Nova pot
Ljudska ironia je izraz teženj in želja osnovnih ljudshih množic in se na teh težnjah in željah vsak dan tzgrajuje
Tov. Edvard Kardelj
Leto I. - Štev. 16
Vestnili Osvobodilne fronte celjskega okrožja. Izhaja vsak petek
Cena 2 din, mesečno 8 din
Celje 6. novembra 1945
PRAZNIK 7. NOVEMBRA NAŠ PRAZNIK
V krvi junakov Oktobrske revolucije je bilo skovano bratstvo slovanskih narodov
Vse svobodoljubno človeštvo, ki stremi po svobodi, napredku, znanosti in kulturi, bo praznovalo dne 7. novembra svoj veliki praznik — praznik narodov zmagovalcev — praznik narodov Sovjetske zveze.
Pred 28. leti se je rodila na vzhodu nova država — država delavcev in kmetov, ki je bila edina sposobna dati človeštvu ljudsko vojsko — Rdečo armado, ki je zadajala barbarskemu fašizmu smrtonosne udarce. Če ne bi bilo te mlade, a silne države, ne bi bilo svobode niti za velike, še manj pa za male narode. Brez te države ne bi bilo veličastnega bratstva med slovanskimi narodi, ki jih je fašizem obsodil na pogin.
28 let je tega, ko so se v carski Rusiji — najbolj reakcionarni državi, v kateri je bilo delovno ljudstvo-popolnoma brezpravno — dvignile miru, svobode in kruha željne množice z boljševiško Partijo na čelu ter iz-vojevale veličastno zmago. Pod vodstvom velikega Lenina in Stalina so zdrobile v prah carski režim, v katerem so imeli besede le grofje, valpti, žandarji in policaji. Peščica veleposestnikov, ki so se bogatili na račun žuljev in krvi kmetov-tlačanov in de-lavcev-trpinov, je izkoriščala ogromno bogastvo ruske zemlje.
Carska Rusija je bila ječa vseh narodov, ki so živeli v njej. Ni jim priznavala njihove kulture, ni jim dala možnosti razvoja — šole so bile dostopne le redkim. Carska vlada se je bala prosvetljenosti širokih množic, zato je pustila, da so vladale v deželah nepismenost in nevednost.
Za veliko zmago Oktobrske revolucije, ki je stria v prah carsko Rusijo — to ječo narodov in simbol brez-pravnonsti ter izkoriščanja delovnega ljudstva — so pretakali po ulicah ruskih mest svojo kri najboljši in naj-zavednejši delavci, kmetje in vojaki. Dajali so življenja za človeštvo, da bi zaživelo novo, človeka vredno živ-življenje.
Mlada sovjetska država je odprla pot napredku, znanosti in prerojenju sovjetskih ljudi. Junaški narodi Sovjetske zveze so uničili poskuse vseh temnih sil v inozemstvu, ki so hoteli, da bi se povrnilo staro ter pognali s svoje zemlje tudi vse ostanke nazadnjaške belogardistične sodrge.
Novi sovjetski človek je dobil politično, gospodarsko in kulturno svobodo. Manj naprednim narodom, ki pod carskim režimom niso imeli možnosti dviga, so pomagali naprednejši narodi. Za vedno so odpravili mržnjo, ki jo je sejala carska Rusija med svoje narode, da bi jih razdvojila, V krvi junakov velike Oktobrske revolucije se je skovalo bratstvo in enotnost med sovjetskimi narodi.
V Sovjetski zvezi se je pričelo plemenito tekmovanje na polju znanosti in umetnosti. Pod vodstvom Lenina in Stalina so se vrgli narodi z vso vnemo na obnovo svoje domovine. Delo, ki so ga v carski Rusiji poniževali in za-sramovali, je postalo odlika sovjet-
skega človeka. Sovjetska zveza je pričela politično in gospodarsko pro-cvitati. V deželi je vladalo blagostanje.
Kmalu po prvi svetovni vojni se je v mnogih evropskih državah pričel razvijati fašizem, ki je nato zasužnjil evropske narode ter grozil zasužnjiti ves svet «..
Oči vseh teptanih narodov so bile j obrnjene v Sovjetsko zvezo — simbol resnične ljudske demokracije, svobode in miru. Vsi podjarmljeni narodi so z velikim zaupanjem zrli v naj-hrabrejšo vojsko sveta — v Rdečo armado, ki sta jo v najtežjih dneh mlade sovjetske države vzgajala Lenin in Stalin,
Rdeča armada, ki je izšla iz ljudstva, je postala branik miru in prave ljudske demokracije. Rdeča armada, ki je bila obdana z ljubeznijo vseh sovjetskih narodov — je postala nepremagljiva, Hitlerjevski nacizem si je s trenutkom, ko je napadel Sovjetsko zvezo napisal smrtno obsodbo. V velikih borbah je delavsko-kmečka Rdeča armada uničevala milijone fašistov in proizvodov najmodernejše nemške tehnike s hrabrostjo, ki nima primere v svetovni zgodovini.
Rdečearmejci in njihovi poveljniki so bili oboroženi s strategijo in taktiko velikega Stalina. Zmagovito so tolkli fašistično zver in ji v njenem brlogu zadali smrtonosni udarec. Stalingrad, Leningrad, Moskva, Harkov, Odesa, Sevastopol — to so imena, ki jih bo čuvala zgodovina človeštva, saj se je v njih odločala bodočnost vsega delovnega ljudstva sveta.
Le nekaj dni nas še loči od 11. novembra
Samo nekaj dni nas še loči od 11. novembra, dneva velikega zgodovinskega praznika vsega delovnega ljudstva, vseh narodov Jugoslavije. Štiri leta smo se s puškami ,bombami in mitraljezi borili za svojo svobodo, z volitvami bomo sedaj samo kronali te svoje uspehe, s podvojeno silo se bomo posvetili graditvi lepšega in srečnejšega življenja.
Kot so gledali vsi narodi sveta z največjimi simpatijami na nas v času borbe, tako gledajo tudi danes na nas. Titova Jugoslavija je postala glasnik nove ,resnično ljudske demokracije, je postala simbol srečne bodočnosti delovnega ljudstva. Zato smo pa tudi trn v peti peščice protiljudskih špekulantov in re-akcionarjev doma ter v svetu, katerim je ljudstvo prekrižalo njihove račune, ko so hoteli tudi po tej strašni vojni vladati in izkoriščati po »starih in preizkušenih metodah«. Naša ljudska demokracija jim preprečuje, da bi se lahko dokopali na vrat delavcu in kmetu, preprečuje jim nemoteno in nekontrolirano si polniti žepe in v brezdelju uživati sadove delovnih, žuljavih rok. Zato naše volitve niso le manifestacija enotnosti širokih ljudskih množic v
okviru Osvobodilne fronte, ampak so tudi borba s temi predstavniki temne preteklosti, borba z ostanki protiljudske miselnosti in delovanja.
Da bo zmaga Ljudske fronte čim ve-ličastnejša, da bo vsa pokvarjena druščina reakcije videla našo strnjenost in pripravljenost, da se bo sto in sto milijonov naših prijateljev v svetu utrdilo v prepričanju, da so njihove simpatije za nas upravičene, da smo pripravljeni delati, obnavljati in ustvarjati lepo in dostojno življenje vsakomur tako kot smo bili vedno pripravljeni uničevati in udarjati po skupnem sovražniku vseh svobodoljubnih narodov, po nemškem fašističnem okupatorju. Zato se na volitve dostojno in svečano pripravimo!
Vsi aktivisti Osvobodilne fronte, vsi pripadniki in člani Osvobodilne fronte, mladina, žene, delavci .kmetje, obrtniki, meščani! Napravimo iz 11 .novembra našo največjo kulturno-politično manifestacijo! Okrasimci^ša naša mesta, trge in vasi, sleherno hjsp z zastavami, zelenjem, napisi ,trarispgrefiti. Naj ne bo ulice, naj ne bo kot£T«v naši domovini, ki ne bi že na zunaj izpričeval vse to, za čimer delovno ljudstvo teži in kar
Z napadom na. Sovjetsko zvezo leta 1941. so fašisti prorokovali konec Slovanstva, Zmaga nad fašizmom pa je vsa ta njihova prerokovanja postavila na. laž. Ruski narod je izšel iz Oktobrske revolucije kot znanilec vseslovanske enotnosti. Vsi Slovani so v bratski povezanosti naslonjeni na mogočno Sovjetsko zvezo, ki je jamstvo, da ne bodo slovanski narodi nikoli postali plen kakršnega koli napadalca.
Že v stari Jugoslaviji so gojili jugoslovanski narodi zaupanje v Sovjetsko zvezo (dokaz ogromno število podpisov za Društvo prijateljev Sovjetske zveze), Protiljudski režimi v stari Jugoslaviji so se trudili, da bi zakrili resnico o Sovjetski zvezi. Toda vsi njihovi napori so bili zaman .,.
Leta 1941. v najtežjih urah borbe jugoslovanskih narodov za svobodo, ko so se morali boriti junaški partizani goloroki proti tisočkratni premoči fašistov in domačih izdajalcev, je naše narode utrjevala in hrabrila moralna pomoč Rdeče armade, ki se je skupno z nami borila proti fašizmu. V tej borbi se je skovalo večno prijateljstvo narodov Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, ki ga je potrdil 1945 tudi naš narodni heroj in ljubljeni maršal Tito.
Obletnica Oktobrske revolucije je tudi za jugoslovanske narode velik praznik, ker se zavedamo da bi brez nje tudi mi ne dosegli svobode. Ta praznik naj nam bo dokaz resnične bratske ljubezni slovanskih narodov na čelu z velikim ruskim narodom.
hoče — to je za republiko, federacijo in enakopravnost ,demokracijo in ljudsko oblast, program Ljudske in Osvobodilne fronte. Postavljajmo mlaje, krasimo izložbe — vso svojo domišljijo usmerimo v to, da damo svpjemu prazniku — 11. novembru čim veličastnejše lice, čim lepši zunanji izraz.
Organizirajmo se z godbami in zastavami ter pohitimo tako enotni in strnjeni kot en mož na volišče!
Volili homo Usto Ljudske ironte
»Opozicija«, ki danes predstavlja le majhno skupino izkoriščevalcev in špekulantov, znanih že iz stare Jugoslavije, se je v polni meri zavedala, da bi se pri volitvah v Ustavodajno skupščino s postavitvijo svoje liste dokončno razkrinkala, je sklenila, da se ne bo udeležila volitev. S tem je hotela manevrirati in prištevati med svoje pristaše tudi one ljudi na smrtni postelji, bolnike in začasno odsotne ter vse tiste, ki bi se iz kakršnih koli razlogov ne mogli udeležiti volitev narodnih poslancev v Ustavodajno skupščino. Na drugi strani pa je opozicija po volitvah hotela nastopiti, da zmaga Ljudske fronte ne izraža svobodne odločitve jugoslov. ljudstva, ker pač ona (opozicija) ni udeležena.
Da bi se pri volitvah v Ustavodajno skupščino zavarovala popolna tajnost glasovanja in da bi mogel sleherni volivec v naši državi v polni meri izkoristiti svoje državljanske pravice, je izdala naša zvezna vlada na predlog tov. Kardelja zakon o izpremembah in dopolnilu zakona o volitvah narodnih poslancev v Ustavodajno skupščino (Zvezno skupščino in Dom narodov).
V	tem zakonu je določeno, da bo na vsakem volišču poleg skrinjic za kandidate še »skrinjica brez liste« — dokaz, kako ljudsko-demokratična oblast kljub napadom protidemokratične, protiljudske in reakcionarne manjšine zajamči svobodno ljudsko odločitev.
V	to skrinjico bo lahko kroglico spustil tisti, ki je proti pridobitvam naše štiriletne borbe, za katere so dajali življenje naši najboljši sinovi in hčere. V to skrinjico bo spustil kroglico tisti, ki je proti enakopravnosti jugoslovanskih narodov, ki je proti agrarni reformi, proti ljudski demokraciji, republiki itd., skratka tisti, ki je za star jugoslovanski sistem brezobzirnega socialnega izkoriščanja in zatiranja delavcev in kmetov.
Primer »skrinjice brez liste«, ki je v zgodovini redek, skoraj edinstven primer ter jamstvo, da se ne bo nikomur nič žalega storilo, če ne bo šel na volišče, so dokazi najbolj ljudskega in najbolj demokratičnega režima. Zato bo tem bolj sramotno za vsakega volivnega upravičenca, če se 11. novembra ne bo udeležil zmage Osvobodilne fronte nad vsemi reakcionarnimi in protidemokrati-čnimi elementi doma in v inozemstvu.
Naši delavci, kmetje, inteligenca itd., ki so tej vojni doprinesli velik krvni davek za osvoboditev in resnično ljudsko oblast, še niso pozabili brezvestne politike starih jugoslovanskih režimov, katerih voditelji so danes združeni v opoziciji, dobro vedo, da morejo voliti, če hočejo srečno bodočnost svojih otrok, le ljudske voditelje — kandidate Osvobodilne fronte.
Kjer ie krall, ni svobode, ni demokracije, ni ljudske oblasti!
Minister Leskošek je govorii
vojakom
bodilni borbi. Reakciji in vsem proti-ljudskim elementom bodo naši narodi 11 .novembra pokazali, da nam nihče več ne more vzeti tega, kar smo si v štirih letih krvavega boja priborili.
Nato so bile prečitane resolucije maršalu Titu, predsedniku NVS, tov. Borisu Kidriču, Zvezni vladi v Beogradu in Narodni vladi Slovenije, ki jih je ljudstvo soglasno sprejelo.
Konjicam pi
Vse govornike je množica neprestano prekinjala z burnimi vzkliki. Pionirčki, mladina, žene, kmetje in borci Jugoslovanske armade so živahno spremljali nagovore in govorniki so morali večkrat počakati, da se je poleglo navdušeno vzklikanje. Na vseh obrazih se je odražala trdna odločnost: »Sai > za Tita, za demokracijo, za ljudsko oblast!«
volitvami
V soboto je krenila po celjskih ulicah s parolami in zastavami okrašena po-vorka vojske. Kakor reka, katere tok postaja zaradi novih pritokov vse močnejša, tako je rasla in se formirala velika povorka, ki je krenila v Mladinski dom, da posluša predvolilni govor okrožnega kandidata tov. Franca Leskoška. Njegov prihod so spremljale navdušene ovacije in aplavz, stalno so vzklikali njegovo ime.
Kot prvi je govoril podpolkovnik tov. Stevo Maoduš, kateri je borcem predstavil ministra Leskoška in na kratko podal njegovo biografijo. Za tem je predal besedo tov. Leskošku, katerega pojava je že sama navdušila borce. Močan, odločnih potez, s spominskim znakom od 1941. leta na prsih, je takoj osvojil srca vseh borcev. V začetku svojega govora je minister Leskošek kot prvi poveljnik partizanskih odredov v Sloveniji pozdravil vse borce in voditelje ter izjavil ,da je nenavadno srečen, ko se mu je nudila prilika govoriti pred tovariši-borci, s katerimi je delil dobro in slabo v štiriletni borbi. Na kratko je podal sliko vsega minulega v času borbe, kakor tudi v mirni izgradnji naše domovine. Govoreč o rovarenju mednarodne reakcije je tov. Leskošek omenil, da je dosegla Jugoslavija v petih mesecih mirne izgradnje ogromne uspehe in napredek. »S ponosom lahko trdimo, da je postala Jugoslavija moderna demokratična država. Za bratsko Sovjetsko zvezo smo prva država v Evropi, ki je najboljše urejena, na kar smo lahko ponosni, istočasno pa je to naš odgovor vsem onim, ki kleveta j o in rova-rijo proti nam. »Oziraje se na kritiko reakcije je poudaril, da ta kritika ni
V Savinjski dolini leži obkrožen od hribov in planin, trg Mozirje, čigar ime je nerazdružljivo povezano z narodno osvobodilno borbo v Zgornji Savinjski dolini. Roko v roki z našimi partizani je
ljudstvo ,trdno strnjeno v Osvobodilni fronti, kljubovalo okupatorju. Nešteto grobov naših najboljših sinov in hčera zakrivajo gozdovi Medvedjaka, Dobro-velj, Gore Oljke, Smrekovca in okoliških hribov. Med zelenjem štrle proti nebu razvaline požganih domačij. Čvrsto povezano s svojo slovensko zemljo, se je tukajšnje ljudstvo od prvega dne okupacije zavedalo svoje dolžnosti boriti se za svojo zemljo.
Okupator je pregnan, toda borba še ni končana. Po osvoboditvi je ljudstvo vstavilo vse svoje sile za obnovo domovine in normalizacijo življenja. Pobuda za to novo borbo pa je bila zavest svobode, zavest novega življenja v Titovi demokratični Jugoslaviji in dolžnost, čuvati pridobitve narodno osvobodilne borbe.
Vnedeljo je prišla ta zavest ponovno do izraza. Iz vseh okoliških vasi se ]e stekal narod v Mozirje. Iz Solčave in drugih težko prizadetih krajev je prihitelo staro in mlado. Mozirje je bilo slavnostno okrašeno. Na vsaki hiši transparenti, parole, zastave in smrečje. Preko glavne ceste so bile napeljane girlande iz zelenja in cvetja. Povsod so plapolale slovenske, jugoslovanske in sovjetske zastave. Okoli okrašene tribune se je zgrinjalo ljudstvo. Ramo ob rami z borci Jugoslovanske armade so stali kmetje, mladina, žene, s transparenti: »Kjer je kralj ni svobode, ni demokracije, ni ljudske oblasti!« »Nočemo kralja, hočemo Tita!«
Ob 15. uri je otvoril volivno zborovanje član Izvršnega odbora OF tov. Stane Kovač, ki je v svojem nagovoru
zaradi tega, ker ni pri nas nekaj v redu, temveč nasprotno, to je samo nemočen gnev onih, ki so izgubili vsako možnost za nadaljnji obstanek v naši državi. V vsaki njihovi laži jasno vidimo nov smrtni udarec mednarodni reakciji. Nikdar več ne bo vrnitve v ono staro, v izžemanje delavca, kmeta in poštenega delovnega inteligenta.
Ko je v svojem govoru tov. Leskošek prešel na pastirsko pismo, je poudaril da je bila vzrok pismu agrarna reforma. Torej je po sredi zopet izkoriščanje delovnega ljudstva, da bi reakcionarji na lahek način prišli do zaslužka in ku-pičenja kapitala. Za tem je tov. Leskošek obravnaval vse naše bodoče delo. Pazljivo in z razumevanjem so sledili borci besedam tov. Leskoška o novih nalogah, ki stoje pred nami. Za njim je
zopet povzel besedo podpolkovnik tov.
Stevo Maoduš, ki je pozval one, katerim ni vse jasno, da vprašajo sami tov. Leskoška. Enoglasno so vzkliknili: »Dobro si govoril tov. minister, za to smo se borili, to tudi hočemo. Tito nas je vodil v borbi, Tito nas bo vodil tudi v miru.« Celotni govor ministra Leskoška je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem.
To zborovanje je bila ponovna manifestacija moči Ljudske fronte in ne-zrušljivega-bratstva in edinstva vseh narodov .demokratične federativne Jugoslavije. Po končanem zborovanju so se zborovalci strnili v veličastno povor-ko, ki je šla s pesmijo po mestu in vzklikala Ljudski fronti, maršalu Titu in ministru Leskošku. Se dolgo je bilo slišati po ulicah skandiranje Le-sko-šek, Le-sko-šek.
prikazal zgodovinski pomen 11. novembra za vse narode Jugoslavije. Govoril je o podtalnem rovarenju reakcije ln protiljudskih elementov, ki skušajo razkrojiti naše vrste. Tov. Kovač je podal množici pravilno tolmačenje agrarne reforme in prešel na pastirsko pismo. Na koncu je razložil pomen tretje skrinjice, ki je izraz resnične široke ljudske demokracije. V to skrinjico bo volila ona mala skupina ljudi, ki je proti ljudski oblasti, ki je za kralja in za povratek v razmere predaprilske Jugoslavije. Mi vsi, ki smo se štiri leta borili za našo svobodo, pa bomo 11 .novembra na volišču zmagali, kakor smo zmagali na bojnem polju.
Nato je povzel besedo tov. Stante Peter - Skala, najstarejši štajerski parti-zan^ v imenu Jugoslovanske armade: »Govorim v imenu vseh onih, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za to, kar hočemo potrditi 11. novembra. Nikdar ne bomo dovolili, da se povrnejo stari krvosesi in izkoriščevalci delovnega ljudstva.« Ko je tov. Stante vprašal množico: »Ali hočete staro, ali hočete novo? Tita ali kralja?« — so ga prekinili odločni vzkliki: »Hočemo novo! — Hočemo Tita!« — Tov. Stante je govoril o dveh milijonih žrtev širom Jugoslavije in o reakciji, ki hoče pregaziti te grobove. »11. novembra bomo zavezali usta vsem tistim ,ki hočejo, dà se povrne staro!«
Tov. Mica Šlandrova, stara borka za ljudske pravice ,sestra narodnega heroja Slavka Š^idra, je poudarila pomen enakggjj^^^Hušena in primerjala življenj e j£|g|@ggP^nna v predaprilski
a v v&ÌBBBSm
Za njo	oKrajni kandi-
dat tov. Lampret, ki je prikazal požrtvovalnost ljudstva in povezanost jugoslovanskih narodov v narodno osvo-
Malokdaj je bilo v Konjicah tako živahno kot v nedeljo 4. t. m., ko je bilo okrajno predvolivno zborovanje. Hiše so bile okrašene z zastavami in cvetjem ter s slikami maršala Tita iz vseh okoliških vasi so kljub slabemu vremenu prihajali ljudje na okrašenih vozovih in avtomobilih.
Velika dvorana Mladinskega doma ni mogla sprejeti vase vseh, ki so se hoteli udeležiti tega zborovanja, saj je
prišlo v Konjice nad 1200 ljudi. Zasedli so tudi hodnik pred dvorano do zadnjega kotička.
Že uro pred zborovanjem si slišal v dvorani sproščeno petje. Kot ena sama velika družina se ti je zdela ta množica pohorskih kmetov in mamic, konjiških delavcev in mladine, ki je — kot da bi hotela manifestirati svobodo — pela »... noč je bolestna za nami« in »sedaj pa pesem mi zapoj veseli veter«. Partizanskim so sledile še narodne, dokler ni ob treh okrajni sekretar OF tov. Kos Martin otvoril zborovanje, pozdravil. ob navdušenem vzklikanju in aplavzu množice navzočega kandidata OF znanega borca in komandanta slavne XIV. Udarne divizije tov podpolkovnika Kovačiča-Efenka, majorja Ma-lešiča, namestnika vezanega kandidata ter druge.
Govoril je tov. major Malešič, ki je povdaril pomen volitev v Ustavodajno skupščino ter, da bo naše ljudstvo pokazalo 11. novembra vsemu svetu, da je izšlo iz borbe proti okupatorju močno in da si hoče samo vladati. Razkrinkal je izkoriščevalce in špekulante, ki tvorijo danes »opozicijo« in razložil demokratičnost našega volivnega zakona ter pomen »skrinjice brez liste« v katero bodo metali krogljice vsi tisti, ki so proti svobodi, ki so za fašizem in za beograjsko čaršijo. Množica je z ogorčenimi vzkliki »Dol z izkoriščevalci naših žuljev!«, »Nikdar več stare Jugoslavije!« itd. obsojala reakcijo.
Tovariš Malešič je med drugim dejal: »Mi imamo danes še velike težave na gospodarskem polju, tega pred nikomur ne skrivamo. Toda s skupnimi močmi bomo vse te napore premagali!« (Množica: Tako je! Mi bomo volili le kandidate Ljudske fronte!)
Nato se je javil k besedi kmet, ki je poudaril, da so danes v tako zvani opoziciji samo tisti, ki so si na račun ljudstva nabrali že v stari Jugoslaviji in v Nemčiji premoženje in so radi tega proti agrarni reformi. »Mi kmetje, ki smo si z delom prislužili svojo zemljo, smo za agrarno reformo, zato bomo volili le kandidate Ljudske fronte!« (Tako je!)
Oglasil se je duhovnik tov. Šmon, ki je obsodil pastirsko pismo. Dejal je, da so med pisci in podpisniki »pastirskega pisma« prav tisti ljudje, ki so med okupacijo izdajali okrožnice, da je treba podpirati okupatorja in njegove hlapce. »Mi imamo danes takšno svobodo vere kot je nismo imeli še nikdar!« je odgovoril reakciji, ki trdi, da je pri nas preganjana vera. Ljudje so z navdušenjem vzklikali: »Živeli pošteni slovenski duhovniki!«
Tov. Smon je nadaljeval: »Zakaj niso škofje napisali pastirskega pisma tedaj, ko je okupator v resnici preganjal vero!« (Tako je!)
Volivci so predlagali resolucijo maršalu tov. Titu in tov. Kardelju, ki sta bili z navdušenjem sprejeti.
Nato je tov. Zerjal, član OOOF Celje spregovoril zaključne besede.
S klici:. »Živeli kandidati Ljudske fronte« — »Živel tov. Tito, nosilec liste Ljudske fronte!« so Konjičani zaključili predvolivno zborovanje.
Po zborovanju so imele žene konjiškega okraja sestanek AFŽ. Tov. podpolkovnik Kovačič-Efenka je podal referat o pomenu organizacije AFŽ v okviru Osvobodilne fronte ter pozval žene, naj z vso. vnemo sodelujejo pri gradnj i nove Titove Jugoslavije za srečno bodočnost svojih otrok.
Naši kandidati
Podpolkovnik, tov. Kovačič Ivan-Efenka kandidat v Zvezno skupščino za okraj Konjice
Kovačič Ivan Efenka, podpolkovnik, se je rodil 28. 1. 1921 v Mirni peči kot sin krojača. Sam se je izučil za peka. — Takoj po okupaciji se je vključil v Osvobodilno fronto, marca 1942 je vstopil v novomeško partizansko edinico in je po kratkem času postai znan radi svojih drznih podvigov. Kot komandant bataljona je vodil borbe v Suhi Krajini in se udeležil vseh bojev na Notranjskem in Dolenjskem. Ob razpadu Italije je bil iz glavnega stana Slovenije poslan, da v Slovenski Istri organizira prvo Slovensko Istrsko brigado. Nato se je vrnil na Dolenjsko in s XIV. divizijo krenil preko Hrvatske na Štajersko. Kot komandant brigade je vodil borbe proti veliki nemški zimski ofenzivi na Kozjanskem, Paškem, Kozjaku, Pohorju in Zg. Savinjski dolini. Kot namestnik komandanta XIV. divizije se je udeleži! borb na Pohorju, Št. Lovrencu, pri Ribnici in Šmartnem ob Paki. Junija 1944 je kot namestnik komandanta IV. Op. zone sodeloval pri osvobojenju Savinjske doline. Februarja 1945 je tov. Efen-ka postal komandant XIV. udarne divizije in je vodil borbe na Moravskem, Mozirskih planinah, pri Zagorju, v okolici Celja, Dravograda, Konjic, Slov. Bistrice, Konjiške gore in Črne, odkoder je krenil s svojo divizijo na Koroško in zasedel Velikovec, Celovec, Gosposvet-sko polje, Pliberk in razorožil preko 150.000 sovražnih vojakov ter zaplenil ogromne množine vojnega materijala.
Podpolkovnik toV. Efenko je bil za svoje zasluge in junaštvo odlikovan s Partizansko zvezdo I. stopnje in Redom hrabrosti.
Za Tita, za demokracijo, za ljudsko oblasti
a ; Volivci Mozirja so zborovali
Junaške žene Slovenije, vse na volita ^Ustavodajno skupščino za pravice žene, za pravice matere, za varstvo otrok!
Veliko predvolilno zborovanje v Slovenjgradcu
V nedeljo dne 4. novembra se je zbrala v Slovenjgradcu dvatisočglava množica ljudstva, da enodušno manifestira svojo povezanost s programom OF. Resni kmečki ljudje, dekleta in žene, vsi so bili praznično razpoloženi. Mnogi so se pripeljali na lepo okrašenih vozovih z zastavami in transparenti. Prepevali so partizanske pesmi. Videlo se je, da je partizanska borba globoko posegla v življenje vseh. Slovenski narod, ki se je otresel spon, v katere ga je skušala vkovati reakcija v stari Jugoslaviji, se je strnil okoli OF in vstal k novem življenju.
Ob devetih so se zbrali na trgu. Zlasti pa so se izkazali sindikati. Delavci in delavke so prišli strnjeno na zborovanje, nosili so številne zastave in transparente. Hoteli so pokazati, da bodo -11. novembra šli vsi strnjeno na volišča volit listo OF. Prišlo je tudi mnogo
vojakov.	t
Po pozdravnih besedah podpredsednika okrajnega NO Šoštanj, tov. Britov-ška, je spregovoril član Izvršnega Odbora OF tov. Kovač. V svojem govoru je prikazal, kako si slovenski narod po štiriletni borbi gradi svojo domovino. . Vse slovensko ljudstvo stopa na volišča, da odda glasove za listo OF. Nihče ne bo kaznovan, če bi se vzdržal volitev. Tudi tisti ne, ki bo volil za j
se zemlju ne bo jemala, le dala se mu
bo! Vzeli bomo zemljo špekulantom, vsem tistim, ki je ne obdelujejo. Vzeli jo bomo tistim, ki so v stari Jugoslaviji izkoriščali težki gospodarski položaj kmeta in mu dajali posojila ko pa je bil kmet prezadolžen, so kmetijo prodali, kmeta pa pregnali z rodne grude.
Ob koncu je govornik omenil pastirsko pismo. Ves čas vojne ni episkopat z niti enim pismom omenil zločinskih dejanj Nemcev, četnikov in ustašev. Danes pa protestira, ker so bili kaznovani duhovniki, ki so za časa vojne izdali narod in preganjali njegove borce za svobodo. Vera je danes svobodna kot še ni bila nikoli. Duhovniki, ki so se zavedali svoje dolžnosti in odšli v partizane, so bili edini znanilci božjega nauka. Eden prvih je bil tov. Lampert, ki sedaj tudi kandidira v Šoštanjskem okraju.
Za tov. .Kovačem je spregovoril še zastopnik Jugoslovanske armade, major Čabarkapa. Pouclaril je, da bodo 11. novembra tudi vojaki dokazali svojo povezanost s civilnim prebivalstvom. Manifestirali bodo bratstvo vseh narodov Jugoslavije.
Zbrana množica je neprestano prekinjala govornika. Vzklikala je maršalu Titu in Osvobodilni fronti. »Hočemo republiko! Hočemo novo, nočemo staro! Živelo bratstvo in edinstvo vseh naro-
Leskoška že nad 20 let. Izražali so želje glede bodoče ustave, tov. Lešnik pa je podčrtal pomen delavske enotnosti za ■izboljšanje pravic delavskega razreda. Mladinci so iznesli želje glede svojega fizkulturnega dela, s sodelovanjem pri pripravah za zborovanje so pa tudi dokazali, da se zavedajo pomembnosti političnega življenja.
Končno je bila sprejeta na predlog tov. Kužnika resolucija tov. Leskošku.
Po citiranju resolucije je godba zaigrala himno, ki jo je množica svečano pela. Po ulicah Laškega je zažarela slavnostna razsvetljava v obliki peterokrakih rdečih zvezd, simbolov novega časa. Mladina je okrasila avtomobil tov. Le-skoška s cvetjem in še dolgo prepevala po ulicah. Udeleženci zborovanja so se vračali na svoje domove s trdnim sklepom: »11. novembra bomo vsi glasovali za listo Ljudske fronte!«
Kje hom volil
11. novembra ?
Celje-mesto
I. kvart: Kidričeva ul., Titov trg, Ko-lenčeva, Vrvarska, Kocènova, Savinjska (vzhodni del), Gubčeva, Kovaška, Nabrežje svobode, Slomškov trg (sever in vzhod), Stanetova (vzhodni del do Tomšičevega trga in do Cankarjeve ul.).
Volišče i: Ljubljanska kreditna banka
Volišče II: Tomšičev trg št. 1-1.
Volišče I: Mariborska c. 12 (Svetek)
Volišče II: Mladinski dom, pritličje.
Volišče III: Mariborska c. 64 (Gasilski dom)
Volišče IV: Mariborska 21 (Gostilna Permozer).
Dolgo polje: Stritarjeva, Tkalska ul., Kersnikova, Ipavčeva do Savinjske železnice, Drapšinova od Sav. železnice do Dečkove ceste, Veselova, Dečkova c, od Ipavčeve ulice do vojnih barak.
Volišče: Miško Kranjčeva ul., lokal Krajevnega NO.
Ljudska armada — ljudska demokracija — ljudska ironia!
Zastave v Ceiju
Kadar se v Celju kaka slovesnost konča, bodi dolžnost vseh hišnih lastnikov ter hišnih upraviteljev, da ne puste potem viseti naših zastav po ves teden raz svojih hiš! Zastava nam bodi svetinja! Tudi ponoči naj nobena zastava ne bo razobešenal Narodna zavest bodi v tem slučaju vsekakor bolj na mestu!
V Osvobodilni ironti Slovenije, v Ljudski ironti Jugoslavije so dejansko vse tiste stranke in skupine, k t so resnično demokratične, ki so resnično ostale povezane z ljudstvom in ki so stale ljudstvu ob strani, ko so bili naši narodi v najtežjem položaju.
TOV. EDVARD KARDELJ
opozicijo. Vsi volilci se morajo zavedati, da bodo 11. novembra potrdili to, za kar se je slovenski narod štiri leta boril.
Govornik je orisal trenutni gospodarski in politični položaj v Jugoslaviji. Komaj pol leta je minilo, kar je končana druga svetovna vojna in že stopa naša domovina pod vodstvom OF po trdni poti obnove. Mnogo je že doseženega. Zakoni, ki jih je izdala začasna ustavodajna skupščina, so trden temelj, na katerem se bo gradila demokracija nove Jugoslavije. Med njimi je eden najvažnejših zakon o agrarni reformi. O tem zakonu razširja reakcija razne lažne govorice, da bodo na podlagi zakona o agrarni reformi oblasti vzele zemljo kmetom. To ni res! Kmetu
Ponedeljek 29. oktobra je bil za Laško pravcati praznik. Okrajni kandidat minister tov. Leskošek je obiskal mestece ob Savinji. Ko se je novica razvedela, je bilo mahoma vse na nogah. Mladina je tekmovala, kako bi lepše okrasila Dom ljudske prosvete z zastavicami in parolami. Povsod so se pojavile zastave, transparenti, zelenje. Ljudstvo iz Rečice, Št. Je-derti in Rimskih toplic je na okrašenih vozovih in avtomobilih prihitelo na zborovanje. Zborovalna dvorana niti ni mogla vseh sprejeti, mnogi so morali ostati na cesti pred zgradbo.
Ko je tov. Leskošek, navdušeno pozdravljen od množice, stopil na okrašeni oder, ga je v imenu krajevnega odbora OF pozdravila tov. Sonja Gobec, ki je dejala, da bodo Laščani 11. novembra pokazali, da so s srcem in dušo za OF, za očuvanje pridobitev narodno osvobodilne borbe. Tov. Leskoška so pozdravili še zastopnica mladine, ki mu je iz-
I dov Jugoslavije! Živele volitve 11. novembra!« Vsem ljudem se je videlo, da I je program Ljudske fronte njihov pro-' gram. Videl sem sivolasega kmeta, ves
je bil zgrbančen od dela. Ko je govornik zahteval, da se naj loči politika od vere, je živahno pritrjeval. »Tako je prav.« Zlasti pa so se vsi strinjali z agrarnim programom OF.
Po zaključnih besedah tov. Britovška so ljudje odhajali domov ,trdno odločeni ,da bodo 11 .novembra vsi glasovali za listo OF, da bo ves Slovenjgra-dec in okolica dokazal strnjenost okoli OF, kot jo je dokazal za časa vojne 11. november bo praznik svobode, bratstva in edinosti, ki ga bo tudi Slovenj-gradec primerno praznoval.
ročila lep šopek cvetja, predsednik MNO tov. Klenovšek in sekretar Okrajnega odbora OF Celje-okolica, tov. Trobiš.
Nato je spregovoril tov. Leskošek, ki ga je množica viharno pozdravila. Njegov govor so neprestano prekinjali medklici in parole, predvsem, ko je govoril o nujnem delu za obnovo, o prizadevanju Narodne vlade in ljudske oblasti, o naši zaveznici Sovjetski zvezi, o demokraciji in svobodi. Nabito polna dvorana je zar vračala reakcijo in monarhijo, ko je cula o njihovem izdajalskem početju., »Nikjer še ni življenje tako urejeno kakor v naši domovini«, je dejal tov. Leskošek med drugim. »Nikjer drugod ni odločna volja za delo in obnavljanje tako velika, kakor pri nas. Sledile so spontane ova-cije ljudstva maršalu Titu in gerferalisimu Stalinu, Osvobodilni fronti in demokratični federativni republiki Jugoslaviji.
V diskusiji so se oglasili stari borci za delavske pravice, ki poznajo tov.
II.	kvart: Aškerčeva, Stanetova (od Cankarjeve do rudarske šole), Cankarjeva (severni del), Stanetova ulica do Kocbekove (severni del), Miklošičeva (od. Stanetove do Ključavničarske), Levstikova (južni del), Mariborska cesta od rudarske šole do Savinjske železnice).
Volišče I: Vodnikova 2 (Ljudska posojilnica)
Volišče II: Aškerčeva ul. 2 (Rebevšek)
Volišče III: Stanetova ul. 16 (Premik)
III.	kvart: Ipavčeva, Frankopanova, Zrinjskega, Jenkova, Oblakova, Kržiš-
: nikova, Gregorčičeva, Šlandrov trg, ! Kocbekova ul. (zapadni del), Ključavničarska, Levstikova, zapadni del, severni del Kersnikove od Oblakove ulice do j Savinjske železnice, Gledališka ulica, : Trg mučenikov, Jetniška ulica, Ive Vra-njekove ul., Prešernova, severni del, Ljubljanska cesta, severni del od Prešernove do Stritarjevega dvora, Drapšinova ulica od Frankopanove do Savinjske železnice.
Volišče I: Kocbekova 1
Volišče II: Vodnikova 1 (Obrtni dom) I Volišče III: Zrinjskega (Osnovna šola)
IV.	kvart: Zidanškova, Ozka, Zagata, Sodnijska ulica, Na okopih, Trg svobode, Jurčičeva, Vegova, Prešernova, južni del, Tomšičev trg, zapadni del, Slomškov trg, jugozapadni del, Ljubljanska c., ujžni del, od Prešernove do Rakuna.
Volišče I: Tomšičev trg 12
Volišče II: Trg svobode (Dom Ljudske prosvete)
Volišče III: Ljubljanska c. (Kino Dom)
Gaberje: Tovarnišk^^^XUnkarniška, i Delavska, Leskoška^^^^^^rska ul., Križna pot, Marib^^^^^^ftavinjske železnice do Zidaris^^^^H^P Bukov-zlak, južni del, Pok^^J^^južni del od pokopališča do Mariborske ceste.
Mladina v Vojniku bo volila za listo Ljudske fronte
V nedeljo, dne 21. oktobra se je zbrala v Vojniku mladina iz trga in okolice. Prišla je tudi mladina, ki služi v raznih vojaških edinicah v vojniški okolici, Na sestanku se je seznanila z glavnimi nalogami, ki stojijo danes v času obnove pred njo. Kot je v času vojne sodelovala mladina vojske in zaledja, tako sodeluje tudi sedaj, ko stojijo pred njo nove velike in važne naloge.
Tov. Kožuh Jurček, sekretar okrajnega odbora ZMS Celje-okolica je govoril o mladinski organizaciji in njenem pomenu. Naloge, ki jih bo morala mladina v bližnji bodočnosti reševati, je podala tov. Staša. Vsi navzoči so jih z veseljem sprejemali, ker se zavedajo, da morajo ostati tudi oni na braniku tako težko priborjene svobode. Vsi naši najmlajši državljani, ki že imajo volilno pra-j vico, bodo šli volit dne 11. novembra za I listo Ljudske fronte.
j O nujnosti povezanosti civilne in vojaške mladine sta govorila zastopnika Jugoslovanske armade, tov. Branko in tov. Milan. Dolžnost vojaške in civilne mladine je, da čim bolj pripomore z vsem svojim delom, da bo zmaga Osvobodilne fronte na dan volitev čim popolnejša. Na ta način bo tudi ona pomagala utrjevati našo ljudsko oblast. Kar se obnove tiče, je njena dolžnost trenutno predvsem, da zbira star material, predvsem staro gumo in steklo.
S tega sestanka so odšli vsi navzoči s trdno voljo, da bodo na dan 11. novembra oddali svoje glasove za listo Ljudske fronte. Zavedajo se, da bomo s tem, ko bomo stoodstotno oddali svoje glasove za OF, potrdili vse pridobitve težke štiriletne narodno osvobodilne borbe in pred vsem svetom pokazali, da je Jugoslavija močna in enotna država.
Laskov taboruOsvobodilne fronte
Velika predvolilna manifestacija delovnega ljudstva za okrajnega kandidata ministra tov. Leskoška
Generalni poročnik
Peter Drapšin umrl
Težko je prizadela ves slovenski narod 2. novembra vest o smrti general-lajtnanta Petra Drapšina ,komandanta I .tankovske armade, ki je podlegel poškodbam nesreče pri izvrševanju službenih dolžnosti.
Rodom vojvodinski Srb, se je kot mlad prostovoljec in protifašistični borec boril že v španski republikanski vojni. Ko je pobegnil iz francoskega koncentracijskega taborišča, se je vrnil preko Nemčije v Jugoslavijo. Ze od prvega dne vojne z Nemčijo je kot partizan pozival ljudstvo na upor v Bosni in Hercegovini, kjer je prevzel tudi vodstvo in bil komandant VIII. udarnega Dalmatinskega korpusa. Po velikih uspehih, ki jih je žel v Bosni in Dalmaciji, je preorganiziral dalmatinske in
nekatere prekomorske enote v IV. Armado, katere poveljstvo je tudi prevzel.
Zaradi svoje izredne hrabrosti in vojaške sposobnosti je bil generallajtnant Peter Drapšin odlikovan s Partizansko zvezdo L stopnje in z visokim sovjetskim odlikovanjem, z Redom Kutuzova I. stopnje.
Vsi narodi Jugoslavije se s hvaležnostjo spominjajo preminulega generalnega poročnika Petra Drapšina, poveljnika IV .armade, katera je pod njegovim hrabrim in modrim vodstvom osvobodila obširne predele Titove Jugoslavije. Kamor je prišel s svojo armado, povsod ga je ljudstvo navdušeno, s prisrčno iskrenostjo sprejelo. Vendar, lice generalnega poročnika je ostalo mirno in vedro; v vsem zmagoslavju je imel pred očmi le eno — Titovo Jugoslavijo.
Na dan Vseh svetih so se vršile na naših pokopališčih žalne svečanosti za padlimi borci in talci. Tem komemora-cijam so prisostvovale velike množice ljudstva, ki so na tak način počastile spomin padlih. Povsod so prižigali sveče in polagali vence. Dopoldne so se na Frankolovem poklonili spominu 100 talcev, ki so jih tam pobesili Nemci.
Ob 11. dopoldne so na bolniškem pokopališču v Celju odkrili spominsko ploščo 49 borcem in talcem, ki so.padli za svobodo našega naroda. Ves prostor so primerno okrasili s peterokrakimi zvezdami, spomenik pa obložili s številnimi venci z narodnimi in rdečimi trakovi, velike množice, svojci in zastopniki oblasti so se zbirali okrog grobov. Godba je odigrala žalno koračnico in združeni celjski pevski zbori so zapeli žalostinke. Po deklamaciji je spregovoril tov. Močnik, predsednik Okr. NO Celje-mesto, ki je omenil velike žrtve, ki so padle za svobodo. Med igranjem žalostinke, ki je svečanost zaključila, je četa borcev oddala častno salvo.
Popoldne ob 3. pa so na mestnem pokopališču pokopali deset prepeljanih padlih talcev, ki so jih Nemci ustrelili v Savinjski dolini. Krste so položili v vrsto nad ■grobovi in jih povili v slovenske zastave, za vrsto pa so postavili dva stebra s posodama za ogenj. Po cerkvenem opravilu je spregovoril tov. Gala, pcstajenačelnik, ki je poveličeval zasluge padlih, želeč jim miru v svobodni slovenski zemlji. Med igranjem slovenske himne so borci KNOJ-a spustili krste v jame, častna četa pa je izstrelila salvo.	„ ,
Kot vzor Titovega vojskovodje je generallajtnant Peter Drapšin dvignil upor proti fašističnemu zavojevalcu v Bosni in Hercegovini .osvobodil Bosno, Dalmacijo, Hrvaško Primorje, vodil svojo zmagovito IV. armado v Slov. Primorje, Trst in priboril svobodo vsemu slovenskemu narodu.
Generallajtnant Peter Drapšin je bil izrazit, hraber vojak, popolen strateg, organizator, taktik in psiholog svojega moštva. Kot tak je zadajal sovražniku težke nepričakovane udarce, kajti na hitrost izvedbe postavljenih načrtov je polagal posebno važnost.
Med svojim moštvom je bil generalni poročnik Peter Drapšin nadvse priljubljen: slednji borec je čutil, da stoji v enoti, ki jo vodi res velik vojskovodja.
KadaV je prišel med nje, je bilo težko postaviti mejo med vojaško disciplino in tovarištvom.
Če gledamo na vse vrline general-lajtnanta Petra Drapšina, vzornega ljudskega vojskovodje ,tudi razumemo, da je maršal Tito prav njemu poveril vodstvo zmagovite IV. armade. Tega zaupanja je bil v polni meri vreden, saj je osvobodil s svojimi borci velike predele naše domovine, organiziral slavno in zmagovito IV. armado in-po osvoboditvi oblikoval I. tankovsko armado v najmodernejšo formacijo.
Slovensko ljudstvo, posebno ljudstvo Slov. Primorja in Trsta, ki je bilo 27 let zasužnjeno, se bo oddolžilo svojemu junaškemu osvoboditelju s tem, da bo čuvalo svojo svobodo in pridobitve narodno osvobodilne borbe, da bo čuvalo bratstvo in edinstvo vseh narodov demokratične in féderativne Jugoslavije.
Na dostojen način smo se spominjali vseh mrtvih, zlasti pa naših najboljših — padlih borcev. Njihov spomin ne bo nikoli zbledel, saj so nam naši vodniki in simbol, ki nam kaže pravo pot. Njihovi grobovi so nam sveta mesta, kamor bomo romali, da nam ne ugasne tisto, | za kar so oni umirali.
Vojne siroteJgS'
nas kličejo
Pri obnovi naše težko prizadete in krvavo preizkušene domovine se vse bolj pojavlja potreba po čim hitrejši, čim nujnejši in izdatnejši pomoči v vojni posebno težko preizkušenemu prebivalstvu. Različna so pota, sredstva in načini v dosego tega cilja in ne baš zadnji člen v verigi humanitarnih ustanov je Rdeči križ. Naloge te ustanove so vsakomur gotovo dovolj znane in jih ni treba tu ponovno naštevati. Namen teh vrstic je le osvežiti spomin onim, ki se izgovarjajo s tem, da pri vsakdanjih skrbeh in prezaposlenosti ne morejo misliti še na to. Ne samo v čast, temveč v dolžnost bi moralo biti slehernemu, da je član Rdečega križa. Muke in trpljenje štirih dolgih let so marsikomu nudile priliko spoznati nujnost te ustanove. Danes, po uspešno završeni osvobodilni borbi, pa ni potreba lečenja težko krvavečih ran sotrpinov za čim prejšnjo dosego splošnega zadovoljstva prav nič manjša. OdjjrpStece, odpri roke, otiraj bratovske sot^ji! To bodi danes vsakomur vodimo ' geslo! Brezmejno bol izra-' žajoče oči osirotelih otrok širom naše
domovine, zlasti opustošene in požgane Bosne in Hercegovine, nas nemo prosijo pomoči. Skrb za te sirote je naša dolžnost napram padlim borcem, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo. — Kdor le more, naj jim proži bratsko roko, naj jim nudi varno zavetje vsaj preko zime pod krovom gostoljubne slovenske hiše.
Prijave za pristop k »Rdečemu križu« in za prevzem osirotelih otrok na svoje domove sprejema v pisarni KNO-odbora IV, četrt v Celju Krajevni odbor RK mesto Celje, IV. četrt-
Ali ste se ze prijavili za sprejem otrok iz Bosne ?
Okupatorjev bes ni prizanesel nobenemu delu naše domovine, morda najbolj prizadeta pa je bila Kršna Bosna s sosednimi predeli, kjer na stotine kilometrov ni ostala neporušena in nepožga-na niti ena sama hiša. Zamislite si pogorišče od Celja do Zagreba, od Celja
do Ptuja, do Ljubljane! In vso bedo, ki tu gospodari, vse strahote, ki so šle preko prebivalstva. Streljanja, obešanje, mučenje, masovni pokolji.
Preko 200.000 dece je izgubilo svoje roditelje, sorodnike in svojo domačijo. Smeh je umrl na njih licih, s preplašenimi očmi strme v svet, v njih je odsev grozotnih prizorov, ki so jih bili priča. Mesto nedolžne brezskrbne igre krvav spomin, mesto nežne materinske skrbi glad in pomanjkanje vsake vrste. — Njihovi očetje so dali svoje življenje za našo svobodo!
Naši otroci so to! Naša dolžnost je, da se z vsemi svojimi močmi zavzamemo zanje, da jim pomagamo vsaj preko zime, preko najhujšega, dokler se jim ne omogoči življenje v zavetiščih.
Tudi okraj je prevzel skrb za te sirote; že prvi poziv krajevnim odborom, naj poiščejo ljudi, ki bi sprejeli posamezne teh bednih otrok preko zime v svojo domačo oskrbo, je našel tako lep odziv, da lahko mirno čakamo na njihov prihod. Samo rudarji Hude jame jih bodo sprejeli 20, osobje okrajnega NO Celje — okolica pa 30 v oskrbo. Pozivamo še vse, ki so v stanju, da sprejmejo enega ali drugega v oskrbo preko zime, da se takoj (potom svojega krajevnega NO) prijavijo in podajo obvezno prijavo.
Sprejem bosanskih sirot v celjskem okrožja
Akcija za podporo bosanskih sirot je bila v celjskem okrožju prav uspešna. Posebno sta se izkazala gornjegrajski in šmarski okraj .Mnogo ljudi je izjavilo, da že komaj pričakuje, kdaj bodo sprejeli na svoje domove te otroke, ki so za časa vojne izgubili starše in vse svojce.
Za sprejem otrok sta določeni pri nas dve bazi, v Kamniku in v Mariboru. Tu se bo otroke zdravniško pregledalo, nakar bodo porazdeljeni družinam, ki so se prijavile za sprejem sirote v svojo oskrbo. To se bo izvršilo prav kmahx Računamo lahko, da bodo koncem novembra že vsak na svojem novem domu, srečni in hvaležni dobrim ljudem, ki jih bodo sprejeli preko zime in jim nudili toplo zavetje.
Tedenske politične vesti
Zmaga Komunistične partije na francoskih volitvah. 21. oktobra je francosko ljudstvo izbralo svoje predstavnike za skupščino, obenem pa je z referendumom odločilo, da bo ta skupščina ustavodajna. Za volitve je vladalo po vsem svetu ogromno zanimanje, saj je po devetih letih francosko ljudstvo zopet izrazilo svoje mišljenje v najvažnejših državnih vprašanjih. — Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo statistiko, iz katere je razvidno, da je volilo skupno 19,125.876 oseb. Komunisti so dobili v celoti 5,044.121, socialisti 4,761.578 glasov, radikali 1,115.382 glasov. Te številke se lahko po zaključku dela okrožnih volivnih komisij nekoliko spremene. — Prvič v zgodovini Francije in vobče v zapadni Evropi je pri parlamentarnih volitvah zmagala resnična zagovornica delavskih interesov — Ko-umnistična partija.
Pričetek volivne kampanje v Avstriji.
V vsej Avstriji se je pričela predvoliv-
na kampanja. Volitve bodo 25. novembra t. 1. v nacionalni svet in pokrajinske skupščine. Kampanjo je otvorila vlada s proglasom za volivce.
Volitve v Italiji. Po sklepu italijanske vlade bodo volitve v ustavotvorno skupščino pred koncem aprila 1946. Občinske volitve pa bodo koncem tega leta.
Švedska je poklonila Jugoslaviji 9 ton zdravil in raznih instrumentov. Sovjetska tovorna ladja »Šestosredek« je vkrcala v preteklem tednu nov tovor 9 ton zdravil in instrumentov kot darilo Švedske demokratični federativni Jugoslaviji.
Rdeča armada izročila Poljski nad 7 tisoč ha obdelane zemlje. Podpredsednik poljske vlade Mikolajczyk je govoril kot poljski delegat na konferenci za kmetijstvo in prehrano v Quebecu in je med ostalim izjavil, da je poljska vlada podpisala sporazum s Sovjetsko zvezo, po katerem bodo Poljski izročili 7.078 ha zemlje, katero je obdelala med vojno Rdeča armada.
Protifašistična fronta Jugoslovanov na Madžarskem. V madžarskem mestu Pečuju se je osnovala protifašistična fronta Jugoslovanov na Madžarskem, ki združuje Slovence, Srbe in Hrvate.
Sodba nad Quisiingom izvršena. V noči na 24 .oktober je bil v Oslu ustreljen norveški izdajalec Vidkun Quisling.
Začetek svetovnega mladinskega kongresa. V Londonu se je ob ogromni udeležbi pričelo svetovno mladinsko zborovanje. Kongresa se udeležijo zastopniki 30 milijonov mladincev in mladink iz vsega sveta.
Mladina in vojska — udarniki dela
Foto Pelikan
Žalne svečanosti
za padlimi borci in talci
Fronta je nezlomljiva sila m nosilka bodočnosti Jugoslavije in vsakega posameznega njenega naroda, zato ker je gibanje ljudstva, ker je spontano in zavestno vznikla iz njegovih globin, ker je postala orožje tistih njegovih slojev, ki nosijo napredek in bodočnost, ker je njeno jedro zveza delavcev in kmetov.	^ Edvard Kardelj
S Titom v vojni zmaga - s Titom v miru napredek, blagostanje!
S Titom v miru - obnova
Zgornja Savinjska dolina, ki je v svo- I jih hribovskih vaseh nudila zatočišče I že prvim partizanom, je bila ena izmed gospodarsko najbolj prizadetih v našem okrožju. Žalostna zapuščina okupatorja so bile tudi tod same ruševine. Uničenih je bilo 1267 stanovanjskih in gospodarskih poslopij.
Takoj po kapitulaciji Nemčije so pri- j čeli z obnavljanjem. Posebno prebivalci Bočne lahko služijo za vzgled celi dolini. Niso namreč čakali na kredite in j pomoč od zgoraj, ampak so se skoraj z golimi rokami in z vso resnostjo vrgli na obnovitveno delo. Ko pa so prišli tudi krediti, so si prebivalci Bočne zadali nalogo, da bodo svojo vas napravili čimprej takšno, da se ne bo več poznalo razdiralno delo okupatorja. In res, že sedaj je v Bočni obnovljenih in zasilno obnovljenih že nad 85% poslopij. Procent se bo pred zimo še znatno zvišal.
V Solčavi, ki je bila popolnoma porušena, so si kmetje sami popravili gospodarska poslopja. Razen tega je iz fonda celjskih delavcev ter trboveljskih rudarjev zgrajenih sedaj 5 barak-dvoj-čkov v katere se bodo naselili še ta teden najbolj prizadeti vaščani, ki jih bodo skupno določili na masovnem kra-
Delavci pomagajo kmetom, katerim je okupator vse uničil
Delavci celjskih tovarn so sklenili, da bodo z nabiralno akcijo pomagali opu-. stošenim krajem na Kozjanskem, kjer vladajo še danes težke razmere. Začeli so zbirati vse mogoče koristne predmete. Že v kratkem so zbrali precej stvari in v nedeljo dne 28. oktobra so naložili vse to na avtomobil in odpeljali v Li-sično.
Bolj ko se je avtomobil približeval cilju, več požganih hiš je bilo videti o\> cesti. Kjer so bile še pred letom dni lepe bele hišice, obdane s sadovnjaki, je danes le puščava, vse je pogorelo. Lahko si predstavljate veselje prebivalcev, ko se je avto ustavil v Lisičnem in so začeli delavci odlagati zaboje. V nekaj trenutkih se je zbrala okoli avtomobila množica ljudi in si ogledovala prinešene darove. Bilo je mnogo koristnih stvari, med drugim 30 odej, 23 slamarle, tople rjuhe, moške in deške srajce, ženske obleke, dekliške oblekce, moške hlače in še mnogo druge obleke in obutve. Razen tega tudi mnogo živeža in kuhinjske posode. Za otroke pa, ki hodijo v šolo, je bilo mnogo šolskih potrebščin.
V sredo so bila ta darila razdeljena. Prišli so prebivalci iz številnih požganih vasi. V imenu sindikatov je spregovoril tov. Vodopivec. Povdaril je v svojem govoru, da ta darila, ki so jih zbrali celjski delavci, niso miloščina, ampak dolg, katerega so jim dolžni vsi tisti, ki uživajo sedaj sadove štiriletnega boja, vsi državljani nove demokratične, federativne Jugoslavije. Delavci so nato razdelili darila. Vsak krajevni odbor je dobil približno enako. Kozjanci so vse s hvaležnostjo sprejemali.
Celjski delavci so sklenili, da ta pošiljka ne bo zadnja, ampak da bodo še nadalje zbirali darove za te opustošene predele celjskega okrožja, in na ta način pomagali težko prizadetemu prebivalsvu Kozjanskega.
Pismo borcev XIV. udarne divizije prebivalstvu Savinjske doline
Dragi Savinjčani! Borci XIV. udarne divizije niso pozabili požrtvovalnosti Sa-vinjčanov. Daleč so tisti dnevi, ko so fašisti gospodarili na Štajerskem in poži-gali vaše domove. Težke dneve ste preživljali, pa ste vseeno dali vse našim borcem, našim brigadam. Kdo se ne spominja borb na Mozirskih planinah,
jevntm sestanku. V delu so še nadaljne barake, ki bodo v najkrajšem času dograjene.
Komisija za upravo narodne imovine v Celju je poslala za pogorelce tudi nekaj pohištva.
Solčavani gledajo z zaupanjem v boljšo bodočnost, kajti zavedajo se, da jim z vesljem pomaga pri izgradnji in prehrani vsa Zgornja Savinjska dolina ter delavci v celjskih tovarnah in trboveljski rudarji, ki žrtvujejo vse, kar zaslužijo z udarniškim delom v nadurah za obnovo požganih domov.
Tudi v Novi Štifti, kjer je obnovljenih 45% in Šmartnem ob Dreti 35% požganih poslopij, so pridno na delu. Radmirski most bo v par tednih izročen prometu.
Po vsej Zgornji Savinjski dolini obnavljamo poslopja ter od okupatorja poškodovane cerkve.
Na vseh predvolilnih sestankih zagotavljajo savinjski kmetje, da vidijo le v Titovi demokratični in federativni Jugoslaviji srečno bodočnost svojih o-trok. >-S Titom v vojni — zmaga! — S Titom v miru — obnova!« je parola Gornjesavinjčanov.
Že dolga leta dela v tovarni in živi življenje slovenskega delavca. O mnogih koristnih zamislih, ki jih je v teku svojega službovanja sprožil, ne govori rad ali pa z grenkobo. Saj pravi, da ga je nekoč njegov predpostavljeni, ko mu je hotel povedati neko zamisel o izboljšanju dela glede zavarovanja pred nezgodami, krätko-malo zavrnil: »Brigajte se za svoje delo, o drugem bomo že mi govorili, ki smo za' to tukaj!«
Tako so nekoč čuvali monopol svojega »strokovnjaštva« tujci, pa če so pri tem škodovali svoji lastni tovarni.
Tov. Žibret nam je rad pojasnil svoje izboljšanje. Stroji - stance, kjer je zaposlen, so opremljeni z ročnimi in pedalnimi vzvodnimi sprožilci. Komplicirani vzvodni kombinacijski sistem med ročnimi in pedalnimi sprožilci je Žibret odpravil s pomočjo sklopke, ki z enim samim prijemom izključi nožni sprožilec in vključi ročnega ali obratno, ne da bi pri tem
potreboval vrsto ključev ali celo uro stavljalnega dela. Izum, ki bi ga lahko hvaležno izkoristila tovarna strojev, je res vreden pohvale in priznanja, Našemu udarniku pa naj bo vzpodbuda za nova dela!
Delavci in delavke tekstilne tovarne »Inteks« v Kranju so prekosili predvojno produkcijo za dva odstotka. Za svoje požrtvovalno delo so mnogi delavci in delavke prejeli denarne nagrade, ki pa so jih darovali vojnim sirotam.
Mladinke
pri naših ranjencih
Že dolgo časa so zbirale mladinke iz Škofje vasi, Vojnika, Hudinje in Arclina jajca, pšenično moko, mleko in mast. Kb so zbrale dovolj, so spekle pecivo, potice in mlečni kruh. Vojaški edinici, ki je nameščena v Vojniku, je prispevala sladkor, mladinke pa so vse te dobrote v zvrhanih jerbasih prinesle v Celje. Še sodček mošta so vzele s seboj in kanglico mleka. Obiskale so ranjence, ki se zdravijo v zasilni vojni bolnici v Celju. Preko 150 jih je. Mnogi so bili operirani šele pred nekoliko dnevi. Imeli so drobce min in šrapnelov, sledove prestanih borb. Za časa vojne ni bilo mogoče izvesti
operacije kot sedaj v miru. Po izvršenih operacijah se zdravijo v celjski vojni bolnici.
Vse te ranjence so mladinke obdarovale to pot že šestič. Za vsakega so imele slaščice. Prišlo je tudi nekaj vojakov iz edinice, ki je nastanjena v Vojniku. Ti so prinesli za vsakega ranjenega tovariša cigarete. Obrazi ranjencev so žareli od zadovoljstva. Veseli so bili, da jih niso pozabili tisti, za katere so se štiri leta borili. Veseli so pa bili tudi zaradi tega, ker so videli, da se jih spominjajo tudi zdravi tovariši, s katerimi so se skupno borili za svobodo in pravico delovnega ljudstva. Mladinke iz Arclina, Vojnika, Škofje vasi in Hudinje so sklenile, da bodo še nadalje zbirale za ranjene borce in prinašale darove v znak hvaležnosti do junakov osvoboditeljev. Naj si jih še ostala mladina vzame za zgled!
Invalidi
iz Rimskih toplic so očistili šolo
V	stari Jugoslaviji so bile Rimske toplice luksuzno zdravilišče, kamor je zahajala samo gospoda, ly je imela mnogo časa in polne žepe denarja iz žuljev delavca in kmeta. Danes pa je zdravilišče namenjeno samo borcem-invalidom iz Jugoslovanske armade, ki so za svor bodo in lepšo bodočnost vseh narodov Jugoslavije izgubili svoje zdravje.
V	Šmarjeti pri Rimskih toplicah stoji ob cesti popolnoma požgana šola. Kljub svojim poškodbam so se invalidi z vso vnemo lotili dela, da odstranijo ruševine požgane šole. V zboru, veselo prepevajoč, z lopatami in krampi so krenili proti pogorišču, ki so ga z udarniškim delom že po nekoliko dneh očistili vseh ruševin. Nakopičeni materijal je treba samo še odpeljati in presejati, da bo zopet uporaben za izgradnjo šole. V Šmarjeti se že tešejo tramovi in še pred zimo- bò zgradba imela streho. Do spomladi pa bodo vsa obnovitvena dela končana.
Ko so invalidi iz Vojne bolnice končali svoje udarniško delo, so pred šol6 zaplesali kolo in prepevali partizanske pesmi. V bolnico so se vrnili veseli in zadovoljni, da so tudi oni doprineslf majhen del k obnovi porušene domovine.

velike borbe na Menini? Kdo je pozabil dneve, ko so v času velike zimske ofenzive fašisti terorizirali prebivalstvo Savinjske in Tuhinjske doline? Zapori v Celju, Kamniku in drugod so se polnili, razširilo se je mnenje, da nas ni več. A kmetje iz Menine, Mozirskih planin, Košute in Raduhe so vedeli, da je še nemalo onih, ki so vzdržali. Košček kruha, prgišče moke, košarica krompirja, ki nam jo je nudil tiste dni izčrpani gorski kmet, je bila za nas več vredna kot zlato.
Naletaval je sneg. Pod nizko pripog-njenimi vejami zasneženih smrek smo se spuščali vsak večer proti naseljem. Na dobro poznano trkanje so odpirali vrata kmetje in dajali kljub temu, da so njihove družine trpele pomanjkanje.
Hvaležni smo vam Savinjčani in Tu-hinjčani, ki ste nas podprli, da smo vzdržali! Nismo vas pozabili! Sedaj zbiramo za vas. Vsak izmed nas si odtrga dnevno 10 dkg pri kruhu in moki, da bomo lahko poslali vam, V najkrajšem času vam pošlje XIV, udarna divizija dva vagona krušne moke.
Sprejmite ta dar v znak velike hvaležnosti za pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih dneh.
Dragi Savinjčani! Kot sem se prej združeno borili proti fašističnim zverem, bomo tudi danes v svobodi združeni zadali še poslednji udarec naši domači reakciji. Združeni bomo šli na volitve 11. novembra in dali glasove za Tita in za demokratično federativno republiko Jugoslavijo.
Borci, podoficirji in oficirji XIV. udarne divizije.
O našiti udarnikih
Trušč strojev se oglašujoče odbija od sten tovarne, ogromne jermenice se vrte in s strahom boš prvič stopal med mogočnimi zobatimi kolesi. To so naše tovarne kovinske industrije — košček fronte dela in osnove, bojne črte naših udarnikov, ki z neumorno požrtvovalnostjo stavljajo vse svoje sile v delo za skupnost in ki mnogokrat s svojo iznajdljivostjo znatno prispevajo k izboljšanju in dvigu produkcije.
Komaj teden dni je preteklo, odkar smo poročali o udarniku Lebnu iz tovarne emajlirane posode v Celju in že lahko poročamo o drugem udarniku iz iste tovarne, ki je tudi s svojo iznajdljivostjo mnogo doprinesel k izpopolnitvi produkcije.
Kaj je novega ?
Lev Rupnik, Milan Nedič in drugi vojni zločinci bodo v kratkem izročeni našim oblastem. Državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev je izdala naslednje poročilo: »Ministrstvo zunanjih zadev angleške vlade je sporočilo z noto z dne 19. oktobra št. R. 1263 Državni komisiji pri jugoslovanskem poslaniku v Londonu, da bo v najkrajšem času izročila jugoslovanskim oblastem naslednje vojne
Jte^utiika
to je red, svoboda in pravica za ljudstvo
zločince in izdajalce, ki so v rokah angleških oblasti: Milana Nediča, Leona Rupnika, Milana Acimoviča, dr. Milosa-va Vasiljeviča, dr. Stevana Ivaniča, Dušana Pantiča, Djuro Djokiča, generala Miroslava Spala j kovica, Borivo j a Joni-ča, generala Jovana Popoviča - Joco, Miko Djordjeviča, Ilijo Paranosa, Bo-židara - Boška Bečareviča in Kosto Mu-šickega.
Tov. Edvard Kardelj operiran. Pred nekaj dnevi je bil operiran v Ljubljani na žolču in slepiču tov. Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne vlade Jugoslavije. Operacija je dobro uspela, njegovo zdravstveno stanje je zadovoljivo in se vidno zboljšuje.
Zborovanje Protifašistične slovansko-italijanske zveze v Pulju. Na sedežu enotnih sindikatov v Pulju je bil širši sestanek za volitve izvršnega odbora Antifašistične slovansko-italijanske zveze. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh mestnih okrajev. Ponovno je prišla do izraza povezanost primorskega ljudstva z narodi Jugoslavije. Poročevalec tov. Nefat je med drugim izjavil: »Vemo, da je samo v resnično demokratični državi mogoče ustvariti in poglobiti bratstvo med dvema narodoma in prav za to pravo demokracijo, za našo bodočnost hočemo biti priključeni demokratični federativni Jugoslaviji. — Ljudstvo odločno zahteva ,da dobi pravo demokracijo, ki bo uresničena samo v Titovi Jugoslaviji.«
Ktdium §«ee§kd


taLcav
Dva roditeljska zbora v Celju
V dobi gospodarske obnove naše domovine je enako važna tudi kulturno-prosvetna obnova slovenske mladine. Dne 15. oktobra 1.1. se je začel pouk na osnovnih šolali. Štiriletna okupacija je zapustila v znanju in vzgoji naših otrok velike rane, tako da bo treba veliko truda, preden bodo popolnoma zaceljene. Naloge osnovne šole so v tem oziru ogromne, zato je potreben najožji stik s starši, da bi mogli s skupnimi napori doseči čim najboljše učne in vzgojne uspehe. SNOS je že 20. februarja 1944 izdal na osvobojenem ozemlju odlok o ustanovitvi Roditeljskih svetov, ki se morajo osnovati v vsakem šolskem okolišu. Člani roditeljskega sveta so: zastopnik šole, zastopnica AFŽ in zastopnik
ZMS v okolišu in od krajevnega NO zastopnik staršev ter prosvetni referent. Naloge Roditeljskega sveta so v tem, da zasleduje šolsko delo, skrbi za popularizacijo šolstva, goji tesno povezanost med šolo in ljudstvom, posreduje med starši in učiteljstvom, je v pomoč vsem v gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo šolskih otrok (prehrana, obleka, šolske potrebščine, higiena) s posebnim ozirom na otroke onih, ki so padli za domovino, ter sklicuje najmanj štirikrat na leto roditeljske zbore, da sliši nasvete in pritožbe staršev.
Prva Roditeljska zbora za celjske osnovne šole sta se vršila prötekli teden, in siccr za okoliš I. dne 24. oktobra, za okoliš II. pa 28. oktobra 1945 v I. (mestni) osnovni šoli v Celju. Ker je šola danes ljudska ustanova, je ljudstvo močno zainteresirano na njenem delu, zato sta bila oba zbora dobro obiskana
Šolski okoliš I. obsegajo vse 4 mestne četrti in KNO Dolgo polje. Roditeljski | zbor, ki se ga je udeležilo nad 200 star- j šev, je dne 24. oktobra otvoril zastopnik šole tov. Jože Kotnik. Navzoči so izvolili v Roditeljski svet zastopnike staršev, nakar se je svet konstituiral ter je izvolil za predsednika tov. inž. Pompeja, za tajnica pa tov. Krautovo. Globoko zasnovano poročilo o potrebah šole, stanju ter pomanjkljivosti šolskih otrok je podala zastopnica I. dekliške osnovne šole tov. Pečnikova. Po referatuse je razvila živa diskusija. Soglasno je bila izražena želja, naj se da poslopje II. deške in II. dekliške osnovne šole čimprej na razpolago za šolske namene.
V nedeljo dne 28. septembra pa se je vršil Roditeljski zbor za šolski okoliš II., ki ga tvori ostalih 15 krajev. NO mesta Celja. Zbora se je udeležilo nad 300 roditeljev. Otvoril in vodil ga je zastopnik
Poletno sonce se razliva na zidove celjske jetnišnice. Skozi zamrežena okna se ozirajo izmučeni obrazi na mračno dvorišče, na deske, ki so prestreljene od tisočih strelov in na zrahljano žago vino, pomešano s krvjo naših najboljših mož m žena.
Tja doli, na dvorišče jetnišnice, pošiljajo gestapovski morilci in njih poma-gači naše ljudi. Pijani krvi se zabavajo, ko salva za salvo ugaša življenja slovenskih mučenikov. Tja v ,to mračno strelišče se dan za dnem skozi rešetke ozira sto in sto oči.
15. avgust 1942. Na hodnikih je tišina, v celicah ne čuješ pogovorov. Vsakdo se je poglobil sam vase, prisluškuje utripu krvi, pred zaprtimi očmi se podijo slike: od sonca ožarjene planine, zlatozeleni gozdovi, polja, njive, vinogradi in nebo, sinje, brezkončno nebo. Danes ne slišiš vsakdanjega vpitja in stokanja pretepe-
II. deške osnovne šole tov. Albin Podja-voršek. V Roditeljski svet je bilo izvoljenih 15 zastopnikov staršev, ki so poleg ostalih obveznih članov sveta izvolili za predsednika tov, Konrada Gologranca in za tajnico tov. Marjanco Stegu. Referat o šolskem in vzgojnem delu_ staršev ter učiteljstva je podala zastopnica II. dekliške osnovne šole tov. Podjavorškova, nakar se je o aktualnih šolskih in vzgoj- j nih vprašanjih razvil živahen razgovor, ki je isto tako potrdil, kako ljudstvo živo zasleduje šolsko delo. Zlasti se je razvila obširna debata o vprašanju šolskih prostorov, ki je danes najbolj pereč šolski problem v Celju. V poslopju I. mestne so trenutno stisnjene 4 osnovne šole. Poslopji IL deške in II. dekliške sta žal zasedeni in ne služita šolskim potrebam. Radi pomanjkanja prostorov imajo posamezni razredi II. deške in JI. dekliške osnovne šole pouk jedva vsak drugi dan po 4 ure, kar je spričo razrvanosti in neznanja mladine skrajno premalo. Posebne je tu prizadeta mladina delavcev in kmetov. Roditeljski zbor je na predlog tov. Slimška enoglasno izglasoval resolucijo, naj Narodna vlada odnosno Ministrstvo za prosveto posreduje, da bi bili naveder.i poslopji takoj na razpolago šolam. Starši upajo, da bo njih prošnja na našo ljudsko oblast ugodno rešena!
Na obeh Roditeljskih zborih je spregovori! staršem vzpodbudne besede ter podal važna navodila zastopnik prosvetne oblasti okrajni šolski nadzornik tov. Pcstevšek.
Oba zbora sta pokazala veliko zanimanje celjskega prebivalstva za šolsko življenje. Medsebojno plodno sodelovanje šole z domom nam bodi porok, da bo tudi šola izvedla svoje naloge tako, kakor zahtevata čas in domovina! Ker so tudi pridobitve naše šole plod štiriletne narodno osvobodilne borbe!
Razstava v Celjski gimnaziji
V govorilnici celjske gimnazije so ta teden razstavljali svojih 32 slik celjski dijaki Stare Franc, Rus Peter in Lešnik Marjan.
Razstava bi bolje uspela, če ne bi bila tehnična izvedba tako pomanjkljiva, kar pri dijakih ne bi pričakovali. S to razstavo je dijaštvo dokazalo, da se precej ukvarja s slikanjem in da ne kaže samo dosti volje ,temveč tudi dokaj talenta. Vendar razstava ne nudi dovolj jasnega vpogleda v delo dijaštva v širšem smislu ,saj je razstavljalo le nekaj poedincev. Želeli bi torej, da bi kmalu priredili nekaj temu sličnega.
Stare Franc je med vsemi tremi tehnično kakor tudi v izražanju najbolj na višini. Njegovo oblikovanje motiva, ka-ko"r spretno podajanje in harmonija barv nas preseneča. Stare bi se lahko razvil v priznanega umetnika. Razstavljal je le nekaj portretov, med njimi svoj avtoportret, ki je gotovo najboljši, ter nekaj pejsažev.
Rus Peter tehnično še ne doseza Sta-reta, vendar ima svojstven način podajanja. V portretu mu manjka opazovanja, medtem ko je v pejsažih-akvarelih in oljih boljši.
Dobrega risarja se kaže Lešnik Marjan, ki je razstavil slike z motivi iz ži-yalskega sveta, delane s svinčnikom. Celotnega vtisa si o njegovem delu nismo mogli ustvariti, ker je premalo razstavil.
Če na kratko povzamemo: Razstav-Ijalci se morajo izpopolnjevati, pa bodo želi uspehe, ostalim" dijakom pa naj bo to vzpodbuda za čim uspešnejše delo v tej smeri.
Masovni sestanek prijateljev športnega
letalstva v Celju
V nedeljo, dne 28. oktobra, se je vršil v Celju v veliki dvorani Doma ljudske prosvete množični sestanek prijateljev letalskega sporta. Na sestanek i e prišlo mnogo mladine, zastopnikov Jugoslovanske armade in raznih množičnih organizacij. Navzoči so bili tudi delegati iz raznih okrajev.
Sestanek je otvoril sekretar Okrožnega odbora ZMS, tov. Libnik Lojze, nakar je tov. Gorjup, član glavnega odbora LOS-a zarisal v svojem govoru
Zmaga Ljudske fronte — napredek ljudske kulture!
delo in namen društva in povdaril važnost organizacije. Opozoril je na napake bivšega Aerokluba ter podal smernice za bodoči razvoj društva.
Sledile so volitve v okrožni delavni odbor. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Makuc Lojze. Pri volitvah v plenum so bili izvoljeni predstavniki OI', AFŽ, ZMS, sindikatov, fizkulture in Jugoslovanske armade.
Po volitvah se je razvila živahna diskusija o bodočem delu društva. Pri diskusiji se je zlasti izkazala mladina. Videlo se je, da vlada v vsem okrožju veliko zanimanje za letalski sport. Mladina se zaveda, da ji bo z razvojem letalskega sporta dana možnost, da se strokovno in tehnično izobrazuje in da se seznanja s tajnami letenja. Zaveda se tudi,,,da bo z organiziranjem letalskega sporta vzraščala kot mlad naraščaj v naše mlado vojno letalstvo in bo kot taka čuvala vse pridobitve, ki so si jih naši narodi tekom zadnjih štirih let priborili.
Ob zaključku je spregovoril tovariš Jakše, član OOOF Celje. Povdaril je, da se ljudska oblast zaveda pomembnosti letalskega sporta. Obljubil je mladini pomoč tako s strani okrožja kakor tudi OF.
Z zborovanja sta bili poslani pozdravni brzojavki maršalu Titu v Beograd in SNOS-u v Ljubljano. Mladina ie odhajala z zborovanja trdno odločena, da se takoj loti dela, da bo v kratkem zaplulo prvo jadralno letalo nad lepo celjsko okolico.
Obnova v Trbovljah in okolici
V	okraju Trbovlje je bilo doslej ustanovljenih že 5 obnovitvenih zadrug: v Trbovljah, v Radečah, na Polšniku, pri Sv. Juriju pod Kumom in v Dolah pri Litiji. Trboveljska obnovitvena zadruga ima razen tega še dve poslovalnici, eno v Zagorju, eno pa v Izlakah.
Najbolj čuti okraj pomanjkanje strešne opeke, ki bi je potreboval nad pol milijona komadov in pa pomanjkanje šip, katerih bi bilo treba za 10.000 m2. Posebno pereče pa je vprašanje delavcev za gradbena dela, predvsem primanjkuje tesarjev in zidarjev, ker so vsi količkaj sposobni domačini vključeni v delovni proces po premogovnikih.
V	zadnjih tednih je bilo največ dela posvečeno obnovi šol in društvenih do-
mov. Na 16 šolah se je delo nadaljevalo, ! ponekod pa tudi zaključilo, tako da bodo lahko zopet služili svojemu namenu. Razen tega je zelo napredovalo delo na treh društvenih domovih, ki so bili popolnoma porušeni.
A tudi posamezniki polagajo največji trud v delo, da bi prišli čimprej pod svojo streho. Mnogi so to z vztrajno pridnostjo že dosegli in tudi drugi bodo v najkrajšem času obnovili svoj dom.
Ljubezen in skrb, ki jo ljudstvo posveča gospodarski obnovi, smisel skupnosti in vzajemne pomoči in na drugi strani polno razumevanje in pomoč ljudske oblasti je trdna podlaga, na kateri naše delovno ljudstvo izgrajuje in obnavlja svojo porušeno domovino.
nih in mučenih, ne slišiš niti kovinskega topota gestapovskih škornjev. Vsi vedo: danes bodo tam doli odjeknile salve, po cementnih tleh se bo razlila kri slovenskih talcev. Koliko se jih bo poslovilo od življenja? Morda boš tudi ti med njimi, tovariš, ki so ti odpeljali ženo in otroka v nemško taborišče, morda ti, ki so ti ubili sina pred domačim pragom in požgali skromno domačijo, ali ti, ki imaš dva grobova tam nekje med Gorjanci in Krimom. 25 jih je v celici. Na opolzkih, mrzlih stenah trepetajo sončne iskre, modrina neba v okviru rešetke zajame dušo, jo dvigne, ponese v breztežnost, soncu nasproti, v svobodo . .. V vratih zarožljajo ključi, pojavi se mrka postava gestapovca, kakor en plamen mu udari pogled 50 žarečih oči v obraz, zdrsi na list papirja v rokah krvnika, kjer so napisana imena na smrt obsojenih.
Oster glas preseka molk: »Pojdite z menoj!« Zakrivljen prst prebode zrak pred desetorico mož: »Ti in ti in ti...«
Nadčlovek, nietzschejanski gospodar sveta, čistokrvni polbog odloča o vašem življenju, tovariši; ubil vam bo telo, teptal vam bo srce, gazil bo po vaši krvi.
Mrtvi boste, bratje, a vaše življenje bo dvakrat silnejše zaplalo med nami, iz vaše krvi bo zagorel plamen po vsej naši zemlji, ognjen, smrtonosen krog, ki postaja ožji in ožji in vedno silnejši in pogubnejši za gospodarja sveta. . . Kdo govori? Prisluhnite, tovariši! Poglejte, bratje! Ali čujete pesem, ki se dviga iz kraških planot, iz ruševja slovenskih planin, iz sotesk ob Donavi, iz temnosi-njih gozdov ob Drini ? Ali čujete bojni krik »podčloveka« in smrtno hropenje osvajača? Glejte kresove na obronkih, in na nebu, poglejte tovariši, zvezdo na nebu! Tisoč in tisoč kapljic krvi, tisoč in tisoč plamenov iz srca našega naroda jo je pordečilo. Povedla nas bo k svobodi, vrnila nas bo življenju. Sladka je smrt za našo zemljo, tovariši...
Med zidovi celice drhti, zveni, kakor
daljna, daljna pesem. Iz vlažnih kotov so izginile pošastne sence, zrak je čist, svež in diši po poljskem cvetju.
Deset mož se dvigne, deset trpinov se poslavla od svoih tovarišev.
»Srečno, bratje, pozdravite Tita!«
Mesece in mesece so jih pretepali in mučili, so jim skušali iztrgati srce iz telesa in ljubezen do domače zemlje iz srca. Sedaj stopajo na morišče, surove pesti jih suvajo, opotekajo se pod okovanimi škornji. A ponosno so dvignjene njihove glave, z mirno roko si brišejo opljuvana lica in njihove oči so z žarkim sijajem uperjene v zvezdo, ki stoji na nebu in je zatemnila sonce.
Rezka salva je presekala pesem na njihovih ustnicah. A po hodnikih in celicah še odmeva:
»Življenje, kipeče življenje, pred nami gre preko planjav, vsejali smo kri in trpljenje, zdaj cvet je stoteren pognal.«
Rejci bodo smeti Mati sami
(Iz »Slovenskega poročevalca«)
Z današnjim dnem stopi v veljavo uredba trgovinskega ministrstva, ki določa, da imajo pravico do zakola prašičev rejci prašičev ter razne ustanove, ki rede prašiče. Obenem bo ta uredba razveljavila 1. člen uredbe tega ministrstva, s katero je bil do nadaljnjega prepovedan zakol prašičev, in ki je izšla pred nekaj dnevi. Takrat smo obvestili, da bo nova, pravkar izišla uredba, prav tako, kot vse doslej izišle uredbe, ščitila in v širokogrudni meri upoštevala koristi rejca. Zgodilo pa se je, da so nekateri zlonamerni elementi takoj planili po uredbi, jo po svoje tolmačili in vnesli med rejce zmedo, češ, zdaj vam bo pa država odvzela vse prašiče in maščobo boste prejemali le na živilske karte.
Nekateri lahkoverneži, tisti, ki takoj nasedejo in nič ne premislijo, tisti, ki
se še ne morejo vživeti ,da narodna oblast ni manikakršnega interesa, da bi tolkla s svojimi uredbami svojega človeka — ti lahkoverneži torej so hiteli s klanjem prašičev in tako sami sebi škodovali. Nova uredba namreč predpisuje, da se pri obračunu upoštevajo samo tisti prašiči, ki so bili zaklani od 1. oktobra dalje. Nekateri so torej zaklani prej kot bi bili smeli in prej, kot je bilo gospodarno ter imeli manjše koristi od zaklanega prašiča. Vsi ti so prišepeto-valcem bolj verovali kot svoji narodni držažvi. Njim naj se zdaj zahvalijo za prišepetane nasvete, ki so imeli zgolj namen škodovati našemu gospodarstvu in ustvariti nevoljo med širokimi plastmi našega naroda. Oni hočejo s svojo propagando ustvariti težke gospodarske prilike in potem prevaliti vso odgovornost na narodno oblast. Pri tem se poslužujejo vseh metod in jim je za koristi ljudstva prav malo mar, a glavno, da dosežejo svoje temne cilje. Ti cilji so, da bi spet sedli narodu za vrat in ga iz-žemali.
Uredba določa torej, da si sme vsak rejec prašičev zaklati doma vse prirejene prašiče ter obdržati vse meso. Od zaklanih prašičev pa po tabeli predpisuje gotovo količino sveže slanine, ki jo je treba oddati za prehrano prebivalstvu, ki nima prilike, da bi redilo prašiče. Uredba pušča na štiri osebe vsega prašiča, od nadaljnjih prašičev pa je treba oddati proti plačilu, določene količine sveže slanine. Te količine so vsekakor primerne, na vsak način pa je eno gotovo, da bo obdržal vsak rejec tem več sveže slanine in mesa, čim bolj bo izpi-tal prašiča. Rejec bo razpolagal z dosti večjo količino slanine oziroma masti, kot pa jo bo prejemal nerejec, meščan, industrijski delavec itd.
Razume se, da mora narodna oblast misliti, tudi na ostale državljane in jim v teh težkih časih zagotoviti vsaj potrebni minimum prehrane. Tako tudi ta uredba, kot že omenjeno, predpisuje oddajo gotove količine sveže slanine za splošno preskrbo. Dolžnost rejca je torej, da pri izreji prašičev stremi, da jih čim bolj izpita ter da redi večje število prašičev. Ostane mu vse meso in ves previšek slanine, ker uredba ne govori o tem, da je treba oddajati po teži. Uredba torej naravnost pospešuje rejo prašičev ter s tem predstavlja nov temeljni kamen v našem gospodarstvu. Rejcu se na izkupiček za oddane kože priznava nakaznica za nakup usnjenega blaga v vrednosti 30 odst. izkupička od prodanih kož. Kože potrebuje naša usnjarska industrija za izdelavo obutve, ki jo seveda potrebuje tudi naš kmetovalec. Zato bi spet grešil tisti, ki bi kože porezal v klobase, potem pa morda tarnal nad oblastjo, da mu ne da čevljev. Tako so vsi členi uredbe postavljeni tako, da zajamejo vse koristi, katere moremo pričakovati v umnem gospodarstvu, teh koristi pa so deležni rejec in člani njegove delovne družine na eni, a na drugi strani ostali nerejci, t. j.
široki krogi delovne ustvarjalne sile.
Prav v sledečih si uredbah — prvi o prepovedi zakola in tej, ki postavlja gospodarska načela glede klanja prašičev, — je bilo opazno, s kakšno brezvestno zahrbtnostjo se je pri prvi lotila rejče-vih koristi kmetu sovražna reakcija. Druga uredba mu bo odprla oči. Toda ni izključeno, da poraženi in razkrinkani reakcionarec ne bo spet iskal dlake^ v jajcu. Edino sredstvo proti tej škodi pa naj bo brezpogojno zaupanje v narodno oblast ter izpolnjevanje predpisov, katere ta oblast postavlja v korist vseh.
Uredba o oddaji presežkov krompirja
. Zaradi pomanjkanja krompirja v vsej Jugoslaviji predpisuje ministrstvo za trgovino
in preskrbo Narodne vlade Slovenije glede na uredbo o prometu s krompirjem in fižolom v gospodarskem letu 1945-46 od 20. septembra 1945 (Uradni list št. 277-38) naslednjo uredbo:
1.	čl. Od dne, ko bo objavljena ta uredba, ima izključno pravico, odkupovati krompir
! od pridelovalcev Nabavljalni zavod Slovenije »Navod«. Potrošniki ne smejo več nepo-J sredno nabavljati krompirja pri pridelovalcih.
Vse presežke krompirja preko količin, navedeni hv prvem odstavku 2. člena uredbe o prometu s krompirjem in fižolom v gospodarskem letu 1945-46 z dne 20. septembra 1945., morajo pridelovalci izročiti Navodu oziroma od njega pooblaščenim zbiralcem, ne glede na to, ali so bili presežki ugotovljeni, kakor je določeno v 3. členu navedene uredbe ali ne. Navod mora pridelovalcem dati potrdilo o količini odkupljenega krompirja.
2.	čl. Pridelovalci, ki so prodali krompir neposredno potrošnikom, morajo izročiti od njih prevzete živilske nakaznice za krompir Okrajnim narodnim odborom najkasneje v osmih dneh od dneva objave te uredbe, ker bi sicer veljalo, da krompirja niso prodali. po določilih uredbe z dne 20, septembra 1945.
3.	čl. Cena krompirju se določi na 3 din za 1 kg pri pridelovalcu ter na 4 din za en kg v trgovini na drobno,
4.	čl. Vsi kontrolni organi in organi Narodne milice morajo nadzirati prevoz krompirja ter zapleniti in oddati v najbližjo zbiralnico Navoda, vse blago, ki ni nabavljeno za Navod.
5.	čl, Pridelovalec, kakor tudi kupec in posrednik, ki prekrši določbe te uredbe, bo kaznovan po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže z dne 23. aprila 1945 (Uradni list NFJ št, 26). Blago, ki je predmet nedopustne prodaje, kakor tudi. zaloge, ki bi jih hotel pridelovalec prikriti, se zaplenijo.
6.	čl. Vse določbe uredbe ministrstva za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije o prometu s krompirjem in fižolom v gospodarskem letu 1945-26 z dne 20. septembra 1945, ki nasprotujejo predpisom te uredbe, so razveljavljene.
7.	čl. Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Ljubljana, dne 22. oktobra 1945 (IV. štev. 5832-1).
Minister za trgovino in preskrbo: Dr. Lado Vavpotič s. r.
Novi kovanci po 5 2 in 1 din
Na podlagi zakona o kovanju drobnega denarja z dne 23. junija 1945 je zvezni finančni minister izdal odločbo (Uradni list DFJ 23. t. m.) po kateri bo Narodna banka 4. novembra t .1. pričela dajati v promet nove kovance po 1, 2 in 5 dinarjev DFJ, ki so bili nakovani po zgoraj omenjenem zakonu.
Novi kovanci so izdelani iz enake zlitine cinka in drugih kovin, kakor kovanci po 50 par, ki so že v prometu. Premer novega kovanca za 5 dinarjev znaša 26.5 mm (teža 6 g), premer novega kovanca za 2 dinarja pa 22 mm (teža 4 g), medtem ko ima novi kovanec za 1 din 20 mm premera (teža 3 g).
Boj črni borili
Naše narodno gospodarstvo je treba čimprej dokončno urediti. Vsak ve, s kakšnimi težavami se moramo boriti, saj so še vedno ovire, katerih je kriv okupator in ki jih moramo premostiti, da preidemo v normalni tek. Gopodar-ska obnova nam je torej vodilni moment.
Pristojni gospodarski uradi so takoj uvedli nakaznice za blago, ki ga nimamo trenutno v izobilju. Na ta način so skušali onemogočiti gotovim ljudem kopičenje biaga ter špekulacijo z njim. Kljub predpisom in opozorilom pa se najdejo ljudje, ki skušajo izrabiti gospodarske neprilike in uganjati črnoborzijanstvo in špekulacijo. Pri tem jih vodijo v glavnem pohlep po dobičku, v gotovih primerih pa tudi želja, škodovati mladi državi in ljudski oblasti pri njenih naporih. V interesu ljudstva samega, kakor tudi v interesu pravilne gospodarske obnove je ljudska oblast izdala odredbe, ki naj bi onemogočila najmanjši poizkus črne borze. Zato je bila postavljena 29. 9. 1945 za celjsko okrožje posebna Komisija za pobijanje nedovoljene špekulacije, ki je že v kratkem času prekrižala celi vrsti koristolovcev njihove umazane posle. S pomočjo miličnikov so zaplenili velike količine različnega blaga, krivce pa so kaznovali z globami. Dva slučaja, pri katerih gre za večje zneske od 5000 din, so pa predali javnemu tožilcu za celjsko okrožje.
Navedli bomo nekaj primerov. Tako so n. pr. zaplenili 7 večjih kosov usnja za podplate, 6 že urezanih podplatov, 8 parov ženskih nogavic, 3 svinjske kože za aktovke, 2 kompletni boks-koži, 23 komadov malih žepnih nožev, 9 komadov ustnih harmonik, 24 komadov paste, 1 karton zamaškov za lovske patrone, 100 kom. lovskih mešičkov in 1 karton svinčenih zrn. Poleg zaplembe vseh navedenih predmetov je moral krivec plačati še globo 500 din.
V drugem primeru so zaplenili 9 brisač, 8 m pisanega pralnega blaga, 8 m belega platna, 10 m roza platna ter 16 vretenc sukanca. Krivec je plačal 500 din globe.
Dalje so zaplenili črno in belo kožo, nekemu drugemu špekulantu 3 m pralnega platna, 6 m debelega sukna, 1 par nizkih čevljev, 3 m rižastega blaga, 3 m
belega platna in 2.5 m sukna. Plačal jt
globo 500 din.
Osebo, ki je imela pri sebi 62 komadov usnjatih podplatov za čevlje, so poleg zaplembe obsodili na globo 1000 din.
Ti primeri naj služijo kot dokaz, da ljudska oblast budno čuva interese ljudstva in da krivce pošteno kaznuje. Vsem onim pa, ki kljub vsemu še skušajo uganjati črno borzo, naj bo to opomin. Pri razkrinkavanju takšnih protiljudskih elementov pa sodelujmo vsi, ker bomo 1* na ta način odstranil: tak nezdrav pojav.
§mpmimm mti_
Obnovitvene zadruge v celjskem
okrožju.
Na področju celjskega okrožja posluje že 17 obnovitvenih zadrug, 18. se pa že snuje v Šmarju pri Jelšah. Z velikim elanom so se vse lotile vsestranskega dela. Pokrite strehe, popravljeni domovi, nove hišice so že vidni dokazi njihovega dosedanjega dela.
Preskrba Slovenije s krušnim žitom.
Večino živil mora federalna Slovenija uvoziti, ker ima največ delavstva brez zadostne lastne zemlje. Od redne prehrane zavisi obratovanje naše industrije, ki krije ogromen odstotek potreb ostalih federalnih edinic Jugoslavije. Na razpolago je skladišče za okoli 2000 vagonov žita. Slovenski mlini zmeljejo na leto okroglo 7000 vagonov žita. Ostalo potrebno žito se melje v Vojvodini, mletje pa plača Slovenija z odgovarjajočo količino drv. Za setev potrebujemo 2598 vagonov žita, s katerim bo letos posejanih 195.000 ha. Primanjkljaj letnih 26.537 vagonov bo krit z vojvodinskim žitom in dobavami
UNRA-e.
= Zavarovalnice ne smejo dajati popustov. Da se prepreči nezdrava in nelojalna konkurenca in da se uredijo razmere v zavarovalnem sektorju, je zvezni finančni minister izdal odločbo, po kateri je vsem zavarovalnicam prepovedano dajati popuste v kakršni koli obliki na odobrene premijske tarife, ki so bile v vseh panogah zavarovanja v veljavi na dan 6. aprila 1941. Vsak prekršek te prepovedi bo kaznovan kot prekršek po predpisih uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami.
O regulaciji v celjski okolici
Takoj po osvoboditvi se je začelo na območju celjskega okrožja predvsem z obnovo onih hidrotehničnih zgradb na rekah in potokih, ki se v času okupacije niso vzdrževale ali pa so bile poškodovane radi vojnih dogodkov. Take regulacijske zgradbe so zlasti na Savi in Savinji ter povsod, kjer so bila s porušitvijo mostov poškodovana tudi obrežja.
Na nekaterih krajih so bile struge z ruševinami mostov domala zatrpane. Danes so reke in potoki že skoraj popolnoma očiščeni te navlake.
Razen takih nujnih obnovitvenih del se nadaljujejo regulacije onih potokov, ki so se pričele že pred vojno. Tako se regulira potok Ložnica, ki letno preplavlja obrežna zemljišča, in bo po izvršitvi regulacije zavarovan velik kompleks travnikov.
Vrši se regulacija Voglajne ob ustju Hudinje, kjer je svet na tem kraju zelo razrvan in obrežje ob tovarni emajlirane posode močno poškodovano. S to regulacijo se bodo zaščitili enkrat za vselej tovarniški objekti na eni strani, na drugi strani bo pa splanirano zemljišče, zasuto s tovarniškim odpadnim materialom, nudilo primerne stavbne parcele ali pa prostor za izgradnjo prepotrebnega športnega igrišča s kopališčem, za kar že obstoja načrt.
Razen regulacij Hudinje, Drete itd. je v programu na prvem mestu regulacija Savinje v takozvanem celjskem ovinku. Ta etapa je za mesto Celje najbolj pereča, saj je baš oni zadrgnjeni vrat, ki najbolj ovira odtok Sa^ vinje, Voglajne, Ložnice, Sušnice in Koprivnice. Toda ta sektor je obenem tudi najbolj kompliciran. Treba bo prestaviti železnico, zgraditi nov most ter porušiti oba stara mostova. To se bo moralo vršiti po določenem načrtu skladno z regulacijo samo. Preddela za ta program se vrše ter je upati, da se bo z deli pričelo že prihodnje leto.
BREZ
nove Jugoslavije ni svobode delavskega razreda
\
Taka m fte
Te dni sem zvedel, da je žalski pek in gostilničar g. Senica prodajal brgz mesnih kart v svoji pekarni konjske salame ter računal za 20 dkg — 40 din.
V	večernih urah po končanem delu sem stopil do omenjenega peka. Na vprašanje, ako so res prodajali tekom dneva salame in to po takšni ceni, nisem dobil sprva nobenega odgovora. Pričela se je debata med gosti v gostilniški sobi, ki je omehčala gospo Senico, da mi je potrdila, da so prodajali salame in računali za kg »le 80 din«. To pa zrradi tega, je dejala, ker so morali sami plačati na debelo kg po 50 din.
Povedal sem gospe, da je revni 65-let-ni repartriiranki, kateri niso bile znane cene pri nas, prodala 20 dkg mesa za 40 din. Opozoril sem gospo in gospoda Senica, da je to skrajno navijanje cen ter poudaril, da bi kot obrtnika lahko iz dnevnega časopisja že davno povzela, da je pri nas navijanje cen skrajno kaznivo. Ne tega pa nista vedela, kot da bi bila nepismena in bi časopisa še nikoli ne čitala. Hotela sta baje samo pomagati revežem!
V	našo debato se je spustil tudi štiriletni borec-partizan, ki je pristopil k gostilničarki in ji povedal, da je izkori-ščevalka in navijalka cen, saj je moral za večerjo, ki je obstojala iz skromne porcije makaronov in salate plačati kar 20 din.
Toda grehov s tem še vedno ni konec. Gospod Senica ima namreč zelo nečedno navado. Prišel je n. pr. fantiček k njemu po beli kruh, ker ga je videl pri gospe, ki je pravkar prišla iz pekarne. Toda zanj gospod Senica nima belega kruha — je namreč »na žalost že ves razprodan«. Fantiček nekoliko počaka pred pekarno in vidi, da je gospod Senica pravkar zopet prodal bel kruh neki znanki.
Opozoril bi rad g. Senico, da je najbolje, da se dodobra seznani z našimi odredbami in zakoni. V demokratični federativni Jugoslaviji imamo vsi državljani enake pravice in dolžnosti. Ne bomo več trpeli ne navijanja cen, ne protekcionaštva!	— AK —
TELESNA
KULTURA
' Derby tekma
Nedeljska tekma je pokazala razveseljiv napredek celjskega nogometa. Obe moštvi razpolagata z dobrimi igralci, ki bodo ob dobrem in vztrajnem treningu kmalu dosegli nivo predvojnega nogometa v Celju. Tekma je bila od prvega udarca do konca zelo napeta in pokazala predvsem veliko borbenost in požrtvovalnost obeh moštev. Včasih je bila igra preostra, kar pa je krivda posameznikov in bi bilo želeti, da tudi ti igralci spoznajo in uvidijo, da se da z disciplinirano igro doseči pravi športni uspeh. Namen prireditve, zainteresirati širšo športno publiko v Celju tudi za nogomet, je vsekakor uspeh, ki bo gotovo imel odziv v vseh nogometnih društvih.'
Olimp, ki je postavil v polje moštvo, polno borbenosti in elana, je nastopil v naslednji postavi:
Macuh — Cebular — Kožel, Kora-žija — Trnovšek — Arlič, Primožič — Zorko — Coh — Cater — Po-sinek.
! Enajstorica je začela odlično ter že po nekaj.minutah igre vodila z 2 : 0. Gola sta zabila Coh in Cater. V prvem polčasu je Olimp imel nekaj več od igre, to se pravi, njegov napad je igral I bolj e in nevarnejše od celjskega. Vsa - petorica v napadu je bila dobro povezana ter predvedla lepo igro. Cim bolj ! pa je čas odmikal je igra petorice po-'stala raztrgana in na koncu igre je vsak
Zavarovalcem, ki so se zavarovali pri Vzajemni zavarovalnici, sporoča
ZAVAROVALNI ZAVOD SLOVENIJE
da je prevzel vsa zavarovanja Vzajemne zavarovalnice, vsled česar jim je v okviru zakonitih določil zagotovljena popolna zaščita. Zglasite se takoj pri naših zastopnikih in uredite svoja zavarovanja.
ZAVAROVALNI ZAVOD SLOVENIJE
je domača slovenska zavarovalnica.
Podružnica;
j
Celje
Vodnikova 2 Palača Ljudske posojilnice
Centrala:
Ljubljana
Miklošičeva 19 Palača bivše Vzajemne zavarovalnice Telefon 37-76, 37-77
Podružnica:
Maribor
Orožnova ulica 8 Telefon 29-80
igral zase. Srednja vrsta je bila dobra, vendar so vsi trije igrali preostro ter s tem škodovali samemu sebi. Obramba je bila zelo dobra, posebno vratar, ki pa je imel tudi nekoliko sreče.
Celje je nastopilo v postavi:
Agreš — Brunšek — Bernard, Dolin-
šek — Slamič — Krašek, Ladi—Pau-
lič — Dobrajc — Ocvirk — Nunčič.
Moštvo je v začetku zaigralo nekam nervozno in je trajalo precej časa, pred-no je začelo z dobro in smiselno igro. Ni pa nič čudnega, ker je bilo moštvo precej pomlajeno. Nekateri igralci nimajo zadosti rutine in še niso vigrani. Napad je bil na splošno dober, gonilni sili pa sta bila Dobrajc in Nunčič. Ladi na krilu je bil sicer dober, vendar mu manjka hitrosti ,dočim je bil Paulič v zvezi nekako boječ. Nepričakovano dobro se je obnesel v levi zvezi Ocvirk. V srednji vrsti so bili vsi trije marljivi in pridni, vendar pa je bil Dolinšek v drugi polovici zamenjan s Suholežni-kom, ker ni zaigral v svoji običajni formi, čeprav je bil priden in se je trudil. Suholežnik je bil dober, poznala pa se mu je dolga pavza. Obramba je bila zelo dobra in zanesljiva. Oba branilca sta čistila, kar se je pač čistiti dalo. Agreš v golu je bil dober, vendar bi pa pri večji pazljivosti lahko preprečil drugi gol-
Ce upoštevamo, da je Olimp nastopil s samimi starejšimi igralci, je moštvo Celja doseglo lep uspeh, katerega nismo pričakovali.
Vsekakor se bo pa prihodnjo nedeljo na revanži na igrišču Olimpa moglo zelo potruditi in zaigrati znatno boljše, če bo hotelo zadržati primat v celjskem nogometu.
Sodnik Presinger je s svojim objektivnim in dobrim sojenjem dokazal, da spada v red najboljših slovenskih sodnikov. Kljub ostrosti in nesportnega vedenja nekaterih igralcev je znal težko igro dovesti v najlepšem redu do konca.
V predtekmi je mlado drugo moštvo FD Celja porazilo drugo moštvo FD Olimpa z 3 : 2 (2 : 1). Vsekakor nepričakovan uspeh mladih moči FD Celja.
Artilerijska brigada : FD Celje * 8:4 (5:0)
Na igrišču pri »Skalni kleti« se je vršila nogometna tekma med Artilerijsko brigado in FD Celjem. Artilerci so pokazali zelo dober nogomet ter razpolagajo z igralci, ki so tehnično, kakor tudi taktično nadkriljevali Celjane. Predvedli so hitro in koristno igro. Posebno je bil dobro sestavljen napad. FD Celje je nastopilo nekoliko oslabljeno. Posebno slab je bil vratar v prvem polčasu, dočim je bilo v diugem polčasu po zamenjavi, nekoliko boljši. Tudi moštvo samo je v drugem polčasu zaigralo znatno bolje, vendar ni moglo popraviti
slabega rezultata iz prvega polčasa. Vsekakor se pa celjsko moštvo vidno popravlja in če vzamemo v obzir, da je močno pomlajeno, smemo upati na najboljše.
Predtekma je odpadla, ker nogometašev iz Rimskih toplic ni bilo.
Nogometna tekma med invalidi iz Rimskih toplic in FD Olimpom
V	nedeljo 21. 10. 1945 se je vršila nogometna tekma med invalidi Vojne bolnice Rimske toplice in drugim moštvom FD Oiimpa v Celju na igrišču Olimpa. Moštvo Vojne bolnice je bilo skoro ves čas v premoči, vendar pa se njihov napad pred golom ni znašel. Tekma se je končala z rezultatom 2 :0 za Rimske toplice.
V	nedeljo 28, okt. so se srečala moštva Jugoslov. armade, Teharja, FD. Celja in FD. Olimpa v četveroboju, v namiznem tenisu. Mladi in talentirani igralci FD. Celja so pokazali, da se z dneva v dan razvijajo v dobre igralce. Mlado moštvo FD. Celja, ki je pred dobrimi 14 dnevi začelo s treniranjem je pokazalo dober uspeh, za kar je treba izreči največ zahvale požrtvovalnemu delu tov. Maksa Morna. — V srečanju med moštvom Teharja in FD. Celja je pokazal dobro igro tov. Lipar od Teharja, dočim je bilo moštvo FD. Celja enakovredno in zmagalo z 6 : 0. FD. Olimp, ki ima danes eno najboljših moštev na Slovenskem, je gladko premagalo vojaško reprezentanco. Naši borci igrajo dobro, samo treninga jim manjka. Izkazal se je posebno Momčilovič. Moštvo Teharja in vojske je bilo enakovredno in je moštvo Teharja s 6 : 1 zmagalo.
Derbi tekma med FD. Olimpom in FD. Celjem je bila zanimiva samo v prvi polovici, ko je mlad igralec Celja Nunčič v tesni borbi z Rebevškom izgubil v treh setih ( 10 : 21, 21 : 15, 21 : 18). Butinar kot najboljši igralec FD. Celja je pa imel slab dan. Lesjak bo s treningom in požrtvovalnostjo lahko dosegel boljše uspehe. Olimpovi igralci so vsi dobri, posebno pa Čoh. Mgs.
ŠAH
Celjski šahovski klub nastopi v petek proti postavi Vojne bolnice Rimske toplice — Dobrna, Turnir bo na osmih deskah v vrtni dvorani hotela »Evrope« zvečer ob 19.30 uri.
Vabljeni vsi ljubitelji šaha.
OBJAVE
POZIV ŽIVINOREJCEM!
Pozivamo vse živinorejce, ki imajo na prodaj klavno živino, pa se v njihovem okolišu v dogledném času ne bodo vršili redni sejmi, da prijavijo to živino za odkup najbližjim podružnicam »Navoda« ali Direkciji »Navoda« v Ljubljani. Podružnice bodo kar najhitreje -to klavno živino odkupile in jo po komisijskem prevzemu takoj plačale po določenih cenah. Poleg rednih sejmov odkupuje »Navod« na mestni klavnici v Ljubljani, Mariboru in Celju klavno živino vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne.
Na Drž. rudarski šoli v Celju bodo, po uredbi, izdani od Ministrstva za industrijo in rudarstvo NVS, odprti tečaji z zgoščenim poukom za bivše dijake te šole, ki niso dobili končne ocene, in one, na novo vstopiv-še, ki so bili zaradi vojnih razmer oškodovani, vendar imajo potrebno moralno kvalifikacijo. Dopolnilni tečaji za stare letnike bodo trajali 4—6 tednov, oni, s katerimi bo--do nadomeščeni redni letniki, pa 4 mesece. Novi kandidati z višjo predizobrazbo se bodo sprejeli v dopolnilni tečaj I. letnika, ostali stopijo v novi I. letnik oz. tečaj, ki se bo pričel" po novem letu. Točen datum pričetka šole bo objavljen svoječasno, ko bodo šoli končno prepuščeni odrejeni ji prostori.	Ravnateljstvo,
NEDELJSKA DEŽURNA SLUŽBA
zdravnikov na območju Okrajnega odbora mesta Celja za mesec november 1945:
4. novembra dr. Negri Valter, Celje, Stanetova ulica; 11. novembra dr. Mušič Drago, Celje, Cankarjeva cesta 11; 18. novembra dr. Rajšp Ivo, Celje, Stanetova ulica; 25. novembra dr. Čerin Jósip, Celje, Cankarjeva cesta 9. «
Dežurna služba se prične ob sobotah ob 12. uri in traja do pondeljka do 8. ure.
POIZVEDBE
Kdo je videl 231etnega Topolška Janeza, ki je peljal 16. oktobra ob pol 10 dopoldne s križišča cest na Medlog in Ostrožno dvokolesni voz z vrečami? Fant je gluh in mu tast. Pri sebi nima nobene legitimacije. Javite na komando Narodne Milice Celje (zgradba Okrajnega odbora) ali pa Topol-šku Antonu, Galicija 10, pošta Žalec.
ZAHVALE
DRŽAVNA GIMNAZIJA V CELJU
Dopolnilni izpiti v II, tečaju se bodo vršili dne 8, in 9. novembra, razredni izpiti za dijake, ki so zaradi vojnih razmer" izgubili eno ali več šolskih let, pa v času od 12. do 17, novembra.
Ravnateljstvo,
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega dragega nepozabnega moža, očeta, sina, brata itd
ULCNIK IVANA
predsednika KNO in posestnika
in ga s tem počastili, se prisrčno zahvaljujemo.
Zlasti smo dolžni najtoplejšo zahvalo domačemu župniku č. g. Tomažič Antonu, za spremstvo in nagrobni govor, predstavnikom narodne oblasti: predsedniku ONO Šelihu iz Konjic, odboroma KNO in OF iz Zič, sosednjim odborom KNO, ZMS iz Žič in Draže vasi, domačemu učiteljstvu in šolski mladini za spremstvo, domačemu gasilnemu društvu za častno stražo ob krsti in spremstvo, zastopnikom KNO, OF in gasilnega društva: Casl-nu, Kračunu, Drofe-niku in Satlerju za poslovilne govore ob krsti in za nagrobne govore, pevcem in mlaški godbi za žalostinke, vsem sosednim gasilskim četam za spremstvo, vsem darovalcem lepih vencev in ostalemu občinstvu za spremstvo dne 1. novembra 1945 od hiše žalosti v Draži vasi na domače pokopališče v Zičah .
Draža vas - Ziče, dne 1. nov. 1945.
Žalujoča rodbina Ulčnikova