, ne bo Vam žal za tiste ¿tolarje, kar ste jih že vplačali, saj ste bili tudi zavarovani za til čas.
Združimo se in si ustanovimo Jednoto. ki bo popolnoma svobodna. prosta in neodvisna, od, takih srednjeveških ¡bedarij. Ta Jedno-ta se je ž ustanovila in to je: “Slovenska Narodna Podporna Zveza” v Ohicagi. 111. Vsaki naselbini sc zberimo skupaj, ustanovimo društvo in priklopimo se 1 e j Zveizi: notem vise te Zveze pa zopet naj "tedajo da se združijo skupaj, kakor je že dogovorjeno. In le na ta način bomo imeli eDO Jedinoto. ki bo skrbela za nas v slučaju bolezni in tudi smrti, in kjer se bomo svobodomiselni in napredni delavci skupaj združili, ter se bo pravično in brez terorizma. uradovalo; klečeplazcev in
“kunšt.nih” visokošoloev pa tu ne potrebujemo, da bi s>e vrinili z sleparskimi nakanami ter delavca-trpi.na izkoriščali.
Ni pa treba mislita, da dober katoličan ne sme zraven pristopiti. Ta Zveza je popolnoma svobodna in vsaki lahko dela po svojem prepričanju. Seve, da mora, vsaki spolUovati in živeti po deželnih postavah, kdor pa postave čisla bo tudi dober član človeške .družbe in ¡se mu ni treba bati kazni ne na tem in ne nai onim svetu.
Toraj, ne pustite si zapovedovati od črnih sukenj in. ni Vam treba protestirati naprsni slabemu uradovanju, saj boljš- ga i tako ne morete pričakovati od ¡njih; pustite istarovcške suknje pri miru in združite se v ono Zvezo, ki je edina ustanovljena na pravi na pred n i podlagi.
Razširjajte list “Glas ¡Svobodi1”, trgajte zagrinjala raz oči Vaši h roja ko v-sot ibi no v. da bo do eita.li. mislili im tudi vidili sedanji svet v pravi luči. — Vsaki naj gleda da bodle dober državljan, resnico in pravic olj n ben človek, da bo dajal drugim .lepe vzglede, im dospeli bomio do zaželjenega cilja po poti napredka, ter dali priliko Američanom, da nas bodo prištevali k kulturnim narodom, ne pa kakor sedaj ko nas zaničevalno naizivljejo “selavon”.
Toraj zedinimo se, ker .v slogi je moč!
Pozdrav vsem somišljenikom in napredli im rojakom.
Bivši član K. S. K. Jednote.
•
(Opomba uredništva. Vzlic temni, da smo za časa kon vencije K. S. K. J. v Pittsburgu. Pa. to zadevne dopise dobivali in jih še vedno dobivamo, v katerih se člani imenovane Jednote pritožujejo zaradi gospodarstva, katero ni nič manj kot vzorno,, smo molčali ter se nismo hoteli na pot kritike podati. Toda v novejšem času pa nami dohajajo poročila, kakor.šnc skoraj niso verojetna in ker štej ■ mo med člani K. S. K. J. veliko naših naročnikov, nas veže dolžnost-. da o stvari nekoliko besedi spregovorimo.
Ko se je nam iz Pittsburga, Pa. poročalo, kako so se gg. delegat j c zabavali, popivali in telo noč kvartali smo se mi temu smejali ter si mislili vsaki potrebuje ali duševne ali telesne hrane po .svojih nazorih; še bolj nam je pa u-gajalo poročilo, kako so se ¡zjutraj “npibel” k cerkvi vozili da jim bo “dušni vodja.” maševal ter blagoslov z nebels priklical, da bi sv. duh "g. delegate razsvetlil in “mačka” pregnal. Daše ton; posrečilo. je kriv g. župnik v Pitus-buTgu, ker ni samo, ne pustil g. Rev. Kranjcu v pittsburški cerkvi maševati, temveč ga je še prav pošteno oštel in sicer s priimki, ka-korani niso za katoliškega duhovnika laiskavi in niso imeli nobenega znaka kršanske ljubezni do bližnjega, še manj pa kolegiulno-sti.
Kolikor mi g. Rev. Kranjca poznamo. tako smo takoj overjeni bili. d:a ne bo psovke svojega pitfsibiirškegai kolega v zlo štel, marveč rau velikodušno odpustil: k,ar rnnsljmio da je tudi stori L in mirna Bosna,.
Da so se na konvenciji delegati -do dobrega ¡sprli in da je malo manjkalo da ni prišlo do pretepa, se nami ni črnino zdelo, ko vemo da so vendar ¡pri K. ¡S. K. J. tudi možje, koji sc ne pustijo kar po domače za nos voditi. In to je prišlo ¡zaradi jednotnega. denarja, ker je razposojen na razne cerkve, ko jih zadolžnice se me dajo iztirjati ali pa so do cela. za — nič. Tako gospodarst vo je pač vse grajo vredno ; toda saj tudi drugod n i nič boljše. Kamor se polipi vtihotapijo. jo razvoj nemogoč, razpad pa gotov, ¡a,ko ne v bližini pa pozneje, vsekakor pa je vsaki 'blagor pri takemu podjetju izključen. Pa naj bo to kakor si 'hoče. Izprego-voriti nam: pa, je o najnovejšemu
fennianu g. Rev* Kranjca, s katerim nkaizuje, da se mu mora vsaki član izkaizati da je velikoniočno snoved opravil!! To je ¡nekaj, kar ne bi mi bili nikdar i.n nikoli od g. Kranjca pričakovali. Kaj pa vendar misli ta gospod ? Ali smo V’ času španske inkvizicije? Ali si pr i last u je kakšno vzvišenost, in pri dpravice. katere niti ne tuzemski zakoni ne postave v stari Evropi ne poznajo. Taki “mufe” o spovednih “eegelcih” so v Avstriji leta 1859 minuli a v Ameriki ,pa še ¡nikoli vpeljani niso bili in tudi ne bodo. G. Kranjc se pač preklicano moti, ako mašili, da bo papinski terorizem vpeljal, in svetovali mn bi, da. neha s tako nesmiselnostjo. —
Vse d rute mojster pa je g. Rev. Sojar v 'Ohicagi ; ta gospod je tudi član K. S. K. J., torej ima tudi svoje nasvete, katere priobčuje v ‘1 Glas Naroda z dne 10. t. m. št. 8-1. Tukaj poda,mo za danes saano dobesedni 4. nasvet, kateri se glasi :	1
“4. Nikakor ni prav, če se govori in piše: Predsednik in glavni odborniki ¡hočejo zapravljati jed-notiuo premoženje. Če se lota kupi za. pametno ceno. s tem ¡ni denar zapravi jetai, ker lota je denar.1 Če se sezida, hiša, s tem ni denar j zapravljen, ker hiša je denar. Pa pravijo: Ali boste vdovi dali opeko in kamenje? Odgovarjam : Jed-! ¡nota naj, vdovi ¡nikar ne da nobene usmrtn i ne v dninarju, ampak naj izroči hišo v posest, in vdova bo popolnoma zaidiovolj: i. Dota in hiša je denar. To ni zapravljanje.”
V tem nasvetu ne najdemo niš druzega kot obsolutno zatrjevanje svobodne volje, ina-ilstvo im terorizem' najhujše vrste. In kam pa je g. Bojar mislil ,z njegovim na-
svetiom: “Jednota naj vdovi nikar ne da nobene uismrtn-ine v denarju. ¡ampak naj izroči hišo v posest, in vdova bo popolnoma zadovoljna.” (??) Ako se me motimo ss prišteva : “vdove in sirote zatirati”, muci; vre bo vpijoče grehe, da ¡se pa v tem slučaju, vdove zatirajo, ko se jim prosta volja jemlje, nam ne more nikdo odrekati. Oglejmo si zadevo nekoliko podrobneje.
Vsaki čakamee za sprejemi v Judnoto je vešč kaj pravila zahtevajo in katere ugodnosti mu nudijo. Pravila so, če je Jednota in-koipoairana, državno potrjena, tedaj rimajo za vse člane doliane Jednote postavni znak, in izvrševati se morajo vsestransko. Prodno je 'čakamee že, sprejet v Jednoto da ¡zapisati' v prošnjo za sprejem neko oporoko, katetra je — ako se ne kršijo državni zakoni in če ni kasneje kakšne, spremembe prvotne oporoke, ali kak--šini dodatek (codicill), narejen, v slučaju smrti popolnoma veljavna. Zabilježena oporoka se mora po njenem besedilu izvršiti, in nikdo nima pravice jo drugače izvršiti, kot, kakor je bila volja u-mrlega.
Tu je za enkrat en dokaz, da nasvet g. Bojarja ni za nič,
Sprejeti član, je. svoje dolžnosti na prani Jednoti vseskozi izpolnil, nlačal je redno asesmemt in drugo. kakor pravila to zahtevajo, tedaj ima vso pravico od Jednote zahtevati, da ¡izpolni le ta. svojo dolžnost na,prani njemu; oziroma njegovim dedičem. Obratno za slučaj, da čllan ne plačuje redno ase,sme,n tu itd.; se ga suspendira in konečno izključi. To je pravilno in članu ni odorta pot da bi se mogel pritožiti, in to zaradi tega ne. ker se j« ž njim no pravilih
postopalo. Tedaj v tem slučaju se bi ’rostopalo po pravilih, a v onem slučaju se pa nebi vdovi usmrtmi-na v gotovini izplačala, kakor opo roka- veleva marveč obesila bi se ji kaka piškava baraka, v kateri 'bi gospodarila ¡pod komando in milostjo dominus voibisauma, V tem slučaju bi se pač pravila kršila na. nečivvan način! Ne razumemo logiko g. Bojarja, a da nekaj za. tem tiči. zelo prikritega, o tem n,e dvomimo, i
Ako vdova dobi usmrtn ino 1000 dolarjev, to je v stari domovini lep denar, in ak'o se ona v domovino povrne, denar lahko po pošti ali pa ekspres pošle, kar z 'barako ne more storiti, in če jo pa proda, ho moraibiti polovico iza njo dobila, kakor kaa* ji ¡po ¡pravilih gre; torej na vsa 1*način zguba za njo, a za kakšnega klerikalnega podjetnika pa “kšeft”, posebno ker bi se “hiša” zopet drugi vdovi na glavo obesila itd. Ne in ne! Ta špekulacija me sme do izvršitve priti.
Da zajce v tem' grmu tiči, je čisto na dlani; imeli ,'bi edino špeku-la,nitje dobiček in to na račun u-bogih vdov in sirot; za to naj g. Bojar njegov nasvet ¡spravi in nikar nikomur me vsiljuje, ker je za nič. Edino ena stvar se ¡nam čudno vidi. kako da g'. Soja.r svetuje vdovami nikar diinarja dajati. A.li se boji da 'bi z denarjem pobegnile v stari ¡kraj. ter bi vsled tega katoliški butsiness prikrajšan bil. ali pa misli ¡sam pričeli “ba-rantijo” z hišami. Kaj tudi vemo, da 'duhovščina največ denarja iz vdov izvleče, toraj je v tem slučaju v protislovju s principom, in bomo opazovali kako daleč merijo nasveti: “Vdovam nikar denarja dajati”.)
FRANK SAKSER CO., *
82 Cortlandt Street,
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. N. E.,
4*
4*
•4*
*
*
4*
4?
New York, N. Y.
CLEVELAND, O«
*
*
*
*
<«:•:	I'HAMi NAKSI.U l O ,«

ne prezreli!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
Mlskl flenat
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobdi, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
flkO Sl nCDjSD
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Isiand) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
4*
*
4*
4*
i*
4*
*
4*
4*
4*
*
*
4*
4*
4*
4*
*
*
4*
*
*
4*
|[ažpo za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 46S7 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
4
*
*
*
*
*
*
*
*
¿3,
*
*
*
*
*§►
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
/¡4 4* *|* *$* •$* «y* •$«	«¡4 »£* »£•	«p« •$* *$*	*?*	4* *$* *$*	*t* *$*	*t* *1* 4* rir* *f* ¿fc žt
“Glas Svobode”
(Tue Voice of Liberty)
________weekly__________________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. _____________.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
-------------in velja----------------
ZA AMERIKO:	. _
Za celo leto............«Bl-50
za pol leta.............75o
ZA EVROPO:
Za celo leto..........kron 10
za pol leta...........kron 5
Naslov za Dopise in Pošil.jatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nain natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
• GKOZJVO!
!Ne moremo si kaj. da nebi še enkrat .povzeli besedo in spregovorili o d,ra kemičn i razsodbi višjega sodišča Združenih držav ameriških, 'katero je dlnei 5. t. m. izreklo, da inozemski delavec nima niti rudečega centa “komercielne vrednosti”, v tej deželi.
Povod k tej nezaslišani razsodbi je bil sledeči:
Neki italijanski nepodržavljani delavec je Ibii v Pennsylvaniji pri neki železniški nezgodi usmrčen in vidtova je železniško družbo tožila za odškodnino. Tožba je bila zavrnjena, ker je bil usmrčeni “podanik italijanske kraljevine”, in ne ameriški državljan. Zadeva je prešla vse redne instance in ko-nečtoo dospela vsled aipelacijei do višjega zveznega nadsodišča, katero je zanikalno razsodbo državnega okrožnega sodišča v Pennsylvaniji, potrdilo..
Višje sodišče Zdr. držav je razsodilo, da inozemski delavec nama onega rudečega centa komercielne — trgovske — vrednosti. Niti toliko ni vreden kot- pes ali mačka, ako imajo te živali ovratnike da je posest razvidna. Kdor takega psa ali mačko namenoma ali brez nami na usmrti, je zavezan posestnika odškodovati. Kdor inozemskega delavca malomarno usmrti, se storilca ne more na odgovor pozvati.
Pravo brutalno stališče ameriškega kapitalizma! Taka razsodba je edino mogoča v “svobodni” Ameriki, katera je ponosna na svoj republikanski z.načaj.
Povsod uživajo i nože me i jedna-ko varstvo zakona, a tu v Ameriki je to nasprotno. Nešteti slučaji nam kažejo, da se za življenje siromaka, niih.ee ne zmeni, kaj pa nam je še le pričakovati v prilog inozemca ako po krivdi delodajalca svoje življenje zgubi? To vprašanje nam riši gori navedena raizsodlba višjega sodišča Zdr. držav ameriških, vsled katere je tu v Ameriki .vsaka anozemee brezpraven in preklican, to je: — “ Vogelfrei”.
Drakonična razsodba višjega sodišča Zdr. držav je silni udarne stotinam vdov in sirot, ostalih ponesrečencev grozne katastrofe v pre.mogoikopih Pennsylvanije in drugod, katere sedaj niti en cent odškodnine ne dobijo.
Ta razsodba je najhuja, kakor-šna jeubila še kedaj v Ameriki na-pram inozemskem proletarijatu izrečena. m
Juvidičen temelj, na katerega se ta grozna razsodba opira, ni nam znan; mogoče pa je da se na kakšni staro-angleški “Common Law” naslanja. To mi mislimo, toda naj si bode kakor hoče: to je netznosno, nezaslišano stanje, katero se ne sme trpeti. To še manjka?, da bi milijone delavcev sem privabili in privlekli, se jih pri najnevarnejših delali porabljalo in potemi popolnoma brezpravno storilo, ako oni v poslu a» meriškega kapitala ohromijo ali pa clo življenje zgubijo. To bi bilo pravcato helotstvo.
Predvsem bi bilo potrebno, da se o zadevi dobijo natančne informacije. To bi bil v prvi vrsti posel diplom ati enih zastopnikov 'tujih drža v. 'Njiih pozornost se mora na zadevno raizsod.bo napeljati in jih vprašati, kaj mislijo storiti, z ozirom na n a se In iške pogodbe,
Dr. Richters
PAINEXPELLER
Če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Dr. Richterjev Pain-Expelier.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih innačlenkih, zobobol innevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
F. Ad. Richter ¿Bh Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
Slovenska Narodna Podporna Zveza

Chicago, Í
VN__£)

Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., nAučor!K
Nadzorniki:.
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J DVORSKY, 55 Eisk Str.
Vsi v Chicagi, Illinois.
vsled katerih je inozemeem kot domačinom .zakonita enakopravnost zagotovljena.
Toda ne sme se pričakovati, da se bodo diplomati z vnemo v prilog delavca za vzeli in od konzulov pa sploh ni ničesar v tej zaldetvi pričakovati. Tedaj nam ne .preostaja diruiga pot, kot da se k avstrijskemu1 parlamentu oziroma k avstrijskim državnim poslancem zatečemo.
Pred n o nadaljujemo, nam je pripomniti, da se gorenje informacije na brzojavko iz Washing-to.ua na “Evening Telegraph” v Philadelipthrji .z Ane 5. aprila 1900 opirajo, -in da so povsem bot zali esl'j i v im sm a t r ati.
Ako un oštevamo. da je v Zdr. državah na milijone delavstva samo iz Avstrije, od katerih je o-groinma preteža. ki so z namenom samo za nekaj let v Ameriko prišli, da si toliko prislužijo, da svoje domovje propada rešijo, in potem so zopet k svojcem v domovino povrnejo.
iNe mere se tajiti, da so milijoni in milijoni goldinarjev, vsled marljivosti in štedljivosti avstrijskih ■podanikov v Avstrijo odposlani bili, kateri kredita pst cele države povzdigujejo. Koliko v knjiženih dolgov se je samo kranjska dežela rešila, to dokazuje fakt. da še pred 20—30timi leti so bile ekse-kutivne prodaje zemljišč na dnevnem redu, kar danes ni več. Ta ■prikazen ulboštva je zginila, nasprotno je dejstvo, da marsikateri “Amerikam ec” ima po več ali manj kronic v “Posojilnicah” ali “‘Hranilnicah” shranjenih. To dokazuje dejstvo, da je bila pred 30 leti v celi kranjski deželi edina “Kranjska hranilnica” v Ljubljani. se sedaj nahajajo po vsih mestih. trgih in večjih vaseh po ena in več h ranilnic, 'katere do mul e ga vso dobro napredujejo. To so veseli pojavi, katerim se ima avstrijska vlada v prvi vrsti zahvaliti svojemu delavstvu, katero v potu svojega obraza in žuljev svojih pridnih rok cent )k centu pri-devlje, da pospešuje blagostanje svoje mile očetnjave, svoje rodne domovine. Da ima država od tega direktni in indirektni dobiček se že vidi iz tega, ko se na Kranjskem' davki in dokladi redno plačujejo. kar pred nekoliko desetletji ni bilo.
Tu smo navedli le nekaj malega v celoti v dokaz, kakšne neprecenljive vrednosti je tu v Ameriki se boreči delavec, za domovino.
■Še veliko .večje vrednosti pa je za ameriškega kapitalista, kateri se edino vsled delavske produkcije milijone kopiči, med tem, ko delavec noč in dan svoje zdravje in življenje tvega !
Delavske razmere, njega pravnost in večni boj za obstanek v Ameriki, mora le tisti razumeti, koji tu živi, položaj opazuje in se s politiko bavi. Tisti ibo uimel kakšne vpijoče krivice in brezpravnosti mora inozemski delavec pretrpeti, ker brez denarja in sicer grozno veliko denarja, ne more vsaj deloma do svojih pravic priti. Ne ostaja mu druzega, kot cesto se največ ji krivici vkloniti.
In sedaj pa še ta zgoraj navedena razsodba višjega sodišča Zdr. držav ameriških, s ko jo se vsaka vrednost inozemskega delavca odreka, s ko j o se ga po d ži valsko1 ceno stavi in s .katero se inozemeu! vsaka človeška pravica brutalno odreka, med tem.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip IvanšeK, 1517, S. 43rd Ave, Chicago, lil.
Kadar se cikajo lake v nebovpi-
ko se dalodajalcu-kapiitalistu na vsaki mdiglaj vstreže, brez ozira na to, ako se delavcu smrtni udarec zadaja.
Omenjena brutalna razsodba ne sme pod nobenim pogojem obveljati. Kdo nam jamči, da ne sledijo razna druga sodišča tem vzgledu! Nešteti milijoni delavcev bi bilo milosti in nemilosti delodajalcev izročenih, v pravem -pomenu besede : — sužnji!
Do tega ne sme priti!
Omenili smo že, da od diplomatov imamo prav malo pričakovati in od konzulov pa nič, da bi se za pravice našega delavstva zavzeli: tora j se obrača mo do naših avstrijskih gg. državnih poslancev, da «o skupno, brez ozira na ver-
sko.	politično in narodnostno prepričanje in naziva nje pri avstrijski vladi zavzamejo:
1.	Z ozirom na dejstvo, da živi v Zedinjenih državah ameriških veliko nad milijon avstrijskih podanikov in sicer vseli avstrijskih narodu osti j. kateri ne nameravajo ameriško državljanstvo si pridobiti, marveč se svojcev no zopet v svojo domovino povrniti.
2.	Vsi ti avstrijski .podaniki, so v zrni,slu razsodbe višjega zveznega sodišča Zdr. držav ameriških z dne 5. aprila 1909 prizadeti in oropani mednarodne e-nakopravnosti, opirajoč se na naselniške pogodbe sklenjeno med ameriško in avstro-ogrsko vlado.
3.	Avstrijska vlada naj varuje svoje v Ameriki živeče podanike predi takimi in enakimi brutalnimi razsodbam«, kako-ršna je najnovejša zgoraj omenjena in naj ameriško vlado prisili, da njenim podanikom z isto mero pravico deli, kakor si jo ameriški domačini prilastujejo in jo tudi vživajo.
4.	Zahteva naj se, da avstrijska vlada svojim, v Zdr. državah poslujočim konzulom naroči, da imajo le ti takoj pri vsaki katastrofi^ kjer so avstrijski podaniki prizadeti1, intervenirati, ter koristi dotičndh oziroma ponesrečencev ostale, varovati. Koneeno pa odločno protestuje-
mio. prot.i vsakem žaljenju naše časti in naj si to ¡bo, kot inozemici, ali ikot delavci in .zahtevamo, da se nas spoštuje kot človeka in no ceni ni ž je ko t ži v a 1 i.
P r o t e st u j emo	na j od 1 očn e jš e
proti izrazom, kakoršne je rabilo višjo zvezno sodišče Zdr. držav ameriških pri razsodbi dne 5. a-prila 1909. da bi mi inozemci bili ‘manj vredni, kot en rodeči cent’.
Mii prosimo avstrijske državne poslance, da se pri avstrijski vladi za naše pravice zavzamejo, vlada, pa da nas varuje pred. neprili-kami in krivicam, katere se nam gode od1 strani ameriških sodnikov brez zakonite podlage.
KRVOPRELITJE.
Iz Rima se piše: Vže desetletja trajajoči boj za občinske .pravice v rimski provinci ji. kateri je dne 28. januarja t. 1. do krvavega na-silstva dospel; v Attigliamo, trg z 1000 prebivalci, imajo poljedelski delavci že stoletja pravico, da si v gozdovih kneza Rorghese drva iza domačo rabo pripravljajo. Ob te starodavne pravice, jih je nameraval pripraviti knezov najemnik neki Creta, ter dninarje najel, da bi delavčeve drva pri-
praivdli za njega. Strokovni urad poljedelskih delavcev j.e .pismeni ugovor vložil, toda zaman.. In tako so šli vsi organizirani delavci dne 29. Jan. v dotični gozd, kjer so dobili najemnika Creta iii 5 dninarjev, kateri so delavčeve drva iz gozda spravljali. Strokovni predsednik, sodrug Visioni, je mirno pozval najemnika, naj delo opusti, a dobil je ravno tako mirni zanikal n i odgovor. Dobro, je rekel Visioni, tako bodemo stvar barabin er jem — orožnikom — javili, in se je z tovarišem mirno odstranil. Ko so bili kakih 15 korakov oddaljeni, jim* je Cre.to zaklical: “Tako, ka.rabioc.rjem nas hočete naznaniti?” Ko je sodrug to pritrdil, je najemnik puško nameril in GOletnega moža ustrelil! Potem je še oddal drugi strel, kateri je sodraga Revija podrl, nato je skočil sodrug Vagati, silno močen človek, na morilca. Puška se je i‘z-prožilia in ranila Vagati ja., a vzlie temu je le ta svoj nož, katerega je rabil za drva napravljati, ob e-nein pa tudi za obrambo1 in mora-biti za maščevanje, v to porabil, da je morilcu roko odrezal. Je li to on storil, ali pa kdo drogi, Creta je. ob desno roko. Delavci so potem svoje ranjenec v domačo bolnišnico prenesli, in ko se je morilec zgradil, so tudi njega tja spra vil i.
Sodruga iSisciomi in Nevi sta mrtva. Vse je ogorčeno in celo meščansko časopisje se zgraža nad tem. da je Vagati celo na bolniški postelji .policijsko nadzoro-
van.	medtem ko je s svojim junaštvom preprečil daljno prelivanje krvi.
joče ¡krivice, katere se dogajajo nad siromašnim proletarcom, mora pač kri .zavreti vsakemu pošteno mdslecimu človeku in vpraša se : bode se li kdaj ljudstvo zavedalo svojih, od narave podedovanih in. po naravi pristoječih pravic? Bodo se M kdaj prepričali, da so si sami krivi neznosne bédé? !-----
Brez želodca.
Pri raznih operacijah se je dokazalo, da je človeku mogoče, delj časa tudi brez želodca živeti, ko bi mu istega odstranili.. Toda, kako življenje ima tak človek! Lahko si mislim«, da tak človek, ko zboli še jest ne more brez muk in dragih nezgod. Človek s bolnim želodcem, pa ni dosti boljši od človeka brez želodca. Vse to dokazuje, kako važno da je skrbeti za, retino prebavljanje. Kadar zgubite slast do jedi rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono primora prebavne organe k rednemu in vspešnemu delu, ojunači ves sistem, naredi čisto in bogato kri, katera okrepi ves sestav našega telesa. Rabite ga kadarkoli želite imeti diolber in zdrav želodec. Na proda j v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jon. Tri.ner, 61 (i—fi'22 S. Ashland Ave., Chicago.. 111.
OGLAS.
Slovenska knjižica. “Kako postati državljan”, je ravnokar izšla.. Cena ji je samo deset centov. Po njo pišite na državni urad; socialne stranke. 180 Washimgton St., Chicago. 111.
DVE VE-L I K E PRODAJALNE^
NA BLUE ISLAND AVE. in NA NORTH AVENUE
VOGAL 14. CESTA	VOGAL LARRABEE ST.
Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba.
Možke obleke in površniki
$12.50, $15.00, $18.00, $20.00 in $25.00.
Popolna zaloga oblek za dečke
po
$2.95? $3.95, $4.95
do $6.45.
Najboljše“klobuke po $2.00 v Chicagi prodajamo mi, kakor tudi tako imenovane zajfjake [Stetson klobuke. J
po
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh
Vstanovljena dne
Pennsylvania.
16. avgusta 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. E. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JVAN BREZOVEC,	1	”
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328	”	”
Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,	”	”
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
) Predsednik: FRANK ŠEGA,	Box 406	”	”
Nadzorniki '	//• nadzornik: /OSIP CULJKAR,	”	•	”
| III. ” IVAN GLAVIČ,
) Pred sed-: MICHAEL A ME RS E K, 824 Park A ve, Johnstown, Pa Porotni	i //. odbornik: IVAH SPEND AL,	Conemaugh,
oittor	/ ///,	» MARTIN P El R1Č,	”
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,	”	”
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,	”	*>
Ki« pisma in vprašanja za pojasnila naj sc blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
Sprejeta nova društva:	“Pla-
ninski raj’’ št. 8, Primero, Colo.:
Frank Jerovšek e. št. 212, Andrej Koctes 213, Karol Klopčič 214, Frank Kosernik 215, Josip Kro-par 216, Josip Košir 217, Ivan Žagar 218, Anton Golob 219, Ivan Berlie 220, Frank Slevec 221, Milnici Krivec 222, Ivan Kosernik 223. Josip Galin 224. Frank Sla-novič 226, Matevž .Slanov ie 227. Ivan Starovasnik 228, Frank Sk.u-bee 229, Kuka, Smrdel 230, Anton Bergant 231, Lovrenc Šabec 232, Ivan Udovič 233, Luka Deirga.nt 234, Josip Marinšek 235, Matevž Čika-da 236, Lovrenc Grošelj 237, Anton CVrnika 2:18. Pavl Vrh 239, Anton Bralo vič 240, Frank Brato-\ič 241, Matija Bratovi,č 242, Anton, Usnek 243, Ivam Stopa n 244, Anton Simčič 245, Anton Barvic 246, Ivan Koss 247, Josip Klaj 248. AI o i z Samišek 249. Anton Lutič 250. Josip Jugo 251. Matevž Iskra 252, Matevž Jugo 253, Frank Kuzma 254, Jurij Malovrh 255, Anton Lučin.a 256, Josip U-dovič 257, Ivan Simšič 258. Ivan Bratovie 259, Frank Udovič 260. Anton Bratovič II. 261, Frank Gradišek 262, Martin Gerlj 263, Mihael Golob 264.
Društvo “Zavedni Štajerc’’ št. 9, Johnstown Morrellwile, Pa.: Andrej Peček c. št. 265. Ivan Cin-žar 266, Martin Zupanc 267, Gabriel Ahac 268, Jurij Koss 269, Frank Špan 270, Ivan Klun 271. Jakob .Napotnik 272, Anton Klajnšek 273.
Pristopili: K društvu “Zaveznik’’ št. 3, v Franklin;, Cgih, Pa.: Matevž Ivančič 274.
K društvu “Zvesti Bratje" št.
6.	Garrett, Pa. Martin Barje 209. Jako-b Strueelj 210, Martin Rajh 211.
Suspendirani: Od društva “Bo-r it el j” št. 1, Cauemangh, Pa. Fr Ložina c. št. 23.- — Od društva “.Zaveznik” št. 3 Franklin, Ogli. Pa. Alojz Krašna 66, Alojz Vidovič 84. -— Od društva “Jediuost” št. 7. Claridge, Pa. Josip Plut 184.
Odstopili: Od društva “Zavedni Slovenec” št. 4, LlojndeM’, Pa. Ivan Culjkar, 116. — Od društva “Avstrija” št. 5 Ralphton, Pa. Jakob Jurkovič 134, Frank Stopar 142.
Prestopili: Od društva “Zvesti Bratje” št. 6. Oarrett, Pa., k društvu “Borit el j” št. 1, Conemaugh, Pa. Anton Mele št. 152, Andrej Mele 154.
Zopet sure jeti: K društvu “Zavetimi Silo venec ’ ’ št. 4, Llojdell, Pa. Martin Bernic c. št. 119. OPOMBA:	Cenjene tajnike kra-
jevnih društev prosim, da vse spremembe tieoee se društev, kakor n. pr. pristop, suspendiranje, odstop in prestop naj mi poročajo na mesečnih poroeilah in ne na drugih listinah ali papirjih, kajti pri tem se prihrani veliko dela, v ostalem' je ,pa pravilno tako.
Katero društvo mi me dopošle vsaj do 13. vsaoega meseca mesečnih. poročil, izide ono še te dmigi mesec v Zveizinemu glasilu. Naznanjam tudi, da pričakujeimi izid Inkorporacije 25. t. m. in ka-
kor hitro se to zgodi, bom poročal obširneje v glasilu naše “Zveze”.
Prosim tudi da društva agitirajo na to, da se naša organizacija kolikor mogoče krepko razvije po krajih kjer se nahajajo naši rojaki. Konvencija je tu in pri tej priliki čaka .nas toliko dela, da sami me vemo koliko. Treba bode vse temeljito rešiti ter trezno pne-vdariti kaj bomo ukrenili, da bomo zadovoljili vsa naša cenjena društva sedanja in tudi iste, ko j a nameravajo se 'k naši organizaciji priklopiti pozneje.
Da pa. bomo spolnili naše dolžnosti. priča nam sloga koga vlada med muni in iste oklenimo se krepko.
Sem Vam udarni z bratskim pozdravom
Ivan Pajk, gl. tajnik. Mesečni imenik krajevnih društev
Društvo “Boritelj št. 1 Cone-maugh. Pa. Ivan Lovše predsednik Box 292. Ivan Glavič tajnik Box 323, Fra.uk Perko blagajnik Box 101. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani društva sv. A-lojzija.
Društvo “Pomočnik” štev. 2 Johinistovon, Pa. Frank Kovačič predsednik, Martin Ključevšek tajnik, Josip Glavač, blagajnik. Vsi na R. F. D. 3. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu pri g. Kuken-berger, Johnstown, Pa.
Društvo “Zaveznik”, št. 3' Franklin, Ogli., Pa. Jurij Ošaben predsednik Box 388, Frank Zaman tajnik Box 451. Anton Stražišar blagajnik Box 511. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata Jos. Mtle-ta, Franklin, Pa.
Društvo “Zavedni Slovenec” št. 4 Llovdell. Pa. Jos, Culjkar predsednik. Jos. Culjkar II.. tajnik. Box 106. — Seja vsako 1 nedeljo v mesecu.
Društvo “Avstrija” št. o Ralphton. Pa, Ivan Dedič predsednik, Felicijan Volčko tajnik. Mariin, Abram blagajnik. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Društvo “Zvesti Bratje” št, 6 Garrett, Pa. Jakob Kocjan predsednik, Ivan Kralj tajnik. Frank Švigel blagajnik. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Društvo “Jediuost” št. 7 Cla-rid.ge, Pa. Matija Begina predsednik, Anton Pintar tajnik, Lovrenc Bitenc blagajnik. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Društvo “Planinski raj” št. 8 Primero, Colo. Andrej Kocjes, predsednik Box 451; Mihael Krivec. tajnik Box 324; Frank Sla-novič, blagajn ik Box 452. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Društvo “Zavedni Štajerc” št. 9 Johnstown, Morrellwile, Pa. Martin Zupanc predsednik, Frank Span tajnik, Jurij Koss blagajnik. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Pripomba: V slučaju, da opazijo cenjeni društveni tajniki pri mesečnih poročilih kakšne porn an kij iv osti. prosim da mi blagovolijo to nemudoma naznaniti, da se stvar popravi v prihodnjem mesečnem poročilu. i ________________________________
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
SALOON
z lepo urejenim keglišeem in sveže Schoeohofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Tli.
DOPISI.
McQuire, Colo., 23. marca 1909.
Prosim da bi priobčili le ta mali dopis v našim priljubljenim delavskim listu “Glas Svobode.”
Kar zadene delavske razmere, gre tukaj dosti slabo, kolikor nas je delamo koma j po 3 do- 4 šilite na mesec, (!) zato ne svetujem nobenemu rojaku Slovencu ne III-vatu, dia bi sem hodili-, dokler sc časi ne zboljšajo.
Omeniti morami, da smo ustanovili 13. decembra 1908 novo društvo in priklopili se k S. N. P. Zvezi. Torej prosim te bližne rojake. da Ibi k društvu pristopali več ko je .mogoče, ker to društvo je ustanovljeno v korist slovenskega naroda.
Društvene seje se vršijo vsako 1. nedeljo v mesecu pri bratu Valentin Zupančiču na Gordan Mine.
Anton Lah.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
Os?

PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Laura........21. aprila 1909
Oceania........28. aprila 1909
Mar. Washington 8. maja 1909 Madonna......26. maja 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika «a dva vijaka. “Francesca” ln “Sohe Hohenberg-” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko—REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v
SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Haley. N. Dak., 23. marca 1909.
Tu Vam pošiljam enoletno naročnino ter ob enim želim naznaniti nekoliko iz naše; naselbine, o 'kateri rojaki še ne vedo po širni Ameriki, im mislim da je potrebno da zvedo o tih krajih, ker mogoče bi hotel kteri sem uriti.
Do sedaj smo tukaj še le štirje Slovenca s rodbinami in pa dva samica; smo vzeli ‘ ‘ Homestead ’ ’. Vsi simo minulo leto že orali in sejali, če tudi ne veliko vendar srno se prepričali, da je tukaj dober kraj za kmetijo, kar dokazuje tudi to, da se ljudje tako hitro tukaj naseljujejo in pa -e taki, ki zemljo bolje poznajo, kot pa mi Slovenci, ali pa še pasu'..no G. N., katerega sem čital 9. št. ki pravi: “Vlada v resnici še deli zemljo brezplačno, toda le v takih krajih, kjer običajno ni dežja, a-li pa sploh v nepristopnih krajih, oddaljenih od železnic itd,” Mi kateri smo tukaj naseljeni, vidimo neresnico teh besed; on rajši vi. di, če ima kteri rojak kaj denarja, da kupi pri njemu vozni listek za v staro domovino, ker ve da bo prišel zopet nazaj in tako op zo-ptl zasluži pri njegovih listkih. Tukaj se naseljujejo ljudje raznovrstne narodnostiAngleži. Rusi. Nemci, Poljaki. Švedi.' Norvežani itd. Da nas Slovencev je tako malo, ji krivo časopisje, ker odsvetuje sem hoditi in s turn zadržuje narod od samostojnosti.
Ali tukaj ne vemo nič za krizo, razven kar čitamo v časnikih. Rečem pa samo- tolilko, da je tukaj u-godino za naseliti se. in ker ne bi rad. da bi bil dopis preobširen in prišel nazadnje v koš, zaključim in pozdravljam vse. nanredne rojake širom Amerike in moje znance v East in West Mineral. Kans.
Jos. Potočnik Box 43.
Cuirranville, Kans., 28. 3. 1969.
¡Prosim odstopite mi malo prostora v našem ljubim listu “Gla-s Svobode” da priobčim sledeče vrstice. zadevajoče tukajšnega dela.
Tukaj so večidel premogorovi, a delali simo že po zimi bolj ¡po malem in to zat.o, ker je tu preveč premoga rjev. Vse pride v ta kraj in kolikor bolj se svet ogreva, toliko manj je dela, Ali premogarji se pa ogrevamo na solncu, kakor martinčki ter želno pričakujemo boljših časov. Čitamo tudi v Glas Naroda, ki že od začetka oktobra 1. 1, nam obeče boljše čase, a mi ubopd delavci jih pa pričakujemo, toda čimdalje je le> hujša kriza. Po večih šohltih ali majnah so bosi zaštapali. in sedaj nas pa silijo delati na starih in mršavih prostorih.
Pred par dnevi sem čital v G. N. da se je resnično zboljšalo v okrožju Pa. a ljudstvo pa od tam sem -prihaja in pravij-o, da je tam tudi slabo za živeti. Za dobre čase samio G. N. zrna. -toda mi delavci žal. dai za. to nič ne vemo. Nekoliko maju bo tudi še -zaštapa-¡nih v kratkem, in mislim da za plačilo, ker je ljudstvo Volilo Tafta, in ubogi delavec bo pa štiri leta posledice nosil. Tukaj jo kriza vrh krize, ker se tudi kakšen kozarec niva težko dobi, saloni so zaprti. No, pa ker so slabo dela.
Dalj« na 6. strani.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE \V. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearboru St. Chicago, III.
Frank lledosli, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
I £\ bč E KedoVam za more v slučaju bolezni
«s	v	l\ 1 , jamčiti, da Vas bode hitro in uspe-
Š110 popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical Insiitut, kateri se skriva za imenom že pred več leti 11 u rh ga zdrav-E2 nika, ter Vam ponuja ničvredne zdravniške knjige, samo da p* izl as izmami čim več dedarja,temuč samoLkušeni in vesl-R3 ni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zatipate svojo 5^5 bolezen v zdravljenje in to je jedino samo naš zdravnik
1 Dr. J. E. THOMPSON
fej GLAVNI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SLOVEN. ZDRAVIŠČA V NEW YORKU
!jp5	Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov
«k* dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno prelil gleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako-pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkuše-M nost v zdravljenju Vam GARANT IRA> da Vas za more j-gj ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli anutni, jgj kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri ggj koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni.
| ZDRAVLJERJE VSEH SPOLHIH BOLEZBIJ OSTANE STROGO TAJNO
K3 Dr. Thompson Vam jamči za popolno ozdravljenje sledečih boleznij:
Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, S ušes, ledic, prs, Jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bo-lezni; neuralgijo; kdo, ali bruh; zlato žilo; božjast; vode-*3 nico; posledice onanije: triper; šanker; sifilis: impotenco in »E* polucijo;vse ženske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje *3 beli tok; padanje maternice; neplodovitost vse kožne belezni: srbočmo, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t. d,
P Zakaj zdravi Dr. Tbimpson z takim uspehom? Ker neiziavadenarja za ničvredne zdravniške knjige, temuč H samo za najboljša in najnspešneja zdravila.
Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite v kratkem in to popolnoma ozdra-vit, tedaj se pod nikakim pogojem ne obračajte na kake niči pl* vredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu «el zdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in ob-® širno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se raz-vijaln, ter pismo na to pošljite edino le na:
^	Slovensko Zdravišče
| DR. J. E. THOMPSON
| 342 W. 27th St., New York, N. Y,
^ Uradne ure so: Ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 ure popoludne. V nedeljo in pr a/.d ni ki h od 11 ure do 1'ure popoludan.
DH7nD • Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to let« desetletnico svojepa lULUn i obstanka in ob tej priliki bode slavni Dr. J. E. Thompson podaril lep spo-K min v dar. ter hode med rojake porazdelil 10,000 krasnih srebrnih ližigalnikov. Vsaki g rojak, kateri pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov). dobi takoj ta krasen dar in to brezplačno. Pišite takoj danes in pisma naslavljajte na :
S'lo'VensKp JZdrai)išče* 34-2 W. 27. Stt.. JI e tv &orK.

m
m
m
m
n
Delavec je opravičen do vsega rodukta, kar ga sam producira.
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”!
(Nadaljevanje iz 5. strani.)
‘bomo pa vodo pili 'dopoldne, popoldne pa W«&ser. Dela se tukaj po 3 šihte v tednu in po 14 dni se mora pa na prostor eaikati, potem pa-dobi kakšne zjedi, da se nič ne zasluži. Čaka ubogi premogar na boljši čas, na glavi se mu pa dela sivi las.
¡Sedaj ¡pa poadlra.v1 jam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno pa e it atelje “Glas Svobode”, ter želim tem listu obilo zvestih naročnikov.
Simon Udotsch.
Alix, Ark, 30. marca 1909.
Prosim, da priobčite teh par vrstic v našem cenjenimi listu “Glas Svobode ’ ’.
Kor nas ije Itulkaj malo Slovencev, se tudi redikoirna -cita kakšen doniš iz te male naselbine. črtam iz vselil krajev Zdr. držav, da se povsod slabo dela, a tudi ja« se ne morem pohvaliti. Tudi tukaj nas še vedno kriza nadleguje:, delamo po 2 ali 3 dni na teden ; tako da si človek težko zasluži za hrano. ter na ječmen ovca pa uiti misliti ni. To je vzrok, da rojakom ne svetujem sem hoditi dela iskat.
Se mikaj moram omeniti ; slišal sem od prijateljev, da me misli t n moj stari prijatelj Jernej Naglič, v vse slovenske časnike dati, pa novem zaikaji. Ako miu kaj dolgujem. naj se sam pri meni javi : ker mn pa nič ne dolgujem, naj mo pri miru pusti.
8 tem končujem in pozdravljam vse čitatelje “Glas Svobode”.
Štefan Chuck Box 61
Springfield, 111. 1. aprila 1909.
Cenjeni mi list “Glas Svobode” niseinv še vidSl dopisa v tebi iz tega mesta, zatoraj upam, da sprejmeš teh par vrstic v svoje predale.
Tukaj v Springfieldu se je zgodilo že dosti zanimivih stvari, od katerih ¡se malo. ali bolje rečeno nič ne sliši v slovenskih listih.
Toda. da nei vzamem preveč prostora, bom opisal le delavske razmere, kolikor je v mojih močeh.
Tukaj in v okolici je od 15 do 20 premogovih rovov, oid katerih nekaj spi spanje pravičnega, in v ostalih se pa tako dela. da v resnici ne veš prijatelju povedati, li delaš ali ne, kajti če delaš 1 dan ali pa 2 v tednu, se ¡pač ne moreš pohvaliti. In pa te zadnjo, no nekaj se pač vrtijo kolesa, ali kaj to, ko je v njih toliko delavcev, da komaj po 2 ali 3 vozove dobi eden ; tako dia 'ko plačo dobi za 10 dni. potegne celih $20.00, ali pa še oranje; da, in to so t,a boljši.
Delavcev je pa na izobilju, seveda tukajšnjih, zatoraj bi svetoval rojakom, da ne hodijo sedaj sem, izvzemlši da ima kateri prijatelja tukaj.
Tudi se dolbi, takšnih delavcev, da radi mažejo in to se ume da na večih krajih, ali kaj ko ni moč dokazati. No enega so le v jeli in. unija je dokazala njemu in delotLa jalcu. Prvemu 'kaj se ¡pravi plačat •m delo in drugemu, kaj set pravi denar vzeti ¡za prostor. Delavca so pognali iz unije in obesili mu ime “saalb” na hrbet, d očim je delodajalec plačal globo $65.00. in kakor sem slišal šel je z prvim od tu, seveda z dolgim nosom.
'No. zaslužila sta obedva, kar sta d oh i lat.
iSiocir ni nobeden Slovenec od teh dveh, marveč navedel sem ta slučaj le zgol tega. da se ogibljejo naši rojaki kaj takšnega za slučaj, da bi kdo v skušnjavo padel, ker to je sramota za vse rojake. Cipam, da ni takih med nami, vsaj v tem mestu ne.
Kakor sem zgoraj omenil, delamo bolj po slabem, čeravno še zmeraj Upamo na boljše čase, mislim na tiste,'katere je g. Taft o-bljubiil pred volitvam, toda- gotovo boide tudi pri upanju ostalo. A-ko premišljujem, koliko smo na boljšem! po Taftovih obljubah, pridem do šklepa, da ravno toliko kot so -bili jolietiski Slovenci svoje ¡dni, ko je njih župnik prinesel iiz vtečnega Kima polne žepe papeževega. blagoslova.
Pač bi rad vedel, je li “sv. 0-ee” podelil svoj blagoslov ameri-
ški krizi, ako ni, naj jo rajši prekolne s svojo sveto jezo, ali jo pa naj “pana”; kajti ako začno delavce “pamat” ob prihodnjih volitvah, bode moč 'zgubilo zlato tele in papežev blagoslov bi znal svojo moč (?) izgubiti. In kdo naj bo potem- porok, da se vemo lj-ud-stvtt nei p-ohujša nad “nezmotljivim “sv. Očetom?”
Konečno rtozdravljaim vse rojake širom Amerike, posebno ta ru-de-če socialiste — toda ne tiste', ko si domišljujejo da so nekaki “0-ber”, a tebi “Glas Svobode” pa želim obilo naročnikov in ti kličem: Naprej do -zmage!
Trpin pl. Nemanič.
Cleveland, O. 10. aprila 19Q9.
Že dolgo sem1 nameraval Vam kaj poročati iz Clevelanda:	da
sem bil pa zadržan, kriv je ta dolgočasni .poiat, ko sem imel toliko opravila s .spovednicami -da sem preskrbel vsem grešnikom, odvezo in .jih -opro-stil bili nadležnih grehov. Nekateri so se spovedovali po kranjsko, drugi po hrvaško, kakor jim je bolj ugajalo v primeri grehov.
'No pa pustimo to šalo-, hočem Vas pa vprašati, kako je kaj sosedov socializem? To pa za to, ko so svoječa-sno zapisali, da male tatovo se obsoja in zapira a velike se pa oprosti. Prmeš, to mi ni šlo ■v moje slamnato glavo do predzadnje štev. Proletarca,. Aha sedaj smo skupaj. Prmeš. kako so se ¡potegnili za Korce, Benedik Co. To so pa od muh. Kaj pa da, \ Ohiieagi in drugod lahko “fulajo” kakor j,ini paše, toda v Clevelandu se jim posmohiu jemo. Mi poznamo razmere prokleto dobro, kaj, Fr. Koriče? Ti nisi bil v kompaniji z Benedikom! Oni naipis na'oknu je bil tvojega strica, kaj ne? Pred policijo1 tudi nisi -bežal, ampak za par dni si šel na sveži zrak v New-burgh?! Ko je počil-o po Clevelandu o n-zmavičn. takrat ste: šli vino pretakat v klet! Vse Vemo. prav vse. Zakaj -pa niso Proletar-čov-ci poročali, kaj dia je Avstrijski konzul Franc Korče tu v obraz povedal? 'No nič. on je samo rekel : ‘ ‘ Bravo fant! Korče, Benedik Co. je veliko pomagala rojakom, da jih niso drugi opeharili! Kaj tisti podpisi o«! Fr. Korče ta. to ni nič. Benedik je pa bolan! Tako je, Fr. Korče. Bog mu daj zdravje, da bi kmalu bil z Fr. Korčotom zopet v kompaniji.
Prmeš, čast so kradli Fr. Kor-četu, jaiz verujem, da je nedolžen in kaj se pa meša avstrijski konzul v ibisiness, kojega ne zastopi. Prmeš, Fr. Korče je hodil na k-ort brezplačno in kolefctal za kon-štablarja. med tem časom- je doma Benedik pa rojake strigel; bi'rr!
Sosedje izza plota so pravi gen« tlemiani! Dve osebi v kompaniji, tden uzmo-vič na debelo-, drugi pa popolnoma čist. kot novorojeno diete; tako je vsaj sodnik razsodil. Kaj, Proletarcev! uzor-socialisti; kaj prmeš, Business j-e business-. Brrr!
Čital setu v “Glas Svobodi dopis A. K., ko obeta neko žehto, to pač misli o onih, ki vranja jajca iščejo po snurekah. zato.so pa tudi- že hudo osmoleui Ln treba bode prokleto veliko žehto, prej ko jih bode vsaj -nekoliko očedil. Toda kolikor ga poznam, ima dobro krtačo in škarje. To bode smeha, ko jiib bode začel mftnakati.
K koncu še pripomnim to, da Korče-Bemdirkova afera je takale: Naša mati denejo v lonec hulla ti fižol in krompir, potem mešajo . nekaj časa in rečejo da je “malta”, mi pa vse “maneštro” pojemo, samo lonec ostane. Ni več fižola, tk-i krompirja in kdor ne veruje -naj vpraša I. Medena. Benedik je bolan, Korce pa je ¡zdrav, kje je denar to pa bog ve.
¡Po'zdrav ober in -untersocialis-tom v Chicagi, da bi še humibug zagovarjali; Tebi vrli list “Glas Svobode” pa želim, da bi nas po večkrat v tedlnu obiskal. Kmalu se- zopet oglasim.
Resnicoljub.
Listu v podporo.
Pri veselici nabral 17. t. m. brat Marentič $3.40. Mat-h Kitz $1.00.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem, in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zaoomnite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
DR. JOS. LISTER & CO., Sl. 707 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.
Ime.......................................................
Pošta................................... Država.
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH THIN EE'S
/ggHWyBKA
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravdo.
VPRAŠANJE. Ali ste že ksdaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
i Em«
John 0. Hruby
tj«
589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111.
i**«.
Priporočam veliko zalogo
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge, a štor je, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
86?*NAJNIŽJE CENE“®«
8aS“ Najsolidnejše blago“®«
Dobra Unijska Goslilna/3"*6
dobi
¡rrassr Jos s. Stastny
650 BlueIsland Ave.
delika Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
0”
M. A. WEISSKOPF, M. D.
s
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6,—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0-
m
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul_
VLOGE $2,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 , PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edina češka državna banka v Chicagt. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele ^jveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. rožnika 1906.
Zoper kožne bolezni....
Se li vidite v ogledalu gostoma? Ako ne, boljše je, da se preč sedaj pogledate. Glejte kako je vaša barva polna raznih peg in pomanjkljivosti.
Naj vam torej svetujemo zdravio, ki doseže korenino teh pomanjkljivosti kože in jih odstrani v kratkem času, očisti kri in okrasi obrazno barvo.
Znano zdravilo za to je
8EYEROY
IKRIOISTILEC.
wwv^v«»^wwvwv<i>vvv wwyw-y
Ne mislite, da je koža neozdravljiva. Mnogi so trpeli, so bili ozdravljeni po delujočih svojstvih tega zdravila. utaj kar piše gosp. Rud. Bučar Melrose, Man., Canada, pred nekaj časom:
“Nisem Vam že dolgo pisal, ker se sem hotel res prepričati, ako mi bode Severov Kričistilec kaj pomagal ali ne, in da se prepričam, če ostane ozdravljenje za dalje. Po rabl-jenju ene steklenice so vsi mozolji in prišči izginili in nimam jih več. Telo je zdravo in vesel sem uspehov. To je pravo zdravilo za narod.”
Severov kričistilec se naj rabi v vsih slučajih
kožnih bolezni, kakor bule, zastruplenje krvi, prišči in mozolji, vročinski znaki od solnca, bledost in vse druge bolezni, ki jih povzroča slaba kri.
Cena $1.00
ZDRAVNIŠKI NASVET DAMO ZASTONJ.
Prava praparacija
ki urejujedelovanje človeškega želodca in prebavilih organov ter daje dober okus in prepreči vsako zabasanost iu neprebavnost je
Severov Življenski balsam.
To zdravilo se priporoča v vseh slučajih nepre-bavnosti, zabasanosti, bolenja glave, srčnega žganja, krčev in navadne slabosti. To jeokre-pčevalnatonika za one, ki so praspali bolezen in so na poti do zdravja. Pravo okrepčilo,
Cena 75 centov
Za upognjen hrbet
priporočano, da se isti dobro ribljo z Severo-vim oljem sv. Gotharda. Da se pa doseže pravi sedež bolezni se naj rabi
Severovo Mo za isti ii jitri.
To zdravilo je nenadomestno za slabostne obisti bolečine v hrbtu, vnetje mehurja iti vse nerede vodnih organov. Odstrani vse strupene stvari in deluje prav hitro vseh slučajih.
Cena 50 centov in $1.00
I
i
i
?
?
I
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
...—- Tzpo-..:.
jt, najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
«
S Pijte najboljše pivo
N*
1
U
I
I
|
m
I Peter Srtioenhoffen Brewing Co. 8
8 —-------------
M	PHONE: CANAL 9
na9EEEEEBEEEBBEEEEES»
—---———
CHICAGO ILL.	M
Nf|
W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Vsak slovenski delavec naj Čita “GLAS SVOBODE”
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoKu-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegl jišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Edward Paucli
----- gostilničar---
663 Blue Island Avenue
CHICAGO.“
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vogal 18. St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
RAZNO IN DRUGO.
“Aljažev dom” v Vratih na Gorenjskem jo odnesel velikanski snežni plaz z Rogiee. Postavilo ga je Slov. plan. društvo, ki ima
40.000	K .škode.
32 let je spala neprenehoma naprej v Stokholmu ueka Julija Kals-datter. Zaspala je v 13. letu, vzbudila se je v 45. Hranili so ju vus čas m »meten način z mesno juho dvakrat na dan.
Vse prebivalstvo na Hrvatškem ■mora vladnim organom izročiti vse strelno orožje in vsa raztresiva. Ta ukaz je izdala K amebo v a vlada. Kaj to pomeni? Ali se Ranch boji, da bi izbruhnila revolucija na Hrvaškem' vzipričo njegovih oečuvenih nasilstev? !
Morilec Julij Fiidransperg, ki je lani 251 jul. v Rojanu ¡pri Trstu v svojem stanovanju na nečloveški način umoril svojo ljubico gledališko oevko Patbbri, potem truplo razkosal in glavo vrgel v morje. je pred porotniki v Trstu bil obsojen zaradi umora v smrt na vislicah. Priporočen je v naj višje pomiloščenje.
Tako se maščuje lahkovernost.
V Sola o gradu je neka ženska dvignila iz hranilnice 14.000 K iz strahu pred vojsko. ¡Spravila je denar — v peč, kjer se ji je zdel najbolj varno spravljen. Seveda ni nikomur nič o tem povedala. Ko je prišita, dekla kurit, vrgla je v ogenj tudi papirnat zavitek, ki je ležal v kotu in v katerem je bilo onih varno spravljenih 14.000
K.	Tako je bila ženska oh vse svoje prihranke.
Delavci šleskih premogovnikov
so krneli v Ojstravici shod, ¡katerega se je udeležilo 4000 delavcev.
—	¡Sklenilo se je. da se da delodajalcem' izjavo, da naj napravi tekom 14 dni nekak posredovalni urad, ki ho razmere glede zaslužka med delavci in podjetniki uredil.
—	Ako se to do 1. majniika ue u-redi. začno s splošno stavko.
Strahovlada na Hrvatškem. — časnikarja. Milana Pluta iz Belgrado, ki se je mutclil kot poročevalec pri “ veleizdajniškem” procesu v Zagrebu, sio služabniki hr-vateke pravice za orli zaradi — .vohunstva. Ker se je Plutova nedolžnost tako jasno izkazala, da celo Rauichovi sluge niso upali o njej dvomiti, ¡so Pluta pač izpustili, a so ¡mn ukazali, da mora takoj zapustiti Zagreto, ¡kar se je seveda zgodilo. *
St c jo ženo zaklal in pred porotniki oproščen, y Dunajskem Novem mestu je bil oproščen Gustav Kindelimano, kateri je na Silvestrovo zaklal v prepiru svojo ženo. katera ga. je vedno tepla, mu vzela ves mesečni zaslužek in umi dajala le ¡malo hrame. ¡Spala, je z nožem pod vzglavjem pri možu. Navzoče občinstvo je priredilo o-proščenom velikansko ovacijo, denar so ¡mu izročili, kateri so zanj nabrali med porotno obravnavo, ko je pravil, koliko je trpel pred svojo ženo.
Šolstvo na Japonskem. Kako Zelo sprejemljivi so Japonci za zahodno1 kulturo in omiko, nam dokazuje, da je samio na ženski u-niverzi v T-okijo vpisanih 300 rednih slušatelji« in 500 deklic v pripravljalnem oddelku. Predmeti in učni mačrt j.e popolnoma enak našim višjim srednješolskim načrtom. samo da posvečajo ondi jako veliko pozornost narodnemu gos-pdairstvu. Med obligatnimi predmeti je tudi telovadba.
Tudi statistika. “Miinchener Wisest e Nadhrichten” so rešile problem “Zakaj kanibali jedo človeško meso?” Statistik dokazuje, da pri tem požrešnost ne igra glavne vloge. Samo 32% vseh lju-dožreev se' polalkcmini človeškega mesa vlsled gladu ali pa požrešnosti. 20% je mrtve iz spoštovanja, da jim priskrbe grob. na — dveh nogah. 19% jih je padlih sovražnikov na bojiščih, češ, da z ‘mesom požre tudi njihovo hrabrost. Ostalih 29% je ujetnikov in hudodelcev. da ji,h — kaznujejo' za njihove grehe.
Resnicomer. Cii riški profesor •Tune: in ¡neki Petersohn iz New-York a sta izumila, nov električen aparat, ki se zove “Psihomeiter”
in kateri kaže, kedaj človek laže. — Esperimenitator da onemu, katerega, hoče. preislkušati, če govori resnico v eno rolko’ cinikov pol a v drugo ogTjen pol električnega toka, — Električni tok se seveda takoj sklene in njegova jakost po-vzi oču-je delovanje galvanometra, kateri kaže padanje' ali dviganje plamena male svetilke, ki se odbija, v pritrjenem, zrcalu. — To zrcalo ima- zarelzane stopinje, katere znači.jo jakost toka. kateri je tern močnejši, čim ražburjenejši jo lažaifc. — Jakost toka nam kaže namreč duševni boj. ki se vrši v možsanih med resnico in lažjo. Seveda je za lalžmike, katerim je sploh vse enako in 'kateri lažejo, po namaldinem izreku kakor pes teče, tudi ta aiparat še nezanesljiv, ker se pri njih med resnico in lažjo vsledi (kupnega,’čuta. m resnico ne vrši noben, duševni boj.
Prababica. V Vendee na Francoskem živi rodbina katere prababica je dočakala že tretje vnuki' svojih hčera in katere zgodovina se bere Ikot v sv. pismui: O-miožila se je 16:letnia deklica ter povila s 17. letom‘hčerko. Ta hčerki» se je omožila s 17. letom in povila z 49. letom 'hčerko, katera se je zopet s 17. letom omožila i» dobila z 19. letom, hčerko. Ta se pa omožilo z 19. letom iu povila z 20. letiom 'krepkega dečka. Vise štiri matere žive skupaj in sicer ima prva 27. let draga 46. tretja 66 in četrta. — prababica 84 let, Ta je še jako. krepka in ni izključeno. ¡da dočaka še en rod. Če se namreč hčeitkia najmlajiše -hčere, stara 6 let, z 17. letom omoži in debi čez leto hčerko-, dočaka 4 vnuke in lalhk-o izreče ¡znane besede.: Hčerlkia.. re-ci hčeri svoje hčere, -da se joče hčerka nije-ne hčere.
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. 7% lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
Rojaki!
Marsikateri či-tatelj “Glas Svobode” potrebuje ene ali druge vrste tiskovine, in ako v mestu, kjer živite ni unijske tiskarne ter Vam še te tiskovine v sl-ovenšcini največkrat pokvarijo. To ra.j naročite si vse potrebne tiskovine potom “Glas Sv-obo-de”. ker Vam jamčimo za boljše in ceneje delo, kot je drugod.
Ste se li prepričali?
Vsakega, človeka -dolžnost je, da si ne le varuje svoje zdravju ampak tudi ohrani, bolan človek pa potrebuje pomoči. “Cross Bitter Wine 'Tonic” je edino naravno zdravilo ki pomaga. Ako ga rabite redno, ne pomagate s tem la svoji sestavi im dobremu «zdravju ipale ipa dobite olajšanje in pomoč. -Prepričajte se tier vprašajte vašega. lekarnarja in salonarja za “Cross -Bitter Wine Tonic” odi Eu-gene Parisek, Co., veletrgovci z vinom iu likerji, 659—661 Blue Island Ave., -Chicago, 111.
ZAHVALA.
Cenj. gospod Dr. E. Thompson,
342 AV. 27 St-. ‘New York. N. Y.
'Sporočam AAaim da sem poslan-a zdravila porabil kakor ste mi jih predpisali in takoj po preteku 3 dni Iko sem jih pričel rabiti, je 'bila trakulja katera me je mučila prhko 6 let. popolnoma odstranjena, za kar se Vam srčno zahvaljujem, kajti ta bolezen me je stala mnogo denarja in muk, ter nisem mogel nikjer najti uspešne pomoči dokler jge nisem na Vas o-brnil. Prepričan sem da ste Vi je-di-ni izdravnik, kateri zarnore bolniku hitro in uspešno pomagati, radi -tega Vas priporočam vsakemu, kateri .potrebuje zdravniške pomolči.
'Sprejmite iskreni pozdrav od AAalšega Alarm hvaležnega AT. Stark, Masonic, Gal. Mone Co.
J.HERMANEK
633 Blae Island Avenue, Chicago, 111.
Ostrige, raki, ribe in 1 zelika zaloga konzerv
SITUACIJA PREMOGA.
Nihče ne more ipreraogar.jem zamerili, akio se trudijo kolikor moreče najbolj ugodne delavske pogoja si pridobiti. Oni dobijo vselej le mali del dobička od dela svojih rok. ¡Pridobitev trdega premoga .stane 'družbo v vsem Skupaj tona mioralbiti $2.00 do $2.25. Proda se pa po velikosti od $4.75 do $6,50. Od te velikanske diference cen. dlobajo mali torgovci le -ma-lo ;oni so postali saimo agenti posestnikov premogorovov ter ne morajo samostojno nobenih cen narediti. Tudi ko časi za takozva-ne anale “Goal-Yard”, do malega minuli, dobiček pri toni, posebno pri drobnemu “Pea” katerega revnejše ljudstvo rabi, je tako neznaten, da edino prodaja v velikem stroške pokrije.
Vse ogromne diference gredo “baronom” v žep. Oni sicer ljudstvu n at viezu je jo, da pri prometu ■premoga svoj dcinar izgubljajo, toda to je stari običajni humbug. Oni paič postavijo prav nizke cene pri rovih, kjer nihče premoga dobiti ne mora, toda zaračunajo pa prav nesramne cene dovoza, po dvakrat, trikrat, pa tudi štirikrat toliko, kot piri mehkem premogu. Ker oni imajo produkcijo in prevoz pod svojo kontrolo, tako se jim mi bati konkurence, ker je nemogoča, in ker je edino antracit v Vizhod.-Penrasvlvaniji. tako za-morajo zahtevati, kar se jim poljubi.
Navidezno si zamorejo ljudje pomagati z nadomestilom trdega premoga, z mehkim premogom ali pa s plinom. Ali plin je predrag za kurjavo v mrzlem zimskem času in za rabo mehkega premoga ■niso štedilniki in peči na vzhodu za to prirejeni. Tudi se noče sajasti in dimasti mehki premog rabiti, ko vendar veliko boljši trdi premog tako rekoč pred nosom leži. Koneeno pa ima pod kontrolo tisti izkoriščevalec, koji je gospodar trdih premogovnikov, tudi kraje mehkega premoga onostran Alleghenija in izdelavnice plinov. Tu ni tedaj nobenega izhoda, sku-be se ljudstvo na vsaki način.
(Samoumevno je tedaj, da premoga rjeni ni treba na to ozir jemati; saj “ljudstvo” se na nje tudi ne ozira. Toda tista situacija, katera kousumente stori onemogle, učinkuje tudi na nje. Na zapadli tekmujejo posestniki premogovnikov še med seboj in tako se tudi medsebojno lahko izigravajo, a na vzhodu tega ni. Trust trdega premoga je za delavce nepremagljiv, ako on hoče. Nekoč se je dal s stavko prusenečiti; vodji niso mislili na to da bodo vsi pre-mogarji zastavkali in za to niso bili pripravljeni. Toda rekli so takrat : enkrat pa ne več. V drugič so bili pripravljeni in vstrajali so pet mesecev. Oni bi bili tudi še dva ali tri mesece dalje vzdržali in potem zmagali, Samo bojazen pred politično močjo jih je premagala. Prvi je bil Mark Hanna, kateri jjh je silil, da se vklonijo in potem Dorče Roosevelt. Obe-dva sta postopala iz slrankarsko-političnih ozirov.
Sedaj pa sti obedve stranki nezanesljivi. Na katero stališče se bo Taft Dostavil? Delavci možu ne zaupajo - in kakor se vidi p rein o ganski baroni tudi ne vedo pri čem da so. Obedve stranki mano-vrirajo in so borijo za boljšo pozicijo. Baroni so ponudili podaljšanje dosedanje pogodbe, in s tem so .se v dogovor podali s vsemi konservativci. Argumentiralo se je. da preniogarji nai bodo zadovoljni s tem da dobijo dosedanjo plačo še dalje, in lo v'tern času. ko se plače znižujejo. Delavski voditelji so 4a predlog zavrnili, in vse kaže da na to računajo, da bodo posamezni posestniki premogovnikov brezpogodbeni čas v to porabili. da delavske pogodbe poslabšajo. o čemer si ugodno javno mišljenje pridobe. Merodajni trust,jani nameravajo šele prihodnji teden z njihovim načrtom na plan priti. "	j
Z a sedaj je vse negotovo, ra,z-' ven. d« s stavko sc nič no opravi.; To so voditelji premogarjev spre-1 vidili in pustijo stati. Edino poli-1
tika .zamore pomagati. Ge pa ista politika, koja je dvakrat pomagala, to je vprašanje. Ako -se voditelji republikanske stranke varne čutijo, bodo premogarjo svoji usodi .prepustiti, ako pa ne, potem bodo vmes posegli. Pred1 jesenjo se bo o tem še mnogo govorilo, toda mallo storilo. Trakt ne bo izzi-vaioče nastopal, ter bo raje skušal “posamezne:” v prenrogarskih taboriščih v svoje vajeti dobili. Ali potem- bodo sledili nenadni dogodki ; lokalne stavke z državno policijo in tudi malce streljanja, zna situacijo hipoma ostro storiti. Za sedaj se ne mora nič gotovega vedeti.
Odgovor “Opazovalcu” v 83. št. Proletarca.
Na napad, katerega je obelodanil g. Opaizovalee v svojem glasilu, Proletarcu, že moram odgovoriti.
V prvi vrsti me ta človek imenuje: zdna-žbarja. Sedaj pa tudi zahtevam, da mi dokažeš, kje sem jaz kedaj delal kako adražbo. Ge tega ne storiš, potem ti pa v obraz ■povem, da si lažnjivec in obrekovalec. Razumeš? Na dan tora j, če imaš kakšen dokaz.
Tudi pravi, da nima namena z menoj polemizirati. Zakaj se pa potem spuščaš v polemiko? Ali si morda mislil, da se bom pred teboj pod klop skril in ti odgovor dolžan vstal? Takemu neznačajne žn. kakoržen si ti, bom že: še odgovoril. Kajti, da si nizkotnega značaja, 'kakoršnega si se mogel le pii kravah naučiti, kaže to, da si se poprijel že mojega podpisanega imena in ga spačil. Sram te bo*di! Ali nimaš nič druzega pisati kot imena pačiti? Tudi se poslužuješ drugih takih nizkotnih izrazov, ki kažejo rna prav slabo omiko.
Tudi pišeš 'kako hitim proglašati Glas Svobode socialističnim listom. Ali morda zamore g. Opazovalec oporači, da ni bil “Glas Svobode” prvi sl. soc. list- v Ameriki in je še danes? Zato bi tudi ti najraje vidil, da bi jaz iz La Salte “zmufal”. Seveda te peče, ker nočejo vsi trobiti v tvoj rog, — kag me? Hvala, za tvoj nasvet.
Najimenitnejše je pa to, ker praviš, da lahko na prste zraču-naš, da dopisa nisem sam spisal ampak nekdo drugi — šef- intrigami — ne vem na katerega misliš. Ali mi ne zaupaš toliko? Gotovo pa je. da si imel takrat preveč prstov ko si računal, ker si se za toliko zmotil. Glej da se drugič ne boš za toliko.
Ta ubogi na duhu nadalje piše, da Glas Svobode suje in blati S. X. P. J. Toraj zopetni lažnjivec. Če mi pa dokažeš, da je Gl. Sv res napadal S. N. P. J. potem pa ta izraz prekličem. Ali si že kedaj čital v Gl. Sv., da om napada S. N. P. J.? Jaz nisem in mislim da tudi ti ne.
Pač pa on obsoja odbor. In če bi bilo vse laž kar on piše, gotovo bi pustili uradniki S. X. 1*. J. g. Konda že stokrat zapreti. Najbr-že pa tvoji možgani niso v pravem redu, ker me razumeš kar bereš. Ko je g. Konda pisal od uradnikov si ti misliš, da je on že pisal od Jedrno te. Da pa uradniki še niso Jodn o ta, ti lahko o priliki raz-ložiiin in dokažeim. To ti naj za enkrat zadostuje.
'Na svidenje “Opazovalec”!
Konečino pa pozdravljam vse zavedne rojake širom Amerike, Tebi “Glas Svobode” pa obilo naročnikov.
Socialističo i m pozd ravom La Salle. 14. aprila 1 iK)D.
Aurelius.
POZOR ROJAKI!!
Opozarjamo vse naše rojake na oglas“ Dergance, Widetich & Co.” v Denver, Colorado. Omenjena slovenska tvrtka nam je ošabno znana in jo kot zelo solidno priporočamo. Ker je naša dolžnost, da v prvi vrsti rojake podpiramo, toraj kupujte pri omenjeni tvrt-ki in zadovoljni boste.
Upravništvo “Glas Svobode”.
lovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvenn seja vsako zadtio nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v GeorRtotvn pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju
Za shranitev
Vaše zavarovalne police ter z eno besedo, za vse, vrednostne papirje, vzemite si v najem naš blagajniški predal, kateri vas zavaruje proti ognju in tatovom ter niti še en cent na dan ne stane oziroma samo 83.00 na lato Banka je odprta od 9 ure dopoldne do 4 ure po-pddne Ob sobotah do 1 ure popoldne in od 6-8 ure zvečer
Industfial Savings Bani
652 Blue Islatid Ave.
Govorimo: Nemško, češko in polsko.
Telefon: Canal 2300
Dr, Jan Čepelka
zdravnik
in OPERATER
izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. Ur. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno. Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo
V THALIA HALL, 467 W- 18. in Allport St*
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine.
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
datočimvsvojigr(-)C3t.i 1 j
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za 15c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Angleščina brez učitelja
PO NAVODILU:
Slovensko-Angleške Slovnice; Slovensko - Angleškega Tol«; niača in Angleško=Slovenske-! ga Slovarja.
Vse tri knjige t Ai A A eni stane SAMO
in jo dobiš pri
V. J. Kubelka&Co.
9 Albany St.,
NEW YORK, N. Y.
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163ReedSt. Milwaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
) POZOR. SLOVENCI! j
Od 1. junija 1908 do 1 marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev
54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil.
Slovenci, ako hočete svoj dom. kupite zemljo v lepih krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje.
Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.0C0 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja.
\ se posestne pravice na razpolago, predno se en cent
plača.
Obdelane kmetije in gozd od 40—25.000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji.
F. GR A EVI, Naylor, IVIo.,
( lan državnega naselniškega urada.
B- 2193
Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago.
POZOR ROJAKI!
Dergance, Widetich & Co.
1622 Arapahoe St.,
DENVER, .	.	. COLORADO
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAGNET \ ORANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
r*.................. ■ .................
Ne trpite radi sramožljivosti.
^Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fooček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogral 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nlkov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
—..............., :■ .............—.............J