teto LXtX Štev. 136a V Ljubljani, v sredo, 11. junija 1941-XIX •»t—* Cena 2 din - Prezzo L 0.60 Naročnina BMcino 30 din, ca taoiem-stvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno % din, ca Inozemstvo 120 din. C«k. rat Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ca kuerate. SLOVENEC \bbonamcnli: Mcse Din 30: Eitero, mete Oin 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per 1« inser/.ioni. Podružo.1 Jesenice, Izhaja Tlak da« cfatraf razea ponedeljka h dneva po prazniku. Filiali: Jesenice, Kranj, Noro me.to. Kranj, Novo mesto. 3 Uredništvo ia np rini Kopitarjeva i, Ljubljana. ■ Izključna pooblaŠčenka za oglaševanje italijanskega itt tujega 1 Redacione, Amminl.traclonei Kopitarjeva 6, Labiana. 1 Coacessionaria esclnsira per la pnbbliciii di provenienza italiana izvora: Unione Pubhlicita Italiana S. A^ Milana. S Telefon 4001—4005. i ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Ducejev govor slovenski delegaciji Duce je napovedal, da bo lobiskal Ljubljansko pokrajino • /i'* . rVH Rim, 10. junija 1941-XIX. Duce je izjavil, da je zelo vesel, da more v Rimu pozdraviti člane sveta Ljubljanske pokrajine. Zagotovil je, da bo moralne in gospodarske potrebe celotnega slovenskega prebivalstva pokrajine osebno proučil in ugodil po posredovanju tovariša Graziolija, v katerega ima popolno in brezpogojno zaupanje. Strogo se bodo izvajala določila, ki jih vsebuje Statut (Ustava), s katero je bilo ustvarjeno posebno stanje za novo pokrajino, zlasti še glede na jezik in kulturo. Glede na povabilo, ki mu je bilo izraženo, je izjavil, da bo ob prvi priliki z veseljem stopil v neposredni stik s prebivalstvom nove Ljubljanske pokrajine. Končno je še dodal, da bodo tudi tokrat, kakor je navada iaštičnega režima, besedam neposredno sledila dejanja in Ljubljanska pokrajina bo doživela rešitev vseh svojih gospodarskih, duhovnih in kulturnih vprašanj. Obletnica vstopa v vojno: Važen Ducejev govor v zbornici Rim, 10. junija. Ip. Danes popoldne ob S se je začela izredno važna seja Faiistovske Korporacijske zbornice, na kateri bo imel Duce izredno pomemben govor. - Govor prenašajo vse radijske postaje. Poročilo o seji zbornice in Ducejev govor bomo v celoti prinesli v drugi izdaji našega lista. Rim, 10. junija. Ip. General Ambrosio Bollati podaja pregled čez vojne dogodek v prvem vojnem letu v listu »Piccolo« in pravi, da je glavna značilnost te vojne, da se razporeditev italijanskih čet vrši onstran morja in je zaradi tega prehrana in strateška razmestitev čet prav težavna. Obramba Vzhodne Afrike je izredno važna in je v prvem letu vojne italijanska vojska opravila izredno težko nalogo na Alpah. Prav tako jp prešla v ofenzivo ob Marmarskem morju, branila je Cvrenajko, ki jo je zopet zasedla s svojimi nemškimi zavezniki in dosegla uspehe v vzhodni Afriki, kjer je branila svoj imperij. Zlomila je odpor grške vojske in je odbila jugoslovansko armado in jo prisilila k zlomu. Prav tako je italijanska vojska odločilno doprinesla k begu Angležev s Krete. Italijanska mornarica je opravila težko nalogo, ko je izčrpavala angleško vojno mornarico, ščitila prometne zveze med Italijo in Libijo in med Italijo in Albanijo ter otoki v Dodekanezu. Letalstvo je bilo navzoče povsod in je sodelovalo s kopnimi silami, prav tako pa tudi 7. mornarico in je prizadejalo hude izgube sovražniku. General Bollati zaključuje svoj članek, da se italijanske vojne sile pripravljajo nadaljevati boj v drugem letu z nezlomljivo vero v končno zmago. Budimpešta. 10. junija. Ip. Madžarski listi i posvečajo obsežne članke prvi obletnici vstopa Italije v vojno in soglasno poveličujejo junaštvo in zmage italijanskih vojnih sil. Dnevnik »Hetfo« piše, da je v tem letu vojne Italija bila vsemu svetu časten vzgled junaštva, ko je odločilno sodelovala pri izvedbi načrtov obeh voditeljev osi za novi red v Evropi, ki bo slonel na pravičnosti. Dnevnik »Virrada« piše, da že eno leto fašistična mladina preliva svojo kri na evropskih in afriških bojiščih ne samo za bodočnost Italije, ampak tudi za bodočnost Evrope. Dnevnik piše, da Madžari navdušeno pozdravljajo fašistične legije, ki gredo gotovi zmagi nasproti. Ranjenci v Kraljevi loži Rim, 10. junija. Ip. Vsi narodni svetniki razen enega »e bodo danes popoldne oh 17 udeležili seje Fašistične in Korporacijske zbornice. En član Fašizem Mussolini je v svojem listu »Popolo dTtalia« zapisal naslednje besede: »Fašizem bo vedno ostal gibanje manjšine, in sicer bistveno gibanje mestne manjšine. Fašizem se nikakor ne sme izgubiti kje zunaj mest.« S tem je hotel povedati, da je začetek fašizma v bistvu gibanje mestnega prebivalstva, zlasti delavstva. Volpe v svoji knjigi pravi k temu takole: »Človek bi skoraj mislil, da prvotni fašizem, ki dobro pozna delavske množice, ki vabi v svojo sredo tudi poljedelskega delavca, da bi ga odvrnil od socilaistične stranke, vendar le ne pozna niti zemlje, niti kmetijstva. To bi bilo docela razumljivo, saj je Mussolini prišel iz vrst tistega socializma, ki se je sicer brigal za poljedelskega dninarja, ki sicer dela na zemlji, ki pa z njo ni zra-ičen, ki pa ni imel nobene sile pri malih kmetičih in najemnikih, kakor tudi ne pri tistih obdelovalcih zemlje, kateri so nekako v sredi med najemnikih, kakor tudi ne pri tistih obdelovalcih zemlje, kateri so nekako v sredi med najemniki in pravimi kmečkimi posestniki. Za razumevanje tega, kar gori pravi Volpe, je pa treba omeniti, da Italija takrat skoraj še ni poznala takega kmečkega stanu, kakršnega imamo pri nas. Skoraj vsa Italija in njena zemlja je bila razdeljena na velikanske latifundije, velika vele-poseetva, na katerih so obdelovali zemljo veliki in mali najemniki. Na Goriškem in v Furlaniji, kakor tudi v Dalmaciji so sc ti najemniki imenovali ko- se še namreč nahaja na bojišfn. 200 narodnih svetnikov je bilo namreč mobiliziranih, od tega jih je bilo 150 na grško-albanskem bojišču, ki pa so bili sedaj demobilizirani. Kraljeva hiša je dala za sejo svojo obširno ložo na razpolago vojnim ranjencem in sestram Rdečega križa. Podčrtati je treba, da se bodo tokrat ranjenci prvič udeležili seje zbornice. Dve loži sta na razpolago zastopnikom Oboroženih Sil, v dveh drugih ložah pa bodo zastopniki Fašistične stranke. Ostale lože so določene za diplomatski zbor, za senatorje, za družine narodnih svetnikov in za časnikarje. Rim, 10. junija. Ip. Sicer zelo previdno, vendar pa nujno mora angleška admiraliteta priznavati izgube, ki jih je imela na Kreti. Sedaj je objavila, da je bila v bojih pri Kreti potopljena še ena križarka in dva rušilca, potopile pa so jih sile osi. Gre torej tokrat za tri edinice, in sicer za križarko »Calcutta« in rušilca »Herevvald« in »Imperial«. Križarka »Calcuta« je bila predvsem opremljena za protiletalske boje in je imela 4200 ton in .so jo dogradili ob koncu prejšnje vojne, pred kratkim pa modernizirali. Križarka je imela 10 topov po 102 mm in 16 protiletalskih strojnic po 40 mm. Hitrost je znašala 29 vozlov, posadka pa je štela 440 mož. Rušiiec »Herevvald« je bil zgrajen 1. 1936. in je bil h skupine rušilcev »Marc«, ki šteje 46 edinic. Imel je 1335 ton ter je bil oborožen s štirimi Newvork, 10. junija. Ip. Roosevelt je ukazal vojski, da naj zasede tovarne družbe »North American Aircraft Corporation« v Englevvoodu v Kaliforniji, kjer so delavci proglasili stavko. Delavci so postavili straže okoli poslopij, da bi preprečili dohod olioroženini silam, toda policija se jo poslužila bomb s solznim plinom, da bi lahko odstranila te straže. Straže so se najprej umaknile, na to pa so se vrnile, med tem pa je policija napravila kordon, skozi katerega hi lahko hodilj na delo delavci, ki ne marajo stavkati. Eden izmed zastopnikov družbe je izjavil, da je vkljub posegu policije položaj zelo resen. Tedaj so iz Rooseveltovega kabineta telefonirali vojaškemu poveljniku, da naj njegove čete zasedejo tovarno. Vodja slavkujočih je takoj hrzo-javil Rooseveltovemu tajniku in mu sporočil, da nastop vojske ni razorožil slavkujočih. V svoji in kmet Ioni. Na Goriškem je bilo kolonstvo pred svetovno vojno doma edino le še v Brdih, pa tudi tam je bilo med njimi že mnogo pravih kmetov ali pa so že večji kmetje tudi imeli svoje manjše najemnike ali kolone. Nižje doli v Italiji pa je bilo najem-ništvo na velikih posestvih — latifundijah — navadna oblika kmetijskega gospodarstva. Oblike najemnikov pa so bile različne. Tako je na primer v Toscani bil sistem »mezzadria«, ki je določal, da je polovica pridelka pripadla lastniku posestva, druga polovica pa je ostala najemniku. Odkar pa je v Italiji fašizem prišel na oblast, je začel reševati tudi kmetijsko vprašanje, in sicer čisto po svoje. Fašizem je uresničil veliko Musso-liniijevo zamisel, ko je osušil velikanska Pontinska močvirja, kjer je napravil docela nove kmečke naselbine. Prav tako je v severni Afriki tamkajšnje italijanske kolonije naselil z italijanskimi kmeti. Tako je fašizem v materini zemlji in v kolonijah začel ustvarjati samostojen kmečki stan, kakršnega poznamo tudi pri na«. Pozabiti pa ne sinemo, da je v Italiji precej udomačena navada, da imajo mestni ljudje tu ali tam kje na deželi majhno posestvo »podere«, ki ga obdelujejo s svojimi najemniki. Tjakaj hodi meščan na oddih, od tamkaj dobiva zelenjavo. sar-nici. topovi po 120 nun, 8 strojnicami po 40 mm in 8 tor-pednimi cevmi po 533 nun. Hitrost je znašala 35.5 vozlov, posadka pa je štela 145 mož. Dva druga rušilca iste vrste, in sicer »Hostal« in »Hiperioiu sta bila tudi potopljena na Sredozemskem morju. Rušiiec »Imperial« pa je iz vrste rušilcev »Icarus« in je bil zgrajen v letu 1987. Imel je 1370 ton ter je bil oborožen s štirimi topovi po 120 mm, 8 protiletalskimi strojnicami po 40 mm in 10 cevmi za »puščanje torpedov po 533 mm. Hitrost je znašala 36 vozlov, posadka pa je štela 145 mož. Med sedanjo vojno sta bili potopljeni še dve edinici iste vrste, in sicer »Inogan« in »Ivanhoe«. Rim, 10. junija. Ip. Angleška admiraliteta objavlja, da sta bili potopljeni pomožni ladji »Thistle« in »Eveshamc. brzojavki je sporočil, da bombnikov ni mogoče izdelovati z bajoneti. Delavci ne bodo sprejeli nobene obljube, če jim ne l>o povišana mezda. Newyork, 10. junija. Ip. Letalske tovarne Nor-tho American Aircraft Corporation v Englevvoodu sta prišli zasest dve koloni vojaštva na 50 oklepnih vozilih. Vsega skupaj je prišlo 3000 vojakov, ki so prišli v vsej bojni opremi s strojnicami in z nasajenimi noži na puškah. Straže stavkujočih delavcev so morale korak za korakom popustiti pred vojaštvom. Neki stavkujoči delavec, ki se ni maral umakniti, je bil ranjen od bajoneta in so ga prepeljali v bolnišnico. Rooseveltov ukaz vojski odloča, da bo zasedbo tovarne ukinil predsednik tedaj, ko bo ugotovil, da se delo v tovarni lahko nadaljuje tako, kakor to zahteva narodna obramba. Državni tajnik v vojnem ministrstvu je pooblaščen, da mobilizira tovarniške delavcc in je tudi pooblaščen, da lahko uredi vprašanje odškodnine letalski družbi. Amerika in francoski otoki v Zahodni Indiji Berlin, 10. junija. Tukajšnje časopisje tolmači izjavo ameriškega zunanjega ministra Cor-della Hulla o zadržanju Amerike do francoskih otokov Martinique in Guadeloupe v zahodni Indiji. Hull je namignil, da bodo amerikanske ladje in amerikanska letala vsak dan krožila okrog in nad tema otokoma. Francoski uradni krogi na otokih pa, da so se zavezali, da ne bodo spravili z otokov nič zlata brez predhodne obvestitve USA. Nemški tisk piše, da je bila verjetno sklenjena kaka pogodba med USA in admiralom Ro-bertom, visokim komisarjem za francosko posest na zahodni jtolobli. Amerika l>o za protiuslugo »dovolila« dovažati na otok potrebna živila in drugo blago iz Amerike pod pogojem, da jih ne bodo vozili naprej v Francijo ali francosko Severno Afriko. Ameriki gre največ za to, da ne bi kdo odpeljal francoskega zlata, ki se nahaja na otoku Martinique. cela drugačno kakor drugod, zaradi česar jc fašizem iskal zanj tudi drugačno rešitev. S tem smo v glavnih potezah na podlagi omenjene knjige podali začetni razvoj italijanskega fašizma po veliki zamisli Duceja Fašizma Musso-linija. Ob Času največje nevarnosti popolnega razkroja je Fašizem Italijo rešil ter začel uresničevati svoje velike ideje. Zaskrbljenost v Angliji narašča Rim, 10. jun. Ip. Londonski dnevnik »Daily Herald« objavlja zanimiv članek, ki pojasnjnjo zaskrbljenost, ki se širi v Angliji. Člankar pravi med drugim: Mi moramo povedati tisto, kar se mora pove. dati. Misliti moramo na tisto, kar je nemogočo misliti. Anglija lahko izgubi vojno. 20 mesecev so izključevali to možnost in 20 mesecev smo si z zvenečimi besedami skušali dajati pogum. Mislili smo, da so sile angleškega imperija in njegovega bogastva neizčrpne in varali smo se z mislijo, da Ih)(1o naše neizčrpne sile pomnožile neomejeno možnosti Združenih držav. Izključevali smo sleherno možnost poraza in govorili smo. da se moramo vojskovati do končne zmage. Toda izraz končna zmaga je nevaren, kajti pri tem smo izgubili čast, ker smo mislili, da se l>o vse dobro končalo. Ko smo se tako zanašali na končno zmago, so nas s|>odili iz Norveške, iz Francije, iz Nizozemske, iz Belgije, iz Libije in iz Grčije. Vsaka teh dob vojne je bila hud poraz, toda vsak poraz smo angleškemu javnemu mnenju pojasnjevali kot korak proti končni zmagi. Položaj Anglije pa je bil težak že tedaj na tisti dan, ko smo stopili v vojno. Naše upanje na zmago se mora naslanjati na prepričanje, da se mora vsak del vojne bojevati tako in s tako silo, kakor je še nismo nikdar pokazali. Očitajo nam hinavščino, zavedajmo pa se, da bo končna zmaga možna samo tedaj, kadar bomo vrgli v boj vse razpoložljive človeško in materialne sile imperija. Od tega ]>a smo še resnično zelo daleč. Izvidniško letalo nad Gibraltarjem Madrid, 10. junija. Ip. Neko izvidniško letalo je preletelo Gibraltar. Protiletalsko topništvo je streljalo nanj, pa ga ni zadelo in ga tudi ni prisililo k umiku. Od italijanskega bombardiranja naprej traja v trdnjavi veliko vznemirjenje. Riin, 10. junija. Te dni je letelo več angleških letal preko Gibraltarja proti vzhodu. Letala so se za kratek čas spustila na neko zakrito letališče, nato pa so odletela naprej. Mogoče so ta lelala okrepitev /.a Egipet, kjer Angležem, kakor je znano, zelo primanjkuje letal. Eno vodno letalo, ki se je hotelo spustiti v Gibraltarskem zalivu v vodo, se je s posadko vred potopilo. Protižidovski zakoni v Franciji Kakor je znano, veljajo sedaj v Parizu precej trdi protižidovski zakoni. Oblasti se trudijo, da bi čim bolj odstranile židovski vpliv iz gosjx>dar-skega življenja v Parizu in tudi drugod po Franciji. V zvezi s tem je bilo sedaj zaprtih zelo mnogo židovskih podjetij v mestni čet rti Saint Paul, ki je bilo v resnici nekak židovski ghetto. Izdana je bila naredba, naj se podro skoraj vse stavbe v tej četrti in naj se zgrade nove moderne stanovanjske hiše, Istočasno so začeli čistiti tudi med francoskimi zdravniki. Po obstoječih statistikah je v Franciji, francoski severni Afriki ter v kolonijah 27.000 zdravnikov, od teh pa je 6000 Židov, Tajna razprava proti legionarjem v Romuniji V Bukarešti je sedaj glavna razprava proti tistim legionarjem, ki so uprizorili januarsko vstajo v Bukarešti in po vsej državi. Med obtoženci ie tudi bivši ministrski podpredsednik Horia Sima. Razprava je tajna. Med drugimi obtoženci so še razni prvaki legionarskega gibanja, višji uradniki in oficirji, bivši rektor bukareštanskega vseučilišča, ravnatelj lista »Cuventul« Panaitescu, bivši glavm policijski ravnatelj knez Ghika in mnogi drugi. 700 ljudi v zatočišču v Čunkingu umrlo Čunking, 8. junija. (United Press.) čunking je nedavno doživel svoj prvi nočni napad z bombniki. Prihrumelo je 72 japonskih bombnikov. V zatočišču, velikanskem predoru, jc bilo skritih pred napadom 700 moških, žeii^k in otrok, ki so vsi |)oinrli. Japonski bombniki so metali bombe na Čunking in več bomb je pa. dlo na glavni vhod v predor, ki je bil v središču mesta. Na tisoče Kitajcev, ki so prilie-/ali v predor, so se zgnetli proti sredini tunela in začelo je primanjkovati zraka, tiiko da se je 700 ljudi zadušilo. Razen teh 700 ljudi, ki so se zadušili v predoru, pa je i>ri tem bombnem napadu pomrlo še več drugih oseb. Vso noč so bile na delu reševalne kolone. Medtem so japonski bombniki bombardirali več delov mesta in pa zahodne dele predmestja. Nekaj zažigalnih bomb bi bilo skoraj zadelo ameriško poslaništvo, saj so padle samo 200 m daleč ml poslopja na tla. Zažigalne bombe so v zahodnem delu mesta zažgale poslopja in hnrake na 2 kv. kilometra daleč. Več tisoč ljudi je brez strehe. Nove angleške izgube po bojih na Kreti Socialni nemiri v Ameriki naraščajo Delavstvo v letalskih tovarnah zahteva višje mezde 10. junij: praznik Mornarice Vsa Italija slavi ob obletnici vstopa v vojno dan Kraljeve Mornarice Rim, 9. junija. LP. Posebna številka lista »Oborožene sile«, ki ga izdaja Ministrstvo za vojno mornarico, je za tretji dan mornarice objavila naslednjo Ducejevo poslanico: »Kraljeva mornarica slavi svoj tretji dan v enem izmed najodločilnejših trenutkov sedanje vojne, ki ima poslej značaj vojne med dvema svetovoma. Kakšna pot od skromne, pa vendar junaške mornarice, ob začetku Kraljevine Italije do današnje mornarice, ki pozna in premaguje razdalje in težave ter pobija sovražnika na oceanih! Ni govorniško zatrjevati, da tako smeli pogum poveljnikov in posadk, rimska ravnodušnost ranjenih, veliko število padlih osvetljujejo Kraljevo Mornarico s soncem slave! Verovati, ubogati, bojevati se, to je resnično sveti znak boja in zmage za italijanske mornarje.« liim, 10. junija XIX. MUSSOLINI Državni podtajnik v mornariškem ministrstvu admiral Artur Riccardi je za današnji dan poslal italijanskim mornarjem naslednje sporočilo: Italija danes slavi tretji praznik Mornarice r vojni, ki naj po novem moralnem in političnem redu da svetu ravnovesje in pravičen mir. Mor- narji Italije, italijansko ljudstvo je z vami in gleda na vas s ljubeznijo, s zaupanjem ter s ponosnim občudovanjem. Bodite vredni tega zaupanja, ki vas » soju vaše nekdanje slave in v blišču vaše današnje sile dela za dediča prestavnega Izročila. Vaša odločnost je jeklena kakor vaše ladje, bolj kakor kdaj koli ste pripravljeni zagotoviti domovini nspešno pomoč, da doseže vse svoje pravice. Prestali ste trde in silovite preskušnje. Trde in silovite preskušnje morate še prestajati. Prestali jih boste, zakaj zavedate se velikega zgodovinskega trenutka in imate popolno vero v sijajno usodo naše ljubljene Italije. Respinti tentativi nemici presso Tobruk II Quartiere generale delle lorze armate comunica: Nei Mediterraneo centrale, a sud oveat di Malta, nostri velivoli hanno sostenuto un combattimento con la caccia avversaria: un raccia nemico e stato abbattuto; un nostro veli-volo non ha fatto ritorno alla base. NelPAfrica settentrionale, sul fronte di Tobruk, sono stati prontamente ricacciati piccoli tentativi di sortita del nemico. Le nostre artiglierie hanno battuto con visibili risultati batterie e depositi di munizioni della piazza. Reparti aerei italiani e tedesehi hanno attaccato posta-zioni contraeree ed apprestamenti difensivi nella zona di Tobruk e presso Marsa Matruh. A Tobruk sono stati provocati danni ed incendi. Due velivoli nemici tipo »Hurricane« sono stati ab-battuti da cacciatori gcrmanici. Nella notte sul 9, il nemico ha com-piuto nuovainente incursioni aeree su Tripoli e Bengasi. NelPAfrica orientale, nei Galla e Sidamo, proaeguono tra combattimenti vivaci i movimenti, ostacolati dal maltempo, delle colonne nostre ed avversarie. Nella zona di Gondar il nemico ha bombardato e mitragliato la ridotta di Debra Tabor, rinnovando quindi l'intimazione di resa, che il nostro presidio ha respinto. Nostri sommergihiii in Atlantico hanno attaccato un importante convoglio nemico ed hanno affondato nove piroscafi per comples-sive 63 mile tonnellate. Nemško vojno poročilo Berlin, 10. iunija. lp. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi: Letalstvo je na angleški južni obali in na Atlantiku potopilo dve tovorni ladji s skupno 10.000 tonami, dva ostala parnika pa sta bila na Atlantiku v viniši škotske tako zelo poškodovana, da je treba računati tudi /. njuno izgubo. V bristolskem prelivu je bomba zadela oboroženo sovražno ladjo. V severni Alriki so bili sovražni nappdi na nemško-italijanske postojanke pri Tobruku odbiti. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so bombardirali angleške postojanke protiletalskega topništva in trdnjavske naprave pri Tobruku in Marsa Matruhu. Pri bojih nad Sueškim kanalom in v Severni Afriki ter pri poskusih _ poleta' nad za-sedeuo ozemlje je sovražnik izgubil tO letal. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje. Pri bojih proti angleškemu brodovju so se zlasti odlikovali letalski oddelki armadnega generala Stumpfa. V tednu od prvega do sedmega junija so potopili 11 parnikov s skupno 80.000 tonami in zelo poškodovali 15 parnikov. Tako so ti oddelki od 1 februarja 1941 skupno potopili 35 trgovskih Indij s skupno 200.000 tonami, 86 ladij pa poškodovali. 10° pod ničlo na Finskem I Helsinki, 9. junija. V teh dneh je izreden val mraza zajel nekaj pokrajin na Finskem, tako da je nastopil mraz kar 10 stopinj pod ničlo! lO.Giugno: La Festa della Marina Reale II Messaggio del Duce II nnmero špccinle di »Prore armate« edito a cura del Ministero della Marina in occaslone della terza giornata della Marina pubblica il Vojno poročilo štev. 376 Odbiti sovražni poskusi pri Tobruku Iim. 10. jun. lp. Glavni stan oboroženih vojnih sil objavlja uradno vojuo poročilo štev. 370, ki se glasi: Sredozemsko morje: Na jugozahodu od Malte so se naša letala spustila v hoj s sovražnimi lovci, eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Severna Afrika: Na bojišče pri Tobruku so bili majhni sovražni poskusi izpada hitro odbiti. Naše topništvo je z vidnimi uspehi bombardiralo sovražne, baterije, skladišča streliva in druga skladišča v trdnjavi. Italijanski in nemški oddelki letal so napadli sovražne protiletalske baterije in obrambne naprave pri Tobruku in pri Marsa Matruhu. Skoda in požari v Tobruku. Nemški lovci so sestrelili 2 sovražni letali vrste Hurricane. V noči na 9. junij je sovražnik znova poletel nad Tripolis in Benghazi. Vzhodna Afrika: V pokrajini Gala in Sidamo sc nadaljujejo hudi boji, premikanja italijanskih in nemških kolon pa ovira slabo vreme. V pokrajini Gondar je sovražnik bombardiral in z ognjem iz strojnic obsipal Debrn Tabor, nato pa je ponovil poziv na predajo, ki pa jo bil odbit. Atlantik: Italijanske podmornice so napadlo važen sovražni ladijski sprevod in potopile skupno 9 parnikov s tonažo 63.000 ton. Na bojišču, 10. junija, lp. Posebni dopisnik _ agencije Štefani poroča: V poslednjih dneh so italijanske letalske vojne sile na srednjem delu Sredozemskega morja povečale svoje napade na otok Malto. Letalski napadi veljajo zlasti letališču v Micabi, v Veneziji in llalfarju. Že dolgo časa dnevna uradna poročila poročajo o napadih na ta sovražna letališča. Otok Malta je doživel nad (500 letalskih napadov italijanskih in nemških letal, pri tem bi pa bilo napačno misliti, da so ta letališča potrebovala toliko napadov. Ozemlje Malte je namreč tako, da je polno votlin in zaklonišč, kamor se letala lahko skrivajo, ko se sovražna letala vračajo, iz svojih poletov na pristajališču in tedaj jih- morajo dohiteli napadi. Malta bi zato lahko bila letalska opazovalnica za naše prevoze čez morje v severno Afriko. Na bojišču, 10. junija, lp. Posebni dopisnik Agencije Štefani poroča: V nekem kraju blizu bojišča je muslimansko prebivalstvo priredilo slovesnost, na kateri je ponovno dokazalo svojo zvestobo in popolno privrženost politiki držav osi. Pri slovesnosti so bili navzoči zastopniki italijanske in nemške vojske in oddelki prijateljskih 'in zavezniških držav. Ko je muslimansiko prebivalstvo izražilo svojo vdanost bojevnikom, so Arabci priredili svečano in pisano predstavo na čast italijanskih in nemških predstavnikov seguente messaggio del DUCE: La R Marina celebra ln sua terza giornata in uno dei momenti piu dccisivi di questa guerra che ha ormai il carattere di una guerra fra due mondi. Quale cammino dalla esordiente e pur eroica marina degli inizi del Regno di Italia, alla no-stra di oggi che conosce e supera gli spazi, le dilficoltu e batte il nemico negli oceani. Non e rcttorica affermare che 1'ardimento talora teme rario di comandanti e di equipaggi, lo stoicismo romano dei feriti, 1'alto numero dei caduti, illu-minano la R. Marina con il so|e della glorin! Credere, Obbedere, Combattere, il trinomio lit-torio, appare veramente come Pinsegna Sacra di combattimento e di vittoria per i marinai d-Italia! Roma 1 Guigno 19 . MUSSOLINI II Messaggio del Sottosegretario alla Marina II sottosegretario alla Marina ammiraglio Arturo Riccardi ha inviato il seguente messaggio ai marinai dTtalia in occasione della terza giornata della Marina: «LTtali8 celebra oggi la terza giornata della Marina. Marina da guerra in guerra per ristabilire attraverso un nuovo or-dine morale e politico l'eqnilibrio e la giusta pace nei mondo. II popolo italiano e con voi, marinai d'Itnlia e guarda a voi con amore, con fiducia e con fiera ammirazione. State degni di questa fiducia che nelPaurela delle vostre glo-rie passate e ncllo splendore della vostra forza presente vi ha reso depositari di una glorioste-sima consegna. La vostra tempra e di acciaio come le vostre navi. Voi siete piu cjie niai pronti ad nssicura re alla patria il controbuto efficace per il raggitingiinento di tutti i suoi diritti. Avete superato prove dHre e ardite. Prove dnre e ar-dite dovete nneora supera re. Le supererete poiche avete la coscienza del grande momento storico e la fede assoluta del fulgido destino della nostrn amata Italia. Voi celebrate la Vostra giornata al vostro pošto di combattimento. La patria vi guardia, e sa che voi siete Ia pn-rissima essenza di una eroica continnita storica. Snluto al Re! Saluto al DUCE!« Arturo Riccardi. Slovensko zastopstvo pri guvernerju Rima Govor župana mesta Ljubljane dr. Jure Adlešiča Rim, 10. junija, lp. Včeraj je guverner mesta Rima Eksc. princ Colonna sprejel slovensko delegacijo in je imel župan inesta Ljubljane gosp. dr. Jure Adlešič ob tej priliki naslednji govor: EKSCELENCA! Ponosni na visoko čast, katero je Duce blagovolil izkazati prebivalstvu Ljubljanske pokrajine s tem, da sprejme v Pnlazzo Venezia njen sosvet in predstavnike njenega glavnega Angleži napadao Sirijo iz Palestine in Trans ordan^je Rini, 10. junija, lp. Iz raznih virov so se o dogodkih v Siriji izvedele naslednjo podrobnosti: Francosko uradno poročilo pravi, da so prednje čete pod poveljstvom generala Dentza, vrhovnega komisarja v Siriji, že v stiku s sovražnimi silami, ki iz Palestine vdirajo v smeri proti I)jc-bel Drusu. Boji se nadaljujejo in redne oborožene silo izvajajo naloge, ki so jim bile podeljene. Angleška letala so zjutraj bombardirala letališče Mesze v bližini Damaska, škode pa ni bilo in tudi ne žrtev. Računajo, da štejejo sovražne sile. ki se bojujejo na palestinski meji, približno 20.000 mož. Angleške čete so skupno z oddelki generala de Gaullea napadle Sirijo v nedeljo, dno 8. junija ob 2 zjutraj. Vichv. 10. junija lp. Poročilo, da so angleške iile in čete de Gaulleja napadlo Sirijo, je zelo neugodno vplivalo v Vichyju in vsi krogi obsojajo to dejanje. Povsod poudarjajo, da je bil ta »ngleški napad neupravičen. Anglija izvaja pri tem samo načrt, da bi se polastila francoskih ko-roni.j. Tako, kakor je Anglija sedaj postopala, je »stopala žn pri napadih na Mers El Kebir pri !)ranu, na Dakar. v Gabonu in v Novi Kaledoniji. Tam ni bilo Nemrev, prav tako pa jih ni sedaj v Siriji. Tako se hoče Anglija na francosko škodo »tresti porazov na Sredozemskem morju in na Bližnjem Vzhodu. De Gaulle je večkrat izjavil, da se nikdar ne bo vojskoval proti Francozom. Ta obljuba je bila vnesena tudi v pogodbo, ki je bila vnesena tudi v pogodbo, ki je bila sklenjena med njim in Churchillom lansko leto. Sedaj pa je de Gaulle pokazal, kako zna držati besedo. Francoski vladni krdgi tudi opozarjajo nn izjavo fran-coskegd izdajalca OatrouJca in na izjave angleškega poslanika v Kairu. Grožnje egiptovski vladi Rim, 10. junija. Vladna kriza v Egiptu je postala že kar dramatična. Angleški poslanik in visoki komisar v Kairu sir Milce Lampson je začel egiptovski vladi naravnost groziti. Tako je zagrozil, da bo Anglija v primeru, če Egipet no bo hotel stopiti v vojno »iz varnostnih ozirov proti napadalnim namenom osišča«. prisiljena spustiti v zrak velikanske nasipe ob reki Nilu pri Assu-anu. V Kairu označujejo to grožnjo za angleški pritisk na Egipet, da bi 6topil v voino- Nemško stališče , o dogodkih v Siriji j Berlin, 10. junija, lp. Trenutno še ni pričakovati, da bi nemška vlada zavzela kakšno stališče glede angleškega napada na Sirijo. Nemčija ostaja za enkrat samo opazovalka dovoli pozorna in skrbna. Opustiti je treba vse napovedi o razvoju spora med Francijo in Anglijo in o tem, kakšne strateško prednosti si hoče Anglija pridobili v Siriji. Sicer pa se spopadu pripisuje lokalna važnost, dasi spada bolj v Okvir velike bilke na Sredozemskem morju. Sicer pa je znano, kaj je Reuterjev poročevalec povedal, ko je obširno razložil angleške namene z napadom na Sirijo. Anglija hoče predvsem okrepili položaj Aleksandrije in zboljšati obrambo prometnih zvez skozi Suez. To je cilj boja za Sirijo, ne pa ljubezen do Arabcev. Sicer pa ves angleški tisk piše, da je nazadnje Anglija prevzela pobudo,' dasi je ta pobuda sad poraza na Kreti. Berlin, 10. junija, lp. List »Politična in diplomatska korespondenca« piše o dogodkih v Siriji in pravi, da je bila Anglija tista, ki je lahko vedno nadaljevala svojo politiko ropanja in izvaja sedaj to svojo politiko proti svoji bivši zaveznici. Se v času »prisrčnega zavezništva« ni Anglija gledala z mirnimi očmi na dejstvo* da je bila Sirija v francoskih rokih. Seveda hoče s Sirijo Anglija izvajati svoje nadzorstvo nad vsemi arabskimi ozemlji. Že 29. maja 1941 je zunanji minister Eden izjavil, da gleda Anglija z največjimi simpatijami na težnje sirskega lista, te težnje pa bo Anglija vedno podpirala, da bi se uresničilo arabsko narodno edinstvo, seveda pa bi se to zedinjenje izvršilo pod obliko angleške diktature in sicer tako, kakor se že izvaja v Palestini, v Transiordaniji, v Egiptu in sedaj v Iraku. Berlin, 10. junija, lp. Nemški tisk zavrača" trditve angleške propagande. Tako zavrača Zlasti list »Zvviilf Uhr BlatU trditve angleškega tiska, češ da so Angleži ujeli v Siriji 140 nemških padalcev, in pravi, da je to zopet ena izmed velikih Churchil-lovih laži v zadujem tednu. Nemški listi poudarjajo, da je angleška propaganda morala opravičiti napad na Sirijo na ta način, da so morali iznajti novice o pristajanju nemških padalcev v Siriji. Toda pri vsem tem ni niti besedice resnice in je vse to proizvod iste angleške propagande, ki je že iznašla, da so nemški padalci pristajali na Kreti v novozelandskih oblekah. V zvezi z drugimi dejstvi pa v Berlinu pod-črtavajo, da je Churchill moral priznati, da je Anglija v boju pri Kreti izgubila še tri druge ru-šilce in eno križarko. Položaj v Iraku Berlin, 10. junija, lp. Politični in časnikarski krogi poudarjajo, da je zelo aktualno vprašanje položaja v Iraku. Znano je, da se iraška plemena dala svojemu boju za osvoboditev arabskega sveta popolnoma protiangleški značaj in ta boj se mora nadaljevati z vsemi sredstvi in za vsako ceno. V nemškem zunanjem ministrstvu so danes izjavljali, da tak protiangleški boj ne sme v nobenem slučaju izgubiti na 6vojem pomenu in na svoji aktualnosti. Sicer je moral biti boj za osvoboditev Iraka trenutno prekinjen zaradi premoči tehničnih angleških sredstev, vendar to ne pomeni, da bi bil s tem boj že končan. Vse. kar 6e je dogodilo, ni bilo drugega, ko začetek najvažnejših dogodkov. Banlossy poroča o poti v Rim Budimpešta, 10. junija, lp. Predsednik madžarske vlade Bardossy ej bil včeraj sprejet na avdijenco pri regentu, kateremu ie poročal o svojih razgovorih v Rimu. Danes bo seja vlade, med katero bo Bardossy podal poročilo o potovanju v Italijo. Nato pa bo Bardossy poročal še zunanjepolitičnemu odboru v parlamentu, ki se bo tudi Sešel ta teden. Jutri pa bo seja vladne stranke v navzočnosti predsednika vlade. Hrvatska mirno g!eda v bodočnost Zagreb, 10. junija, lp. Dr. Mladen Lorkovič, žavni podtajnik v zunanjem ministrstvu, je go- državni podt . voril tujini časnikarjem in je poudaril, da po po-glavnikovih sestankih z Ducejem in Hitlerjem hrvatski narod vedro gleda v bodočnost. Vlada je bolj ko kdaj prepričana, da bo hrvatska neodvisna država v tem odseku Evrope opravila svojo nalogo, potem ko ie bila uničena srbska klika, ki je intri- girala za vojno. Ta del Evrope je krenil na pot trajnega in pravičnega miru. Berlin, 10. junija, lp. Snoči je italijanski veleposlanik v Berlinu Dino Alfieri priredil večerjo na čast hrvatskemu poslaniku Eksc. Benzolu. Vo-čerje so se udeležili številni poslfitvki. diplomatskega zbora, visoki uradniki zu^amoga ministrstva in druge ugledne osebnosti. mesta, prihajamo danes na ta Kapitol, s katerega je izžarevala in še izžareva luč Rima. Zelo hvaležen sem Vam, Ekscelenca, tudi v imenu članov sosveta Ljubljanske pokrajine za Vašo prijazno povabilo, ki nam je dalo možnost, da izročimo Vam na tem Visokem mestu, zibelki tako velike zgodovine, vdani in hvaležni pozdrav naših someščanov. Ime Rimo je za Ljubljano sinonim njenega tisočletnega izvora, kajti na temeljih stare rimske Emone je zraslo današnje naše mesto, ki ima čast biti član imperialne Italije. V svojih muzejih čuvamo verno in skrbno neminljive spomine, katere so rimski legionarji zapustili v dolini Ljubljanice.. Čuvamo jih z enako vestnostjo in enako ljubeznijo, kakor bomo hranili v svojih srcih odkritosrčno obljube zvestobe, ki smo jo poklonili Kralju Imperatorju in Duceju, pod katerega modrim in prosvet-1 j enim vodstvom se je Italija dvignila do imperialne slave. EKSCELENCA! Ko Vam ponavljam svoje osebne izraze hvaležnosti za izkazano ini čast, prosim, da sprejmete obenem čustva hvaležnosti in spoštovanja, ki jih po meni prebivalstvo Ljubljane pošilja Večnemu mestu. ECCELLENZA, ficri e orgogliosi delPalto onore che il Duce ha voluto fuTe alla popolazione della Provincia di Lubiuiia, ricevendo a Palazzo Venezia la Con-sulta e il rnppresentunte di quella citta, venia-mo oggi su questo Cnmpidoglio dal quale si irradio e si irradia le luce di Roma. Vi sono molto grato Eccellenza, anehe a no-me dei consultori della Provincia di Lubiana, per il Vostro cortese invito che ci da modo di portarVi in questa illustre sede, culla di tanta storin, il devoto, grato saluto dei nostri con-cittadini. A Lubiana il nome di Roma e sinonimo delle inillenarie sue origini perche sulle fondamenta della romana Emona e sorta la cittn che oggi si onora di far pnrte delPItalia imperiale. Nei nostri musei conserviaino con religiosa cura gli indistruttibili segni che i legionari di lioma lunino laseiato nella valle della Lubianca; li conserviaino con la stessa gelosa cura e con 1'eguale nmore con i quali custodiremo nei nostri euori leni i la promessa di fedeltii che abbia-ino elevntu alla Mnesta del Re Imperatore e al Duce sotto ln cui guida saggia e illnminata ntnlin ha conosciuto le glorie iinperiali, ECCELLENZA, rnentre Vi rinnovo le mie personali espres-sioni di gratitudine per Ponore concessomi, Vi prego di nccogliere i sentimenti di riconoscenza e di omnggio che a mio noine rivolge alPUrbe la popolazione di Lubiana. Washington, 10. junija, lp. Roosevelt j? poklical v Belo hišo admirala Kimniela, glavnega poveljnika ameriškega vojnega brodovja. Madrid, 10. junija, lp. General Franco je sprejel apostolskega nuncija, s katerim se ie uoeovar;-jal eno uro. Na razstavi »žara« Pet mladih talentov so |o predstavilo Ljubljani Ljudje, ki jih privede pot po Vegovi ulici mimo realne gimnazije, uiii ne opazijo na vratih, ki vodijo na dvorišče, skromnega napisa »slikarska razstava«. Tudi tisti, ki ga vidijo, se večinoma zanj ne zmenijo. Pa bi vendar doživeli lepo presenečenje, če bi sledili vabilu tega napisa, zavili z dvorišča po stopnišču do drugega nadstropja ter pogledali v risalnico: tam bi odkrili razstavo mladih talentov, ki jih veže društvo »Žar«. Letos razstavljajo v drugo. Lani jih je bilo v »Žaru« še 7, 4 iz osmega, 3 tz sedmega razreda klasične gimnazije. Letos jih je ostalo še pet, samih osmo-lolcev, ki zapuščajo srednjo šolo Jer stopajo v svet. Razstava pove, da je njihov korak v življenje samozavesten, da ti fantje svojih talentov ne bodo zakopali. Potnik, Kosmač, Peršin, Puntar in Arko so napolnili risalnico s svojimi akvareli, olji, temperami in risbami. Pokrajine, tihožitja, portreti, karikature, plastike, vse to priča o vsestranskem hotenju, vsebina in oblika pa kažeta Šport veliko umetniško doživljanje in nenavadno tehnično obvladanje. Nekaj akvarelov je takih, da bi jih z užitkom gledali na razstavah, o katerih se na dolgo in široko piše. Da so imeli ti fantje sredstva za boljšo opremo razstave, za večje prostore, za okvirje itd., bi vsa stvar izgledala še drugače. Toda tudi ta primitivnost je privlačna, saj pove več, kakor vse drugo o razmerah, v katerih so svoja dela ustvarjali. Na nekaterih delih je napis »prodano«. Toda cena, za katero so te slike bile prodane, je tako nizka, da se vidi, da so bili fanlje res primorani spraviti nekaj v denar, da so si nabavili papir, barve, olje, platno. Ni namen teh vrstic kritično razmišljanje o vrednosti take-le razstave; nat bi služile kot ojiozo-rilo poklicnemu kritiku, ki bo tu odkril nepoznane talente in naj bi pokazale ljudem, ki jih zanese pot mimo realke, da se za napisom »razstava« skriva priložnost, ki zasluži pozornost. Italijansko nogometno prvenstvo še ni odločeno. V nedeljo se je vršila v Rimu finalna tekma italijanskega nogometnega prvenstva. Srečali sta se Roma in Venezia, zmagovalka kluba iz polfinala, v katerem je Venezia zmagala zelo prepričevalno, Roma pa si je šele v ponovitvi priborila pravico nastopa v zaključnem boju Toda tudi nedelja še ni prinesla odločitve. Tekma se je končala neodločeno 3:3. V prvem polčasu je imela Roma lepe izglede, da bo zmagala, ker je vodila 3:2. V drugem polčasu pa je Venezia zabila še tretji gol ter ter dosegla izravnavo, katero je potem trdovratno branila in tudi obranila. Prihodnjo nedeljo bo ponovitev. Prvenstvo B in C razreda v Italiji se bliža koncu. V B razredu vodi Liguria s 49 točkami, sledi ji Modena s 48, tretja je Brescia s 46 točkami. V C razredu vodi Fuomana, ki ima 36 točk. 14 letna italijanska rekorderka. Nov italijanski plavalni rekord na 300 m prosto je postavila šele 14 letna Pavla Brussatti v Turinu, članica Juventusa. Preplavala je 300 m v času 4::0,5. Prejšnji rekord je imela Campregher (Trento) 4:56,2. Najmlajši švedski tegkoatlet je 16 letni Jurij Brusfedt, ki kljub svoji mladosti dvigne z eno roko 100 kg utež. Mlademu Švedu obetajo še sijajno športno kariero. Zagrebški lahkoatletski rezultati. Hašk je priredil v soboto na svojem igrišču medklubske tekme. Spored je obsegal tri teke, štiri mete in tri skoke. Udeležba pa je bila slaba: samo 24 atletov je nastopilo in še med temi dva nemška vojaka! Tekmovanje ni prineslo nobenih presenečenj, pokazalo pa je, kakor že miting Concordie, da v Zagrebu nimajo sprinterjev. Rezultati: krogla Iveko-vič (Concordia) 12.87; tek 100 m (samo trije tekmovalci) Rubin (Hašk) 11.7; skok v višino Marčelja (Maraton) 165; met diska Ivekovič (Concordia) 36.53, tek 13000 m (6 tekmovalcev) Mihalič (Concordia) 9:48,6; skok ob palici Majer (Hašk) 3.20, met kopja dr. Miloš (Concordia) 48.79, skok v daljavo Urbič (Maraton) 6.76 (enkrat s prestopom 7.021), met kladiva Puhovič (Concordia) 42.53, štafeta 4 krat 100 Hašk 48 sek. Tekme za »veliki nogometni pokal« v Zagrebu so se v nedeljo končale. Pokal si je osvojila £oncordia s svojo zmago nad Gradjanskim 2:0. Hašk je s svojo zmago 2:0 nad Železničarji prišel na drugo mesto, na tretjem je Gradjanski, na četrtem Železničar. Tenis Berlin : Zagreb 7:4. V Berlinu je priredil teniški klub Rot-Weiss za binkoštne praznike turnir, na katerem je nastopila tudi reprezentanca Zagreba. Dasi je poslal Zagreb na to srečanje najmočnejšo ekipo, ki je prej reprezentirala tudi bivši jugoslovanski tenis, je vendar razmeroma slabo odrejala. Končni rezultat se glasi 7:4 za Berlin. Odrekla sta zlasti Punčec in Palada, dočim so se dobro držali Mitič in Branovič ter Kovačeva in Florianova. Zanimali bodo rezultati: Branovič— Koch 6:1, 1:6, 3:6, 6:4. 6:2; Henkel— Punčec 6:1, 6:3. 6:3; Goepfert— Palada 6:1, 6:3, 6:1; Mitič—Menzel 5:7, 6:1, 8:6, 6:0; izven konkurence Henkel—Mitič 6:1, 6:1, 6:2; moški pari Henkel—Goepfert : Punčec—Palada 4:6, 6:3, 5:7, 7:5, 6:3; Menzel—Koch : Mitič—Branovič 6:1, 6:1, 6:2. Ženske: Kovač—Kaeppel 6:4, 6:3; Rosenow— Kovač 6:2, 3:6, 6:2; Kaeppel — Florian 6:4, 7:5; Ro6enow—Florian 6:4, 6:0; ženski pari Kovač— Florian : Kaeppel—Rosenow 6:2, 8:6. Gospodarstvo Italijanska trgovinska mornarica V letu 1914. je imela italijanska trgovinska mornarica približno poldrug milijon ton ladijskega prostora. Do leta 1940 pa se je tcnaža povečala na 3 in pol milijona ton. Pred sedanjim spopadom je Italija prevozila po morski poti 17 milijonov ton blaga, od katerih pa je samo 12 milijonov ton lahko prevozila domača mornarica. Na zadnji seji je Pomorska korporacija sklenila, da bo znašala tonaža italijanske trgovske mornarice po vojni 9 milijonov ton. Ta nova trgovinska mornarica bo nastala takole: tonaža ladij družbe Finmare bo narastla od 1.3 na 2 milijona ton, redne linije proste plovbe od 0.25 na 0.5 milijona ton. ladje-cislerne od 0.45 na 0.8 milijona ton. ostalih specijalnih ladij od 0.25 na 0.5 in tovornih ladij od 1.3 na 5.2 milijona ton. Največje povečanje bo torej doživela prostornina ladij za tovorno plovbo. Pričakovati je namreč, da bodo letni dovozi narasli od 17 milijonov ton (v letu 1939) na 30 milijonov ton. Povečanje uvozov bo predvsem za industrijske surovine. * Hrvatizacija Jugojekla v Sarajevo. Iz Zagreba poročajo, da je Hrvatska vlada spremenila naziv družbe »Jugojeklo« v »Hrvatski rudniki in topilnice«. Dosedanji člani uprave in nadzorstva so razrešeni svoje dolžnosti. Za vodstvo proizvodnje t s postavilo ministrstvo za gozdove in rudnike omisarje. Vse pogodbe, ki so bile za državo škodljive, bodo revidirane, zlasti pa velja to za osebe in tvrdke iz nekdanje kraljevine Srbije. Romunska tunanja trgovina. V prvih 3 mesecih letos je znašal romunski uvoz 4.581 (lani v prvih 3 mesecih 6.514) milijonov lejev, izvoz pa 6.756 (8.807) milijonov lejev. Letos je prišlo 65% vsega uvoza iz Nemčije, kamor je šlo 59% vsega izvoza. Niso pa v tem vpoštevane številke prometa s protektoralom. Italija je vzela 12.7% romunskega izvozs, dočim je Romunija dobavila 10.6% vsega uvoza. Na tretjem mestu v zunanji trgovini je Turčija. Notranje posojilo v Bolgariji. Bolgarska vlada namerava razpisati notranje posojilo v znesku 1.800 milijonov levov. Povišanje podpore rodbinam vojakov. Po nalogu Duceja se bodo od 15. junija dalje povišale podpore družinam mobiliziranih vojakov: za ženo od 6 na 8 lir dnevno, za vsakega otroka od 2 na 3 lire dnevno. Zvišanje delavskih mezd na Madžarskem. Od 1. maja dalje so plače državnih uradnikov in nameščencev na Madžarskem zvišane za 5.5% na ta način, da so dobili javni uslužbenci delno povišanje v obliki draginjske doklade, delno pa se jim je zvišala osnovna plača. Istočasno so se zvišale tudi družinske plače in pokojnine. Iz zadružnega registra. Pri Električni zadrugi za Spodnjo in Zgornjo Šiško v Spodnji Šiški, r. z. z o. z. v likvidaciji je bil izbrisan član likvidacijskega odbora Splibal Ivan, vpisana pa Cimerman Milan in Dolinšek Lavoslav. — Pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani, zadrugi z om. jamstvom, je bij vpisan za Bopodpisovanje pooblaščeni uradnik Vovk Josip. — Končana je likvidacija Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani. Iz Goriške pokrajine Gorica, 7. junija. Še ena nova župnija na Sp. Krasu. Pred nekaj časa smo poročali da je bila vikarijska cerkev v Temenici povišana v župnijsko, sedaj srno zvedeli, da je bil tudi vikariat v Vojščici dvignjen v župnijo. Novi župniji spadata k tistemu predelu Sp. Krasa, ki je med svetovno vojno pretrpel najhujše razdejanje. Tu res ni ostal kamen na kamnu in je bilo za mnoge domove nemogoče določiti njihove nekdanje temelje. Ti kraji tvorijo sedaj županstvo Temnico, ki obsega duhovnije Temnica, Vojščica, Kostanjevica in Lipa. Pred vojno je imela navadno vsaka teh vasi svojega dušnega pastirja. Zaradi pomanjkanja duhovnikov in zaradi težjih gospodarskih razmer, v katere je pahnilo grozno uničenje ves ta okoliš, Kostanjevica in Lipa po vojni nista imeli nikoli lastnega duhovnika. Prvo je navadno oskrboval go-sjjod iz Opatjega sela. drugo pa gospod iz Škr-bine, ki opravlja to službo še danes. Zadnja leta pa upravlja ostale tri duhovnije: Vojščico, Temnico in Kostanjevico g. Artur Zaletel, ki biva v Vojščici in nosi naslov vojšČiškega vikarja. Naravno, da samo en duhovnik, četudi mlad in deloven. ne more zadostiti potrebam treh fara. Zato je sedanji trikratni »gospod nune« ki je sam najbolj občutil breme nepovoljnega pastirovanja, pod-vzel vse korake, da bi se kočljivo vprašanje na najprimernejši način rešilo. Vsaka izmed štirih vasi si toplo želi lastnega duhovnika. Te žive želje vojna ni razdrobila. Poleg želje je pa treba upoštevati tudi gospodarsko moč, ki še trpi zaradi vojnih posledic. Zato se je rodila sledeča zamisel, ki se bo, če Bog da, tudi kmalu izvedla: Temnica, ki je postala župnija in bo razpisana, naj bi skupno z Lipo dobila enega dušnega pastirja, najmlajša župnija Vojščica bi naj pa skupno s Kostanjevico tudi imela svojega župnika. Tako bi bilo verskim potrebam ljudstva v veliki meri ustreženo in bi tudi njegova pridobitna zmožnost ne bila preveč obtežena. Kolikor vemo, se prebivalci vseh štirih vasi z rešitvijo vprašanja strinjajo in so veseli da bodo imeli v občini zopet dva dušna pastirja. Žele samo, da bi se ta tola-žilna misel čimprej uresničila. Nov preteki v Zadru. Zadrski prefekt I. Zat-lera je dosegel določeno starostno dobo in stopil v pokoj. Njegov naslednik je postal e. Manlio Binna, doma iz Caliarija na Sardiniji, ki je nazadnje zavzemal visoko mesto v notranjem ministrstvu. Goriške češnje. Letošnje leto so češnje, ko so cvetele, prav lepo kazale. Kmetje so se veselili dobre letine in lepih skupičkov. Nade so bile pa deloma varane. Deževje in mrzlo vreme spomladi je cvetje pokončalo in pridelek zmanjšalo. Na goriški trg prihajajo češnje že prilično 14 dni, četudi so več kot dva tedna zapoznele. Prve so zdaj že pošle. Niso bile dobre in ne trpežne, ker je pa bilo po njih živahno povpraševanje, so imele še dobro ceno 1.50—1.70 lir kg. Zadnje dneve so prišle na trg že druge vrste, cepljenke, ki so zdrave in trpežne. Zato je zaživel izvozni trg. Eksport gre izključno v Nemčijo. — Do sobote, 7. junija je Gorica odposlala že 10 vagonov večinoma teh češenj. Cena je lepa. Nakupovale! plačujejo Bricem in Vipavcem, ki vsako jutro dova-žajo to okusno blago na trg, po 3 do 3.20 lir in več za kg. Tudi zanaprej je povpraševanje |x> češnjah živahno in se obetajo dobre cene, potrebno pa je v prvi vrsti sončno vreme. Sprejem v zavod sv. Stanislava škofijski zavod sv. Stanislava se je z gimnazijo preselil v Ljubljano. Sprejemni izpit za prvi razred bo dne 24. junija ob 10 v Slomškovem zavodu, Poljanska cesta 6. Delati ga morejo le taki, ki so se rodili v letih 1928 do 1931 in so ali bodo letos dopolnili najmanj deset 10 ali največ trinajst. Za sprejemni izpit je treba poslati ali seboj prijavo, kolkovano z 10 din (cerkveni kolek), ravnateljstvu škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Prijavi se priloži: 1. spričevalo o dovršeni ljudski šoli; 2. rojstni in krstni list; 3. učenci petega ali šestega razreda pridenejo tudi letno spričevalo. Za sprejem v zavod lahko prosijo tudi učenci, ki so prebili sprejemni izpit na kaki drugi gimnaziji. Zglasiti se morajo osebno in prinesti potrdilo o opravljenem izpitu ter krstni list. Dosedanji zavodski gojenci naj vlože prošnjo za nadaljnji sprejem do 15. julija. Pošljejo naj jo škofijskemu ordinariatu osebno ali po župnem uradu. Letno plačilo — v denarju ali v živilih — se bo določilo po dogovoru. Ustna pojasnila se dobijo v pisarni, ki je v pritličju Slomškovega zavoda, Poljanska cesta 6. od 10 do 12 dopoldne. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Dekan J. Jerič — 50 letnik 4. junija t. 1. je dočakal petdeset let v Tur-nišču v Slovenski krajini župnik in dekan lendavske dekanije mnč. g. Ivan Jerič. Doma je v obmurski vasi Dokležovje v zavedni beltinslu župniji. S 17 letom je šel v srednjo šolo. Udele-, žil se je svetovne vojne na soški fronti, nato pa dokončal gimnazijo v št. Vidu nad Ljubljano. Kot kaplan je služboval v Ljutomeru in Soboti. Kmalu je postal župnik in dekan v Lendavi, odkoder se je preselil v Turnišče. Gospod dekan ni le vzoren duhovnik prikupnega, a tudi odločnega nastopa, marveč tudi zaslužen javni delavec. Že kot dijak je pomagal t narodopiscu Štefanu Kuharju zbirati narodne pesmi, ki sta jih 1913 izdala -'Narodne pesmi vo-grskih Slovencov« I. snopič. Bil je več let urednik »Novin« in narodni poslanec, s čimer je še posebej služil vsej skupnosti Slovenske krajine. V težki lendavski župni ji in dekani ji se je še zlasti žrtvoval V Turnišču je olepšal cerkev in poslavil lep prosvetni dom. Ko g. dekanu čestitamo, mu želimo da bi tudi v novih razmerah mogel storiti mnogo dobrega za svoj narod. E. I. A. R. - Radio Lubiana Radijske poslušalce, ki slede pouku italijanščine po radiu opozarjamo, da bo predavatelj g. dr. St .Leben v svojem predavniiju v sredo 11. junija ob 19 razlagal še besedilo VII. lekcije, ki je bilo natisnjeno v nedeljski številki. Na težkih potih Mislimo samo na težka pota dandanašnjega d i j a š t v a , posebno še d i j a š t v a z visoki h š o I. V prejšnjih časih se je sleherni dijak zavedal, da se bo mogel vsaj za nekaj časa posvetiti visokemu idealu. Ta ideal je bil značilen za smoter, da bo po znanstvenih izsledkih skušal priti do resnice. Čeprav ta smoter_ ni bil zmeraj jasno podan iu občuten, vendar je bival zmeraj, dokler je bila kje kaka univerza. Življenje današnjega dijaka je pa povsem drugače vklenjeno le v okvir izpitov in pa določenega poklica. Tudi dandanašnji dijak pride na univerzo, da bi študiral. Toda na univerzo pride povsem nevedoč, ali ga bodo ta dela in ta leta privedla k zaželenemu cilju. Medtem ko sc je prejšnji dijak z nekim posebnim veseljem ysto-pil v akademsko življenje, medtem ko se je mogel zares posvetiti svojemu poklicnemu študiju, pn je dandanes, v vseh letih po prvi svetovni vojni, prvo vprašanje to, ali bo sploh mogel doseči zaželeni poklic! Nestalnosi in beda, nekakšna potrtost in brev.upnost so tako močno opazne, du so vsa ta leta akademskega življenja samo v znamenju izpitov in pa pridobitve kake službe. Akademsko življenje, ki bi ga morala podžigati gorečnost do spoznanja iu resnice, sc je bolj in bolj izcimilo v strastno tekmovanje za službe in v boj za vsakdanji kruh. In — žal — se bo sleherni dijak tudi tnko ravnal, da bo z ozirom na bodoči diplomski izpit izoblikoval vse svoje delovanje v predavalnici in doma pri študiju, saj ga k temu prisilijo tovariši, ki jih je več ko preveč in ki hočejo vsi doseči ta končni izpit. In še več! Neenaka prcdi/.obrazba na gimnuzijah (ko smo jih imeli tri vrste: strogo klasično, klasično-realno in zgolj realno) je naložila visokošolskemu dijaku še take dolžnosti, katerih prejšnji dijak univerze ni poznal. Učni načrt je obremenjen s stvarmi, ki bi morale biti že zdavnaj prej odpravljene, preden se začne znanstveno udejstvovanje. Tako je vprav ta dijak po krivdi prejšnjih uradnih naredb. ki so navidezno svobodne, v prisilnem jopiču, ki mu nikdar ne dopušča, da bi užival akademsko prostost in samostojno iskanje resnice. Saj je to predvsem bistvo akademske prostosti, da se bi moral dijak svobodno razmahniti v svojem stremljenju po znanstvu. Toda vse življenje je zdoj priklenjeno na negotovo prihodujost, in tnko se omejuje obzorje, namesto da hi1 se s stremljenjem po novem spoznanju razširilo. Pa je univerza navzlic temu postojanka za raziskavanje, zn nauk in spoznanje. Do tega spoznanja mora priti tudi dijak, zakuj njegovo udejstvovanje v življenju univerze ni samo velikega pomena zanj, ampak je tudi važno za univerzo samo. Če se ImkIo dijaki vede ali nevede odvrnili od univerzitetnega ideala, potem je tudi življenjska možnost univerze omahljivo, če nc bo dijakov nič več prešinjaln gorečnost do resnice, ampak bodo delali samo za diplome, potem vprav bistvena vsebina njihovegn akademskega študija ni dosežena. Bistveno je, da se dijak uči tnko, da gleda čez meje svoje stroke in da se zaveda, da je pomen visokošolskega študija drugačen, kakor pa je pomen srednješolske izobrazbe. Dijak si navadno tudi idealno nčno občestvo napak predstavlja. Ne vidi, da se tudi tukaj vrši dajnnje in sprejemanje v povsem vsakdanjih oblikah. Seveda se tudi profesor v svojem seminarju uči od svojih dijakov in tudi najbistroumnejši učenjak je potreben odmevov, ki mu jih daje njegovo dijaško občestvo. Tako moremo reči o učitelju, da se s poučevanjem uči, in o učencu, da z učenjem poučuje. Vendar obeh teh nalog ni moči zabrisati: dijak jc v prvi vrsti zato tu, da se uči. Ali je mogoče to, da bi ista univerza, ki je pred 50 ali 60 leti izobrazila nekaj stotin dijakov, mogla zdaj napraviti več tisoč dijakov za učenjake? Ali more sploh tn množica dijakov, ki hiti na univerze, doseči ideal spoznanja in risnice, kar je predvsem naloga študija na univerzah? Ali ni neumno, da bi verjeli, da bo na tisoče dijakov zares postalo znanstveno izobraženih? Zato je treba dobro premisliti, proden ■■■•c dijuk odloč', kam dn bo krenil v teh časih, in ali je torej, da bo iskal ideal, tudi ideal v študiju in ne samo kruhal Ljubljanski vodnjaki Ljubljana, 10. junija. Ze smo pisali, kakor neutemeljena in nespametna je govorica nekaterih Ljubljančanov, da našemu mestu ni zagotovljeno dosti vode iz mestnega vodovoda. Povedali smo. da mestni vodovod popolnoma redno deluje in ima toliko vode, da lahko računamo s stalno stoodstotno rezervo, to se pravi: Ljubljančani lahko porabijo še enkrat toliko vode kot sedaj in še vedno ne bi prišli v zadrego. Omenili smo tudi že, da je ljubljanska občina poleg vodovoda precej dobro preskrbljena tudi z vodo iz vodnjakov, ki bi pa v glavnem prišli v poštev šele tedaj, če bi vodovol popolnoma odpovedal iz kakršnih koli vzrokov, kakor so n. pr. v Belgradu ostali brez vode po napadu iz zrskHi Mestni vodovod je že lansko leto v okviru zaščitnih del začel zbirati podatke o ljubljanskih vodnjakih, jih pregledovati ter skrbeti, da bi bili vodnjaki spet v redu in porabni. Pregled vodnjakov je bil važen zaradi ugotovitve, ali je voda zdrava in pitna ali pa porabna samo za druge namene. Te dni je mestni vodovod spet povabil občane, naj mu naznanijo vse vodnjake v središču mesta in za Bežigradom, za katere niso gotovi, če so že prijavljeni. V tem delu mesta je naravno manj vodnjakov kakor v pozneje priključenih, ker večina priključenih delov mesta ni imela povsod vodovoda. Omeniti namreč moramo, da je občina napeljala vodovod prav po vsej občini ter pri tem dragem delu morala spoznati, da se nekateri gospodarji še vedno branijo vodovoda. Sicer se je ta konservativnost že skoraj popolnoma preživela, vendar pa moramo to zabeležiti, da spoznamo trdoživost ljubljanske konservativnosti. Ta konservativnost še vedno ovira sleherno delo zj napredek našega mesta ter smo pogostokrat začudeni, da se to oviranje napredka javlja celo v našem tisku, pač zaradi usluinosti napram naročnikom in bralcem Takoj moramo povedati, da Imajo zunanji okraji, ki so bili zadnji priključeni mestni občini, še prav mnogo dobrih vodnjakov. Pa tudi v središču mesta ter za Bežigradom je še toliko vodnjakov, da se bodo Ljubljančan; začudili, ko jim povemo njih število Doslej je mestni vodovod v vsej občini ugotovil 1707 vodnjakov, studence* in kapnic. Poudariti moramo, da vsi ti vodnjaki nimajo prav nobene zveze z mestnim vodovodom. V to število torej niso računani javii vodnjaki, kakor n. pr. Rohbov vodnjak na Mestnem trgu, vodnjak na cerkvi sv. Florijana, na Trgu sv. Ja- koba, vodomet v Tivoliju in vodnjak na tivolskem otroškem igrišču ob železniški progi, na Vrazovem trgu ter sploh vodnjaki, ki vedno teko. V Zvezdi je sicer stari samostanski vodnjak kapucinskega samostana, ki je še pred nekaj desetletji slovel po vsej Ljubljani, tudi že urejen ter bi bil poraben v najhujši potrebi, poleg tega je pa zvezam z vodovodom. Ko bodo od kamnoseka prišli lepi kamniti deli, bo tudi iz tega vodnjaka noč in dan tekla vodovodna voda. Da bodo pa nepotrpežljivi Ljubljančani potolaženi, jim moramo povedati, da primanjkuje dobrih kamnosekov ter so zato kamnoseški; podjetja v stiskah, vendar bomo pa vodnjak v Zvezdi dobili še ta mesec. Vodnjak bo seveda tako urejen, da bo v najhujšem primeru porabna tudi voda iz starega vodnjaka. V središču mesta je mestni vodovod doslej ugotovil 131 vodnjakov, za Bežigradom 50 in po vsej ostali občini 1526 vodnjakov Popolnoma dobrih, z zdravo pitno vodo je v središču mesta najmanj 50 vodnjakov, vsaj toliko vodnjakov pa upamo, da bo še popolnoma urejenih za zdravo pitno vodo, a drugi vodnjaki bodo pač porabni samo za druge namene, nekaj je pa tudi zasutih. V srer dišču mesta je samo ena kapn^a Za Bežigradom je že sedaj dobrih čez 20 vodnjakov z zdravo pitno vodo, razen tega je pa tain 16 kapnic, Po drugih okrajih vse občine je pa nad 1500 vodnjakov. Ker jih je večina še v rabi, jih je tudi večji del dober, golovo pa najmanj 1000 vodnjakov daje dosti zdrave pitne vode. Mestni fizikat je upravičeno sila natančen, saj je v vojnih časih slaba voda še bolj nevarna, zato bi pa v najhujšem primeru, če bi mestni vodovod popolnoma obstal, Ljubljančani smeli piti samo prekuhano vodo. Vodnjaki so v spložnem zelo zanemarjeni, ker pač niso bili že mnogo let rabljeni in zato tudi niso bili pravilno oskrbovani. Ljudje so vanje speljali za strešne žlebove in druge odtoke. Tako je bil n. pr. v slavni stari kapucinski vodnjak v Zvezdi napeljan odtok ob njem postavljenega vodovodnega vodnjaka, ki je bil ob sedanji ureditvi Zvezde odstranjen. Stari vodnjak je bil zalo 2 m visoko zasut z blatom. Vse nesnaga je bila iz vodnjaka odstranjena ter štirikrat izčrpana vsa voda, dokler nI bil« voda popolnoma cista, kar je ugotovila tudi preiskavo vode v Higienskem zavodu. Dno vodnjaka je sedaj zasuto z debelo plastjo opranega peska, ki izvirke čisti in je nesnažna vod s odslej Izključena. Mestna občina je doslej s prispevki posestni- kov popolnoma uredila že 11 vodnjakov, namreč 6 za Bežigradom in 5 vodnjakov v središču, vendar pa ti vodnjaki niso všteti v prej navedeno število dobrih vodnjakov z zdravo pitno vodo. V korist splošnosti je pa. da z delom nadaljujemo in zato spet opozarjamo vse Ljubljančane, naj naznanijo takoj mestnemu vodovodu vse vodnjake, ki jih poznajo v središču mesta in za Beži. gradom. Naravno pa mestna občina ne more nositi vseh stroškov, 7,ato bodo pa lastniki po brezplačnih strokovnih nasvetih mest. vodovodnega odseka gotovo radi sami uredili svoje vodnjake. Vsi Ljubljančani naj bodo j>a prepričani, da jim tudi v najhujšem primeru ne bi bilo treba trpeti, žeje. Aspirin In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jeve9a križa! ntMlft mi M 1» »UU 1*4« novice Koledar Sred«, 10. junija: Barnaba, apostol; Parizij, spoznavalee; Feliks, mučenec; hortunat, muč. Četrtek, U. junija: Sv. Rešnje Telo; Janez Fakundski, spoznavalee; Leou III., papež. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Angela Rup-nik. Pogreb bo v sredo. U. junija, ob 5 popoldne z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljei + V Vižmarjih je umrl gospod Jože Matjan. posestnik in gostilničar. Pocreb bo v sredo, 11. junija, ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Vižmarjih 31 na župnijsko pokopališče v Št. Vidu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! * — Velik uspeh mariborskega gledališka. V ponedeljek zvečer so se predstavili v Drami ljubljanskemu gledališkemu občinstvu prvič mariborski gledališki igralci, ki so pogumno pogledali dogodkom v oči, uvideli so, da je edino pametno' zanašati se v sedanjem položaju na lastno moč, iniciativnost in podjetnost, pa so z veliko uvidevnostjo in podporo ljubljanskega gledališča sestavili svojo igralsko družino, ki bo nastopala v Drami ob ponedeljkih in petkih Prva predstava drame >Ana Chri.stie« je privabila v gledališče toliko občinstva da je bilo do zadnjega prostora zasedeno. Uspeh Mariborčanov je bil velik in zaslužen. Neštetokrat jih je aplavz priklical na sceno. Mariborčani imajo na sporedu zanimiva dela. ki se v Ljubljani še niso igrala. Prihodnja novost bo »Via mala«, nato bo sledila češka komedija »Okence«. — Rdeči križ — sekcija za socialno pomoč — noriva vso, ki so se naselili na področju Ljubljane in ki se doslej še niso prijavili, oziroma niso izpolnili obeh tiskovin, da se zglase v pisarni sekcije. Frančiškanska ulica 6-1, med uradnimi urami med 0—12 ter 15—18 v naslednjem redu: o^ebe, katerih priimki se začenjajo s črkami A, B. C, Č, D. E in K naj se zglase v sredo II. t. m., osebe katerih priimki se začenjajo z G. H. I. J. K, L in M v'četrtek 12. t. m., one, katerih priimki se začenja z N, O, P, R, S in S v petek 1 "5. in osebe, katerih priimki se zaečnjajo s T, U, V, 7. in Ž pa v soboto 14. t. m. Vsi drugi izseljenci, ki bodo dospeli na področje Ljubljane, se morajo prijaviti RK v teku 48 ur po prihodu. — Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor v sredo II. t. m. ob I" v čitalnici Narodnega muzeja i običajnim dnevnim redom. — Na realni gimnaziji v Kočevju bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 24. in 24. junija, obakrat od 8.50 dalje. Prošnje, kolkovane z 10 din. ki jim je treba priložiti krstni list in spričevalo o dovršeni osnovni šoli. je treba vložiti pri ravnateljstvu do 18. junija. Izpet smejo polagati učenci (učenke), rojeni v letih 1928, 1920, 19-iO in 1951. Šolsko leto se bo zaključilo dne 28. junija. Ob 9 bo skupna služba božja, nato pa «e ImkIo razdelila v šoli letna spričevala. Učenci (učenke), ki bodo izdelali IV. razred, bodo morali prinesti še kolek za 100 din. — Ravnateljstvo. — Vsem prostovoljnim gasilskim četam, ki posedujejo avtomobile! Po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino štev. 55 (Službeni list kus 44 z dne 31. maja 194I-XIX E. F.) morajo vse gasilske čete na ozemlju Ljubljanske pokrajine do 15. t. m. prijaviti svoje avtomobile. Tozadevno naj se zglasi odposlanec čete z vsemi potrebnimi listinami (šoferska legitimacija, prometna knjižica) in s staro evidenčno tablico vozila pri prijavnem uradu v Ljubljani (Velesejem), da izpolni potrebne prijavnice in prejme novo evidenčno tablico. To velja tudi za gasilska vozila, ki doslej niso imela tablic. Prijaviti je treba tudi avtomobile, ki so bili zaplenjeni od bivših jugoslovanskih vojaških oblastev. V svrho potrebne evidence naj javijo gasilske čete nove evidenčne številke svojih motornih vozil Gasilski za-jednici. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI * Pred« ave ob 16., 19. In 21. url Največji zgodovinski veleiilm ALCAZAR Mireille Balin — Fosco Glachettl Vsi naši filmi v celoti s slovenskimi napisi! Kino Matica, teleta« 22-41 Danes premiera. Pustolovna ljub. komedija Rdeči bar Alida Valli, Andrea Mat Ioni Kino Sloga, tetelea 27.30 Dr. COLIN ROSS Nova Aziia Življenje in zanimive navade prebivalcev malo znunih krajev. Film Je opremljen » hrv. n»pi-i! Kino Union, teleloa 22-21 — Občni zbor Društva sodnikov v Ljubljani bo v nedeljo 15. junija ob 10.50 v Ljubljani, sodna palača, dvorana 79. (V nedeljski številki je bilo pomotoma objavljeno, da bo občni zbor Društva pravnikov.) — Učiteljski odbor za socialno pomoč v Ljubljani. Vsi učitelji, ki so se po t. aprilu naselili v Ljubljani, pa še niso izpolnili obeh prijav o bivanju za policijo, naj se čimprej zglasijo pri učiteljskem odboru za socialno pomoč v Frančiškanski ulici 6. soba 12. da izpolnijo te prijave, ki morajo biti do 15. t. m. na policiji. .Učitelji, ki ne stanujejo v Ljubljani, naj se javijo na svojih občinah. — Nezaposleno učiteljstvo meščanskih šol se vabi, da se še ta teden od 4 do 5 popoldne zglasi v nišami >Razorovc, Gregorčičeva ul„ tiskarna Merkur, zaradi izpolnitve novih obrazcev prijav. _ Za poizvedovalni oddelek Rdečega križa v Ljubljani je izročila gospa Mira Beneš-Knezova 5000 (pet tisoč) dinarjev To globoko razumevanje darovalke za človekoljubno delo Rdečega križa naj bi služilo za vzgled in našlo še mnogo posnemalcev Poizvedovalni oddelek bo izročil od te vsote 300t) (tri tisoč) dinariev R. K. — sekciji za socialno pomoč. Gospe Miri Beneševi ms Rdeči križ toplo zahvaljuje. Ljubljana Procesija sv. R. T. v stolnici Na praznik presv. Rešnjega Telesa bo ob 8 v stolnici slovesna pontifikalna sveta maša, ob 8.45 bo ob lepem vremenu šla procesija po naslednjih ulicah: Pred škofijo, Stritarjeva ulica (pred frančiškansko cerkvijo I, blagoslov), Wolfo-va ulica, Kongresni trg (pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov — tega blagoslova se bo udeležila tudi tista šolska mladina, ki se bo že prej tu zbrala), Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta (pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov), Stari trg Mestni trg (pred mestno hišo — magistrat — IV. blagoslov). Razvrstitev: Društva, 1. Prosvetna zveza z zastavo; 2. Ženska zveza; 3. Prosveta Ljubljana-mesto s praporom; 4. Vajeniški dom; 5. Katoliško mladeniško društvo; 6. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov; 7. Steg skavtov Ljubljana III; 8. privatni nameščenci; 9. zastopstvo Akademske zveze, katoliška akademska društva, katoliško akademsko starešinstvo. II. Bandero Naše ljube Gospe. 1. gojenke čč. šolskih sester; 2. Poselska zveza s praporom. III. Ženske Marijine družbe. 1. Dekliška Marijina družba iz Lichtenturna; 2. Dekliška Marijina družba; 3. Uršulinska dijaška Marijina družba; 4. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih; 5. stolne kongregacije. IV. Bandero presv. Rešnjega Telesa. 1. Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih; 2. stolne dijaške kongregacije; 3. kongregacija »Zgodnja Danica«; moške Marijine družbe; stolna Vincenc. konferenca. V. Narodne noše; dečki in deklice s cvetjem. VI. Kraljevi Karabinjeri z godbo. VIL Zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij; ravnatelji in nastavniki srednjih, meščanskih in strokovnih šol. Direkcija pošte in telegrafa; poštna hranilnica; finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrole; državno tožilstvo, apelacijsko sodišče; akademski senat in profesorji. VIII. Mestni župan z občinskim svetom. IX. Ljubljanska oltarna mladina; duhovščina, Prevzvišeni z Najsvetejšim. X. Armadni Poveljnik s šefom generalnega štaba, Visoki Komisar s tajnikom-šefom kabineta, Poveljnik Divizije s šefom generalnega štaba, Fašistični Podtajnik, konzularni zbor, Brigadni General in generalni konzuli Prostovoljne milice za narodno obrambo, podprefekt, Polkovniki Kralj. Armade in konzuli Prostovoljne milice za narodno obrambo, načelniki oddelkov Visokega Komisarijata, častniki Kr. Vojske po činu, državni in samoupravni uradniki skupine A. Vsi udeleženci korakajo v štiristoplh. Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se vljudno naprošajo, da iz spoštovanja do evha-rističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Naprošate se, da procesije ne trgate. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo. Na dan presv. Rešnjega Telesa bodo v stolnici sv. maše od 4 do 8 vsake pol ure, nadalje pa še ob 9 in pol 12. Zbirališče malih otrok, ki bodo potresali cvetje, je za stolnico. Matere naj pripeljejo v času od 8 do 8.45 le take dostojno oblečene otroke, ki si jih upajo izročiti v to določenim gospodičnam v varstvo in vodstvo med procesijo. Še pred končanim IV. blagoslovom jih bodo zopet dobile za stolnico. Narodne noše se vljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže procesije presv. Reš. Telesa, ki bo v četrtek ob 8.45 šla iz stolne cerkve. Procesija sv. R. T. v Trnovem Ob 5 prva sv. maša, ob 5.50 drupa, ob 6 farna, ob 6.50 procesija z Najsvetejšim, po procesiji še ena tiha sv. maša. — Red procesije: čolnarsko bandero, barjanska šola, grabenska šola — farno bandero, fantje in možje, Prosvetno društvo s praporom — ribiško bandero, belo oblečeni otroci po štirje v vrsti s svečami in cvetjem — godba in pevci, duhovščina z Najsvetejšim, patronski zastopnik in občinski svetniki, ključarja, odličniki — Marijino bandero, narodne noše — Marijini družbi z banderom — drugo ženstvo s svečami. — Procesija gre po sledeči poti: Karunova ulica, Pred konjušnico I. blagoslov — Švabičeva ulica, Trnovski pristan, Cerkvena ulica, II. blagoslov — Krakovski nasip, Cojzova cesta, Emonska cesta, pri kapeli Ul. blagosov — Mir je, Groharjeva ulica, pri mostu IV. blagoslov — Dobri-lova ulica, v cerkvi blagoslov. Hišne posestnike in stanovalce hiš, mimo katerih gre procesija, vljudno prosimo, da okrase in razsvetle okna in hiše. 1 Pot bežigrajske procesijo sv. Rešnjega lesa v četrtek se je morala spremeniti v toliko, da ne bo šla po Lavričevi, temveč po Stanioevi ulici, kar naj stanovalci ob teh dveh ulicah blagovolijo vzeti na znanje. Ostala pot procesije kakor lani. Procesija se začne takoj po slovesni sv maši, ki bo ob 6 zjutraj. I Narodne noše se vabijo, da se udeleže stolne procesije sv. Rešnjega Telesa v četrtek 12. t. m. Posebno so zaželene moške, ki jih dosedaj nismo imeli prilike videti pri procesijah. 1 Odbor Slov. katol. akad. starešinstva vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zberemo se (v slučaju lepega vremena) ob 9.15 pred glavnim vhodom, med škofijskim dvorcem in cerkvijo. 1 Akademska zveza poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže stolne procesije presv. Rešnjega Telesa. Zbirališče ob pol 9 za stolnico. — Akademska zveza. 1 Dekliški krožek Trnovo obvešča vse svoje članice in mladenke, da se udeleže skupno procesije na praznik sv. R. Telesa. Zbirališče v Ka-runovi ulici do pol 7 zjutraj. Udeležba za vse obvezna. 1 Križanskl moški kongreganistl se udeleže procesije sv. Reš, Telesa v stolnici. Zbirališče pri zastavi med stolnico in semeniščem. 1 Na produkciji šole Glasbene Matice v sredo bodo nastopili iz klavirskega oddelka naslednji gojenci: Brihta Vera Vadnal Metka, Kunst Irena.' Skerjanc Besi. Rupnik Marjetka, Paul in Eva, Oblak Roman, Votovec Jasna, Sa-: mee Janja, Jermol Zorica. Lenarčič Alenka, | Saršon Vlira, Paternost Sonja, Čander Irena, Tl-j ringer lasna. Miklavčič Mirjan, Fine Saša. Janja Brandner, Kunst Lilijana in Horvat Vida. 1 Iz violinskega oddelka: Butara Mitja, Kušej Miro, Triler Janez, Dolinar Vera, Kosovinc Ivan, Vrščaj Dušan. Iz oddelka za čelo: Mosko-vič Julij. Začetek produkcije bo točno od četrt na 7 v mali filharmonični dvorani PoJrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Slovenska simfonična glasba bo zastopana na prihodnjem koncertu Glasbene Matice ljubljanske. Pomnoženi orkester Orkestralnega društva bo izvajal tri simfonične skladbe, eno od italijanskega klasika Abbaca, potem najnovejši Lajovčev simfonični poem Pesem jeseni, in prvič na javnem koncertu Skerjančevo najnovejšo skladbo Koncert za klavir in orkester Poleg tega bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča Gallusove motete in Madrigale. K posameznim točkam sporeda se bomo še povrnili. Danes opozarjamo na koncert, ki bo v ponedeljek, 16, t. m. ob 20.15 v veliki Unionski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 1 Otroci, ki sodelujejo ▼ operi »Carmen« — imajo v sredo, 11. t. m. v Operi skušnjo, 1 Zadnje delo, ki je prišlo v letošnji sezoni za abonente na spored, je igra, ki sta jo napisala Ca-masio in Oxilio »Bog z vami, mlada leta!« (Addio, giovinezza). Delo je zrežiral prol. Sest. Igra ima tri dejanja, v katerih je prikazano okolje, v katerem živi študentovski svet. Mlada ljubezen, ki jo doživlja junak igre, njeni zapletljaji in njen konec tvorijo vsebino. Glavne vloge bodo igrali: Levarjeva, Kralj, Mira Danilova in Sever. Pred- stava bo v sredo, 11. junija ob 19 30 za red Sreda. 1 Na Telovo bodo igrali v Dram! ob 19.30 kot predstavo izven abonmaja po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol, Fran Milčinskega igro »Cigani«. Humor in šegavost odlikujeta dejanje, ki se godi na podeželski sodniji in v gostilni. Opozarjamo na nastop priljubljenih kupletistov Joška in Ježka, ki bosta pri tej predstavi pela aktualne kuplete. 1 V sredo, U. t. m. bo gostovala v naši Operi v naslovni partiji Bizetove »Carmen« gospa Zlata Gjungjenac. Odlične pevske sposobnosti, ki jih umetnica druži s svojstvenim igralskim podajanjem ciganke Carmen, so porok za umetniški užitek prvega reda. Predstava bo izven abonmaja. 1 Gospa Ivanka in gospod Viktor Kristan darujeta za socialno akcijo Rdečega križa 150 din namesto cvetja na grob dobrega prijatelja Joška Pogačnika. Iskrena hvalal 1 Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od srede od 20 do petka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15/11., telefon št. 32-84. 1 V Ljubljani umrli od 50. maja do 5. junija 1941: Sluga Ivan, 56 let, elektromonter in posestnik, Vič 160; Sever Marija, 32 let, zasebnica, Tržaška cesta 207; Pavlič Marijana, roj. Roblek, 85 let, žena zvan. drž. žel. v po, Ravnika rjeva ul. 13; Resnik Vinko. 69 let, trafikant, Ribniška ulica 9; Dovgan Franc, 66 let, strojevodja drž žel. v pok., Tyrševa c. 69a; Ulčar Franc, 57 let, sprevodnik drž. žel. v p., Ljubeljska ul. 15; Pozelnik Frančiška, sestra Olga, 42 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel., Slomškova ul. 20, Žnidaršič Franc, 75 let, vpokojenec drž. žel, Beogradska ul. 12; Fister Angela, s. Do-micijana, 50 let, usmiljenka sv. Vinc. Pavel., Zaloška cesta 2. — V ljubljaniski bolnišnici so umrli; Raktelj Lovro, 50 let, posestnik, Preva-lje 15, obč. Preserje pri Ljubljani; Verbič Leo-poldina, 28 let, žena žel. delavca, Studenec 13, Stična, okraj Litija; Mlakar Rudolf, 56 let, preglednik fin .kontrole v p.. Soteska 5 pri Novem mestu; Ručman Ivan, 46 let, žena kočarja, Domžale, okraj Kamnik; Mertelj Frančiška, 57 let, žena banov, cestar ja, Rateče 65, Planina pri Radovljici; Mihelič janež. 6 let. sin delavca, So-dražica 111, pri Kočevju; Pregelj Franc, 41 let, delavec, Domžale. Gledališče Drama. Začetek ob 19.30: Sreda, ti. junija: »Bog z vami, mlada leta!« Red Sreda. Četrtek, 12. junija: »Cigani«. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Opera. Začetek ob 19: Sreda, 11. junija: »Carmen«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Iz Spodnje Štajerske »Mariborer Zeitung«, ki je doslej izhajala vsak dan popoldne z datumom prihodnjega dne, je postala jutranjik. Mariborčani v prometni šoli. Na najpromet-nejših križiščih Maribora traja že nekaj časa zanimiva prometna šola. v katero zahajajo vsi vozači in pasantje, ki jih pot privede čez križišče. Mariborčani se doseoaj niso dosti brigali za cestno disciplino, novi čas pa je tudi tu prinesel nov red. Člani narodnosocialistične mo-tociklistične organizacije učijo Mariborčane na teh križiščih hoditi in voziti po novih pravilih. Sedaj je še ta šola zastonj, postala pa bo kmalu jako draga, ker bodo vpeljane za vse prestopke cestnopolicijskega reda hude denarne kazni. Nemški učitelji v čateških toplicah. V prijaznih Čateških toplicah pri Brežicah se je vršil te dni tečaj za nemške učitelje, ki so prišli z Gornjega štajerskega učit slovenske otroke. Tečaj je vodil šolski poverjenik Hasewend, udeležilo pa se ga je 47 učiteljev in učiteljic iz južnega dela Sp. Štajerske. V Hudi Luknji, romantični dolini blizu Slo-venjgradca, so odkrili spomenik nadvojvodi Ivanu, ker se je pred stotridesetimi leti potegoval za Zgradbo ceste Celje—Slovenjgradec. Zamenjava denarja se bo pričela na Spodnjem Štajerskem 15. junija. Dinar se bo zamenjaval v dosedanjem razmerju: 20 din = 1 marka. Toda marke, ki jih bodo dobili prebivalci Spodnje Štajerske, zaenkrat še ne bodo veljavne na ostalem nemškem ozemlju. Veliko zanimanje za naselitev na Spod. Štajerskem vlada v ostali Nemčiji, zlasti v zapadnih krajih države. Prijavljajo se za naselitev predvsem meščani, trgovci, obrtniki in vojaki ter se zanimajo za prevzem obrtnih, trgovskih in drugih poslovalnic ter posestev. Zaradi naraščajočega števila lakih prošenj so oblasti izdale razglas, da se zaenkrat prijave za naselitev prebivalcev iz Nemčije na Spod. Štajerskem še ne sprejemajo. Radio Liubliana SREDA. 11. junija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba — 8.15 Poročila — 12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Slovenska glasba — ID Napoved časa — Poročila — 13.15 Uradno vojno poročilo v »lo. venšftini — 13.17 Orkester Angelllni — 14 Poročila — 14.1.) Orkester Angoliini — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Sehhastlnljev violinski koneert — 19 "Govorimo italijanski«, poučuje prof. dr. St. Lahen — 19.80 Poročila v slovenščini — 1(145 Operna glasba — 30 Napoved časa — Poročila — 30.30 Komentar k dnevu v slovenščini - 30.30 Lahka glasba — 21.15 Orkester Zeme — 22.10 Rama glasba — 22.45 Poročila v slovenščini. Iz Hrvatske Hrvati is Srbije «e selijo na Hrvatsko. Hrvatski listi pišojo, naj bi se po možnosti vsi Hrvati, živeči v Srbiji, preselili na Hrvatsko. Hrvatska država je dovolila v ta namen proste vozne karte vsem hrvatskim preseljencem, ki se sedaj vračajo domov. Obsojen sodnik. Izredno sodišče je v ZagTebu obsodilo na 15 let ječe bivšega predsednika sodišča dr. Dragotina Bubnja, ker je žalil čast hrvatskega naroda. Novi veliki župani na Hrvatskem. Za velikega župana velike županije Krbava in Psat je imenovan Ljubomir Kvaternik iz znane rodbine Kva-ternikov; za velikega župana vel. županije Vrh-bosna je imenovan Derviš Omerovič; za velikega župana vel. županije Lašva in Glaz je postavljen dr. Nikola Tusun; za velikega župana vel. županije Usora in Soli je postavljen Ragib Čapljič; za velikega župana vel. županije Pliva in Rama pa je postavljen inž. Himlija Bešlagič. Napisi na židovskih trgovinah. Po odredbi vstaškega policijskega ravnateljstva v Zagrebu morajo imeti vse židovske trgovine v Zagrebu nad vrati in v izložbah napis »Židovska tvrdka«. Hrvatski listi pišejo, da Zagrebčani šele sedaj vidijo da so skoraj vse zagrebške trgovine v židovskih rokah. Poročila Rdečega križa Poizvedovalni oddelek Rdečega križa javlja: V Šibcniku so živi in zdravi: Majnik Ivan, morn. vodnik z ženo; Mohorič Alojz, poročnik bojnega broda I. razr., z ženo; Skok Alojz, morn. vodnik, z družino. Gašparac I. Ante, roj. 1. X. 1890, je bil v bolnišnici v Jagodini od 10.—26. IV. 1941. Po odhodu iz bolnišnice je namembno odpotoval v šabac. — Kompara Marko iz Maribora, roj. 1. VI. 1919, je bil v bolnišnici v Jagodini od 10.—30. IV. 1941. Namembno odpotoval v Belgrad. — Golobič Franc, roj. 1918 v Gradcu, je bil v bolnišnici v Jagodini od 10.—25. IV. 1941. Nadaljna sled za njem ni znana. — Plut Kri-sta, domačica, roj. 21. X. 1914, oče Josip, prišla v bolnico v Jagodino 14. IV. 1941, kjer se še danes zdravi. Bila je hudo bolna. Rdeči križ naproša go. dr. Wudler Frido, Ljubljana, g. Pirca Josipa, biv. int. kap. II. r., g. inž. Lenarčiča Milana. Ljubljana, in go. Šu-bic Anico, Ljubljana, rla se zglase v pisarni na Miklošičevi c. 22 b, da dvignejo pošto, ki jc zaradi pomankljivih naslovov nismo mogli dostaviti na dom. • Rdeči križ, poizvedovalni oddelek, je prejel nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b. Arsenovič Pepca, Ažman Joža. Bamnan Mihela, Karol, Benegalija Terezija. Be-nigna - sestra, Herlot Marija, Beve Franc, Bobinac Milka, Božanin Nežlka, Brate Ivan, Burič Dani-a. Cerkvenik Albin Cesar Franc. — Cermelj Joiko. Dekleva dr. Leon M i mi trije vič Jovan, Djakovič ini. Bogomir, Dolinšek Gustav, Djordjevič Zofka. Dra. čič Jožefa roj. Gorjup. Dukič Milan, Dulan Olga. Ekerovič Jovan, Vukosava, Eržen dr. Anton. Glušič Marica, Golič Stana, Golmajer Dušan, Gorjup Jožefa Marija, Goršič dr. France Grabrijau Nada, Grba Ljubica. Grčič Dragi. Guštin Marija. Hiinig Viljem. Horak Marija, Hrastar Anton, Hudeček Franc, Hvnla Olga. Igličar Marija, Iiič Mate. Jaku* Jože, Jekli6 Pavla, Jeločnik Ivo, Jelovac Vlado, Jerman s. Gotharda Jernič Bojan, Jovanovič Jelica, Jukič Milenko, Jnrasek Jaromir. Kaluža Ivan, Kamazint Oskar. Kamparelič 2iko, ija. Kavčič Betty, Kejnig Ana-tollj, Helena, Kesel Poldi, Kitak Franc, Kneževič Blagoje, Kneževič inž. Peter Koch dr.F ranlo, Kočar Ivanka, Količ Radmila. Kovač Janez, Kovač Si)va, Kovačevič Ravkn, Kovafič Anton z ženo. Kramar Matilda, Krofiel Rosina, KrkoS Friderik, Krati« Petar, Kulakov Dimitrij, Kunst Antonija. Lendič Ivanka, Levstik Edo z družino Llpolt Renato in žena, Logar Vladimir, Lukanovič S. Ka-milo. Lužar Julijana. Mayer Angela. Manželej Ala, Malešovič Jelka, Marinkovič Zacrn. Martinčič Anica, Maz.i Vera, Me-guSar Ivan, Mihajlovič Minka, Močnik Albina, Mozetič Pavle. Nemce dr. Anton Nešič Marija, Nežič Milica, Novak Francka, Novakovič Iiadmila. - Oberstar Ana. Pangeršič Mie,i, Pantič Fani, Pegnn F. Frane, Pelko Ivan. Penežič I^idika Draguti. Petejan Janko, Petrič Merija, Popovič Giiga, Povko Simon, Pranst Fran.ia, Primožič Jernej, PuniR Ivan, Majila PuSnjnk Feliks, Ravlič Andjelko. Rehberger Joža, Rekef Ciril, Reder Vladko. Rot Mirni. Rožič Jožefa. Sancin inž. % družino, Savič Draga. Setrakova Ljudmila. Simovič Milena, Simetinovif Radomir Si-rošič Ana roj Gliha, Smolej s. Odorika, Spasolevlč dr. Valentina. Srdač Helena, Srečkovič inž. Milorad, Stanimirovlč Nada. Stankovi? Pepca. Snlič Miloš. Sega Marija. Štiblik Andrej 7. družino. Tesi? Milutin. Toplikar Micka. Treven Rafael. Vlaga Mici. Trhas Malči UroSevje Dragič, IT«mi-anl Piordje. TTRmiani Josip. Vavpotič Ljudmila, Vidmar Tvan, Vidmar Milena, Vrani* Milena. VnSkovič Milena. Vukčevič Nikola, Vujadinovič Ruža. Ziheri Slavko Zorman Kruna, Zrimšek Ivan. — Žttmer Roži. NaproSamo. da se svojci doti navedmih javijo v pl«arni na Miklošičevi eesti 2*!b: ffa/t/Jnit Mladcn, Hiti Rudolf Paliii Branko in Svajgcr Ervln. Prvi papirnati denar Prvi papirnati denar je začel krožiti v prometu ravno pred 224 leti, to je v času, ko je dobil veliki denarnik John Law, sin škotskega zlatarja, dovoljenje francoskega kralja, da sme odpreti banko, ki bo izdajala samo papirnate novčanice. S tem je John La\v ožavotvoril svojo davno misel, ustvariti in omogočiti denarni promet na načelu kredita, torej na načelu, na katerem sloni še danes vsaj po večini ves gospodarski sestav. V svoji banki, ki je bila kmalu podržavljena, je Law zamenjaval srebro s papirjem in jamčil za njegovo vrednost. Ostali bankirji so mu nasprotovali. Law je nazadnje propadel in je bil izgnan iz Francije. Šele v 19. stoletju so njegovo zamisel splošno sprejeli in danes se nihče več ne brani papirnatega denarja, ki ima pred kovanci tudi to prednost, da je lahek in praktičnejši kot pa kovanci- Ping-pong, zdravilo za mutce Profesor Bryag Bry, ki predava na vseučilišču v Minnastiju, trdi, da je našel uspešno zdravilo za mutavost. V čem je to zdravilo? Igranje ping-ponga fc levico. To zveni res Čudno in neverjetno. Bryag Brv je bil dolgo vrsto let na kliniki za inutce, kaiero je vodil in je na razne načine skušal zdraviti to bolezen. Nazadnje je prišel do prepričanja, da so mutavosti otrok v večini primerov krivi starši sami, ker silijo rojene levičnike, da opravljajo vsako delo z desnico namesto z levico. Zaradi tega se pri otrokih stopnjuje nervoza, ki se nazadnje spremeni v mutavost. Če bolniki pozneje zopet delajo z levico, ozdravijo, ako se prično pravočasno zdraviti. Profesor Bryg Bry je navajal mutce v svoji bolnišnici na igranje ping-ponga z levico in je tako dosegel največ uspehov. Lažnivec nad lažnivci Znano je, da sta prvikrat poletela z letalom v zračne višave brata Wrigt leta 1903. Ta dogodek je natančno popisal za svoj list neki poročevalec ameriških časopisov v Newyorku. Ko je uredništvo dobilo njegovo poročilo, je poročevalca takoj od-Bustilo iz službe kot »lažnivca nad lažnivci«. Otroški podlistek 15 Pravljice Bozene Pogumni Mlkei . ' , ' (Nadaljevani«.) Te besede so zvenele deklicam kakor najlepša godba ter sta brez vprašanja (topili za njim. Ko so prišli do vrvi, jima je rekel Mikaš: »Sedaj pa *e lepo dvignita druga za drugo po tej vrvi navzgor. Tam čakata dva moja tovariša. Ne bojta se ju. Ko pridem še jaz za vama, bomo vsi skupaj pohiteli k vajinim staršem.« Tedaj je pocukal za vrv. Prva deklica se je oprijela vrvi in fanta sta jo potegnila iz rova. Tako tudi drugo. Ko pa je hotel Mikeš še tretjič dati znamenje zase, ga prime baba za roko in reče: »če greš sedaj navzgor bo to tvoja smrt. Tvoja dva tovariša te hočeta spustiti z višine, da bi si na tleh razbil glavo. Če mi ne verjameš, pa priveži na vrv svoj kol in prepričal se boš sam, da govorim resnico.« Mikeš posluša nasvet in priveže svoj kol na vrv. Tovariša ga dvigneta navzgor, toda že blizu vrha spustita vrv, da pade kol z močnim udarcem na kamnita tla. Mikeš je videl, da se starka ni zlagala, ter da bi si pošteno prerahljal in polomil kosti, ko bi se pustil tovarišema potegniti iz jame. Bolj kot to, da je sedaj vjet v podzemlju, ga je jezila izdaja tovarišev, katerima je toliko dobrega storil, poleg tega pa je še dve tako lepi deklici znova vrnil razkošnemu življenju. »Če pridem še kdaj k vama, pokvarjenca vidva, vaju bom poplačal s takim denarjem, da bi se še hudič zahvalil zanj.« Tako je rekel in v svoji jezi je dvignil pest proti vrhu, da bi ohladil jezo. Tedaj pa se je spomnil na babo, se naglo okrenil k njej in jo nahrulil: »Povej mi sedaj, kako naj pridem odtodl« »Odtod pa ni izhoda, če tudi mene ne rešii! Jaz sem najmlajša sestra onih dveh deklic, katerima si pravkar pomogel na zemljo.« »Zakaj mi tega nisi povedala že prej?« »Ker nisem smela. Mene in moji sestri je začaral neki čarodej. Zaradi velikega sovraštva do nas, pa je iz mene naredil grdega spaka, pedenjmožička, dokler bi se ne našel kdo, ki bi mi odtrgal brado. Tedaj šele bi lahko pomagala, da reši kdo moji sestri. Jaz pa moram ostati tukaj v podobi stare babe, dokler tisti človek ne utopi zmaja, ki spi tamle, v morju. To pa bi se nikdar ne zgodilo, če bi ti slučajno ne moral ostati tukaj. Usmili se tedaj tudi mene ter me reši, kakor si sestril« »Kako naj takega zmaja utopim v morju!« »Poslušaj, jaz ti povem: pojdi k gradu, tam boš našel blizu vrat sodček mesa. Tega deni na ramena, vzemi kol in svečko v roke, pa se skrij in čakaj. Ko zleze zmaj iz svoje luknje, se mu približaj in mu skoči na hrbet. Tedaj se bo zmaj dvignil v zrak in začel bo vpiti in te stresati s hrbta, ti pa mu meči kos za kosom, da ga potolažiš, in to tako dolgo, da boš zagledal v daljavi morje. Ko bosta pa že nad morjem, mu reci, da je padlo meso v morje. Tedaj potegni svečko in izgovori že znane besede. Zmaj se bo vrgel navzdol za mesom, ti ga pa udari po glavi, da bo omamljen utonil v morju. Ko bo poginil, bom jaz dobila zopet prejšnjo podobo in vsi zakladi, ki »o tu v gradu skriti, bodo moji, kajti čarodej ne bo imel nobene moči več do mene. Da bi me pa spoznal, ko se boš vrnil, vzemi tale prstan, prelomi ga v dve polovici, eno pridrži zase, a drugo daj meni. Le tistemu, ki mi bo prinesel pravo polovico, bom verjela. Sedaj pa podji in stori, kakor sem ti rekla!« Mikeš je vzel pol prstana, poslovil se je od starke in šel proti gradu po sodček, katerega si je privezal na hrbet. V eno roko je vzel kol, v drugo svečko ter je tako čakal na zmaja. Ni trajalo dolgo in zmaj se je prizibal s krutim vpitjem in hreščanjem k stebru. Tedaj pa mu je skočil Mikeš na hrbet in se ga trdno oprijel z nogami. Zmaj je začel stresati hrbet in hotel vreči neljubega gosta s sebe, toda Mikeš mu je vrgel kos mesa, za katerim je zmaj nenasitno planil in ga pogoltnil. Tako je Mikeš nekaj časa krmil krutega zmaja, dokler ni bil sod skoraj prazen. V tem trenutku pa je Mikeš zapazil pod sabo morje ter je spustil vanj prazen sod. Vzel je svečko in spregovoril: »Sveča gori, gori, in zmaju oči umori!« obenem pa priganjal zmaja, da se spusti za sodom v morje. Požrešni ter še od čarobne svetlobe oslepljeni zmaj se je spustil navzdol, tik nad vodo ga je pa Mikeš še tako udaril s kolom po glavi, da je omamljen padel v morje in utonil. Ta hip pa se je na valovih prikazala majhna barčica, v katero je skočil Mikeš in se tako rešil na breg. Kakor hitro pa je stopil na suha tla, je barčica izginila, sam pa se je napotil peš po isti poti nazaj, nad katero je letel prej zmaj. Sel je skozi mesta, gozdove, preko polj in gord, toda votline in gradu ni več našel. Pustimo ga hoditi in poglejmo, kako sta se Bobeš in Kuba ta čas sporazumela s kra-ljičnama. Ko sta potegnila prvo izpod zemlje, sta jo takoj vse izprašala, ko pa sta potegnila še drugo, sta se sporazumela, da Mikeša ubijeta, kraljičnama pa sta zagrozila s smrtjo, če ne bosta pričali vselej in vsakomur, da sta onadva — in nihče drug — njuna rešitelja, Kakor sta sklenila, tako sta storila. Da pa je Mikeš to natanko sprevidel in se rešil, nista mogla vedeti, ker sta živela v mislih, da sta spustila z vrvi živega tovariša, ki se je ubil. Princeski bi seveda stokrat rajši gledali lepega Mikeša, kakor pa njegova dva grda in surova tovariša, ker pa sta jima s smrtjo zagrozila, da ju umorita, Če črhneta le besedico, sta molčali kakor peni. Dragulje, s katerimi sta bili kraljični okrašeni, sta spotoma že prodala, ter so brez kakšnih zaprek lepo prišli k roditeljem. Kralj je bil neizrecno vesel, ko je zopet zagledal svoji dve že izgubljeni hčerki, ter je takoj junaka-rešitelja priznal za svoja sinova ter razglasil ta dogodek po vsej tudi ostalo. KULTURNI OBZORNIK Moderna slovenska umetnost »Neodvisni.« Umetniki moje generacije so mi še mnogo bolj kakor ostali pri srcu. Zato — ni nikakor zaradi česa drugega — bom napisal par besedi načelnega uvoda. Izhodišče tem mislim naj bo čist račun, da je umetnostna kolekcija, ki so jo zbrali »Neodvisni« in ki vsebuje precej stvari o katerih sem že kritično izprego-voril, res lepo izbrano ln tudi domala kvalitetno. Občutna vrzel je le odsotnost del F. Miheliča, F. Pavlovca in Dideka. Sodeč po govoru predsednika društva S. šan-tla so se umetniki mlade generacije dokončno naslonili na italijanski umetnostni krog. Danes govoriti o vplivu italijanske umetnosti — razen pri Sedeju, ki že dalj časa kaže vplive moderne italijanske šole (n. pr. F. Carene) — v glavnem pri Neodvisnih ne moremo. Nad vso kolekcijo v g'tvnem plava duh francoskih vplivov, o katerih vrednosti sem že ob priliki zadnje razstave načelno izpregovoril. Ker Je torej portal orjaške stavbe italijanskega umetnostnega in kulturnega genija sploh, odprt, slovenska mlada umetnost pa se ni stopila skozi vrata, hočem z ozirom na bodočnost povedati par misli, ki pa naj veljajo tudi vsem umetnikom, ki bodo prej ali slej opla-jall našo umetnost ob novem kulturnem krogu. Vsa veličina Italijanske umetnosti in kulture sploh je bila ona velika individualna svoboda njenih tvorcev, naravnost sveto pojmovanje njihovega umetnostnega poslanstva in borba do konca za resnično, etično prečiščeno umetnostno podobo. To je bila umetnost, ki je rodila vrsto genijev od Giotta do Michela^rela, pa tudi do sodobnih italijanskih mojstrov. Slovenski umetnik, ki bo poglabljal svojo dušo ob teh nadčasovnih delih, naj ne razume n. pr. Michelangela le kot predmet vreden estetieizjranja ali celo kot predmet umetnostne zgodovine, marveč naj dojame osebnost tega titana. V njem naj ne išče le zunanjih, formalnih »uporabljivosti«, marveč naj najde tisto počelo, ki je dalo, da je Michelangelo postal! Tiste globoko notranje življenje, sveti ogenj, ki je tlel v njegovi duši v borbi za umetnostno resnico! Takega pojmovanja ni edino takega pojmovanja je vredna italijanska umetnost in vsa njena kultura. Toda tak odnoe do italijanske umetnosti pa je prepadno različen od pojmovanja n. pr. »francoske« umetnosti naših Neodvisnih. In ali ne zveni plehko to kar berem v katalogih: »študiral v Italiji«, ko gre vendar le za študijsko potovanje, ki z resničnim, etičnim poznavanjem italijanske Knjiga In šola Po obisku prosvetnega ministra Bottaija na ljubljanskih šolah, bo nemara vzgojiteljem prav prišlo, če povemo, kaj misli preosnovatelj italijanskega šolstva o »knjigi in šoli«. Pred nekaj časa je obzornik »II libro italiano«, ki je biblio-grafični pregled, izdajan in urejevan skupno od prosvetnega in naučnega ministrstva, objavil poizvedbo, »kaj in kako naj se v šoli bere« glede na novo šolsko preosnovo. K besedi se je oglasil tudi sam minister Bottai ter je jasno opredelil svoje stališče. Takole izvaja svoje misli: Doslej se je v šoli malo bralo. Še to je učenec bral nekam skrivaj, česar bi ne smel, čeprav se študij in branje morita dopolnjevati. Izjemo tvorijo vseučilišča, kjer se sicer več bere, zato pa manj obiskuje »pouk«. »Šola in knjiga« sta si bila nekam navzkriž v predfašistični šoli. Tudi tako imenovane šolske knjižnice niso temu dosti odpomogle. ker si je učenec izbiral tako čtivo, da mu je bilo zgolj za oddih, ne pa za dopolnilo šoli. V drugem delu svojih izvajanj gospod minister označuje stališče, ki ga zavzema fašistična prosvetna politika do odnosa med »branjem« in »poukom«. »Med knjigo in šolo,« pravi, »mora zrasti nezlomljivo prijateljstvo.« V prvi vrsti pa pride v poštev nižja srednja šola, ki je šola usmerjanja in odkrivanja sposobnosti bodočih razumnikov. Prvi razredi srednje šole morajo po »Carta della scuola« odkriti in vzgojiti v gojencu njegove svej-ske zmožnosti in nagnjenja; te mora razvijati tako, da bo »samostojni študij učencev prišel najbolj v korist družbi«. Na tej osnovi mora profesor svetovati učencu tako berilo, ki bo njegove posebne zmožnosti dopolnjevalo in stopnjevalo. Izbor knjige naj torej vodijo poklicni vzgojitelji. umetnosti, kakor sem jo označil zgoraj, nima ničesar skupnega. Novi red, ki se z jadrnimi koraki bliža svojemu uresničenju zahteva celega človeka, človeka na svojem mestu z resničnim obrazom tudi v malenkostih. Tu pa gre za sveto stvar, za slovensko umetnost! Danes nam je odprto in dosegljivo vrelo najvišje umetnosti — ali naj se mu bližamo površni in njega nevredni. In zadnji sklep: le tako bo slovenska umetnost oplojena resnično z zakladi italijanske kulture, le tako bo ta umetnost pn izkristaliziranih umetnostnih individualnostih prospevala in se razvijala. To je edina prava pot. Druge ni. Prostor me sili k skromnejšim zapiskom. B. Kalin, kipar, razstavlja dober portret prof. Ra-movža in »Mladost«, ki je tehnično dovršeno delo, sicer pa malce preveč sladko; Z. Kalin, dognano marmorno glavo (št. 22). Ves značaj njegove dobre umetnosti nam pokaže primerjava tega dela z istim portretom njegovega brata. Omenjam še št. 18. in 20; S. Kregar barvno dognani »Večer«, dočim se mi zdi »Sonata« nekam obledela. Skromen realiet je v portretih: Z. Mušič kompozt-cionalno izčiščene dobre podobe; N. Omersa je zelo napredoval. Njegova umetnostna individualnost se sicer šele oblikuje, toda z veliko marljivostjo in resničnim umetniškim ognjem. Njegova kolekcija je domala vsa zanimiva, kvalitetna; M. Pregelj ima na razstavi nekaj zanimivih podob (prim. »Kravi«), Zdia se mi nekam na razpotju; K. Putflchov portret »dr. L. K.« je doslej kiparjevo najboljše delo. Tako odkritosrčnega realizma, takega plastičnega občutja je v naši umetnosti malo. Večje stvari so manj dognane; B. Sajevic razstavlja zanimivo slikarsko zbirko. Dobra podoba je »Kurja vas«; M. Sedejeva »PietA« je veliko delo, dobro in pretehtano v kompoziciji ter barvi. Najboljša njegova slika na razstavi je »Na balkonu«. Gost F. Smerdu razstavlja lepo, čustveno prežeto statuto sedeče deklice (vosek). Dobra je terakota I., le malce preveč antična. O. GHo-bočnikov portret F. Goršeta je dobro in zanimivo slikarsko delo, dočim o študiji akta tega nj mogoče zapisati. Razstava v Jakopičevem paviljonu je lep kulturni dogodek in zasluži vso pažnjo s strani našega občinstva. Novi čas naj bi prinesel tudi nov odnos publike do umetnosti! Prejšnje je bilo že sila hladno in od strani umetnosti nezasluženo. Dr. S, Mikuž. n za vse učence enako, marveč osebnosti, značaju in bodoče odmerjenemu učenčevemu položaju v družbi primerno. Le tako se bodo razvile samonikle moči, a vse posvečene skupnemu cilju. »Navajanje k samostojnemu branju,« zaključuje minister, »se ne protivi študiju v skupini, marveč je celo uvod v pravi študij. Zato bo knjiga imela v razred bolj odprta vrata in bo živ, sestaven del pouka.« Nas mora le veseliti, da to poudarjanje k vzgoji samostojnih značajev, ne- k vzgoji po enem kalupu, a vendar s končnim smotrom — služba v korist skupnesti, da je ta poudarek naših starih pedagogov dobil uradno potrdilo tako odličnega in odločilnega moža, ki bo usmerjal tudi del slovenskega šolstva. R. B. Koncert Mirana Vihorja V petek, dne 6. t. m., je Glasbena Matica ljubljanska priredila v kratkem razdobju že drugi violinski koncert. V mali in dobro zasedeni filharnionični dvorani se je predstavil mladi violinist Miran Viher, katerega smo imeli priliko občudovati že pred leti kot »čudežnega otroka«, ko nam je podajal, skladbe glede na otroško dobo v neobičajni kvaliteti. Ce je takrat kritika ob ugotovitvi njegove izredne glasbene nadarjenosti vendarle podvomila v njegov razvoj in rast v do-zorelost rednega glasbenega udejstvovalca — kar se je često pokazalo v zgodovini — mora sedaj ista motriti mladega umetnika vsekakor iz pozitivne strani poustvarjalca pomembne oblikovalne sile, ki mu bo v bodočnosti nudila morda še večjega razmaha in ga usposobila za še večjega in oblikovalno svojstvenega violinskega koncertanta. Saj je njegov koncert izpričal globoko dojmljiv in zdrav smisel za muziciranje v različnih slogih napisanih del, v katerih je znal vedno ohraniti niihovo svojstveno iepoio. tako v Coreiiijevi, Mo- zartovi, Respighijevi, Škerjančevi in Paganinijevi glasbi. Iz vsake skladbe je znal izčrpati dano lepoto in obraziti avtorjevi zasnovi in njegovemu duhu ustrezajočo in skladno podobo, ki je daleč odmaknjena od tako pogostih subjektivističnih in včasih prav občutenjsko pojmovanih poustvarjal-nih značilnosti. Viher muzicira, on prisluškuje celoti in njeni notranji, pristno glasbeni duhovni strukturi, on sledi dani napetosti, stopnjuje in gradi smiselno do močne prepričljivosti poslušalca. Dasi še mlad, je Viher že dosegel resničnega, pristnega muzika; v sebi nosi tisto prvinsko značilnost, ki je dana samo umetniku, zmožnost, da lahko dojame in premeri globino, estetsko vrednoto umetnine, ki jo tudi na skladen način zna pcoblikovati. Viher je talent, na katerega moremo biti pozorni in mu nuditi priliko, da nadaljuje in stopnjuje svoj razvoj. Pogoji so mu dani za nekoč morda edinstvenega glasbenika-violini-sta. Njegova igra predstavlja tudi v tehničnem pogledu veliko kvaliteto: lep ton, ki ga učinja na izredno dobrem instrumentu, čistost v intonaciji (razen v nekaj primerih, kar pa je pripisati vročini in njenim vplivom), ritmična preciznost, dobro obvladanje loka, ki prihaja do posebnega izraza pri skrbnem in lepem oblikovanju fraze... vse to so odlike mladega umetnika. Za svoj program si je izbral dokaj težke skladbe. Na sporedu je imel Sonato v e-molu (Preludio. Alle-manda, Sarabanda, Giga) italijanskega skladatelja Corellija, Mozartov koncert za violino v D-duru (Allegro, Andante cantabile, Rondo-ka-kadence F. Davida), italijanskega skladatelja Re-spighija Sonato v h-molu (Moderato, Andante es-pressivo, Passacaglia), slovenskega skladatelja L. M. Skerjanca Nesodobna bagatela in Lirična hagatela, sledila je lastna skladba Perpetuum mobile in končno Paganinijevi Caprici št. 21 in 20, v priredbi Szimanowskega. Prav lepo ie podal vso skladbe, še posebej Preludio v Coreiiijevi Sonati, dalje Andante cantabile ter Rondo v Mozartovem Koncertu, prav tako v celoti Respighi-jevo Sonato, v kateri ga je smiselno podpiral pianist g. Marijan Lipovšek. Tudi Paganinijeve Ca-price je dobro oblikoval. Na klavirju je violinista spremljal g. Marijan Lipovšek. Njegovo izvrstno dejstvovanje je že itak dobro poznano kot kvalitetno. Tudi ob tej priliki je bilo na isti višini. Le boljši klavir bi moral oblikovalec imeti in čistejše uglašen. Motili so namreč posamezni , toni v diskantu. Koncert je bil dober in si jih I želimo enakih tudi v bodočnosti. sil. Aleksandrija - Čikago starega veka Aleksandrija je danes ena najpomembnejših sredozemskih trgovskih luk. Evropejec, ki hoče obiskati Egipet, mora pristati v Aleksandriji, ki jo je ustanovil 1. 331. pr. Kr. Aleksander Veliki in ji je dal tudi tudi svoje ime. Z okoli 300.000 svobodnimi prebivalci, 7000 vojaki, sužnji in tujci je bila Aleksandrija največje mesto na svetu v tistih časih. Kot veliko trgovsko in tudi važno politično in kulturno središče ob Sredozemskem morju je bila pravi magnet, ki je s silo. kateri se ni bilo mogoče zoper-staviti, privlačeval nase ljudstvo treh celin: Ev. rope, Azije in Afrike. Zmagoviti makedonski kralj Aleksander Ves liki je hotel z ustanovitvijo mesta Aleksandrija potegniti Egipet v svoje veliko svetovno cesarstvo, katerega je zasnoval v svojih načrtih, prepojiti deželo faraonov z grško kulturo ter pripraviti nov prostor, kamor naj poseže in se potem v njem razvija helenistični duh. Aleksandrija pa naj bi postala tudi tržišče in skladišče vseh zakladov in bogastev Egipta, Arabije, Indije in Kitajske na eni. ter evropskega zahoda na drugi strani. To tržišče je bilo dobro zavarovano z otokom Farosom, ležečim pred Aleksandrijo. "Na Farosu je bilo majhno naravno pristanišče Rhakotis. Največje in najmogočnejše mesto davnine, ki je bilo še do nedavnega velik sedež trgovine in znanosti, je rastlo s pravo amerikansko naglico, Mešanica ras, narodov, jezikov, navad in veroizpovedi je bila vzrok neštetim ribari-jam in nemirom. Nekaj nemirnega je viselo nad bujnim življenjem tega velemesta. Poleg Egipčanov, Grkov, Armencev in Judov, ki so bili predvsem trgovci, si srečal v Aleksandriji Rimljane, Ilire, Trake in Bitince, Nubijce, Sirce, Arabce in Kitajce, Indijce in Abesince. Videl si neizmerno bogastvo pa razkošje, brezmejno zapravljanje in razbrzdanost, pa tudi neizmerno gorje in polno revščine. Denar je pritekel v mesto in se iztekal iz njega prav po amerikansko, prav tako, kakor odhajajo in prihajajo čebele v panj. Rimski cesar Hadrijnn je izrazil svoj vtis o tem mestu v stavku: »Aleksandrijci poznajo le enega boga — denar.« Ze »veliko« pristanišče (danes le za ribiške čolne namenjeno vzhodno pristanišče) je bilo impozantno. Videl si dok pri doku, skladišče ob skladišču. Poleg tega si videl tehnične pri-prave za nakladanje in razkladanje ladij, velike prostore in polno kašč. Tu je bila zasidrana žitna mornaricn Rimljanov, tam postaja pristaniške policije, ki so jo tudi takrat že dobro poznali, pa polno ladij, ki so jih nakladali ali razkladali, preiskovali, če njihovo blago mogoče ne škoduje gospodarski samostojnosti Egipta, jim nalagali carine itd. Mestna industrija je predelovala surovine Vzhoda, delala tekstilno blago za Evropo, Azijo in Afriko. Špedicijski posli so bili naravnost velikanski. Precejšen ob-| seg je zavzemala tudi zamenjava med industrijskimi izdelki in — sužnjami. Ustanovitelj Aleksandrije s svojimi genialnim pogledom na kraj, kjer se bo lahko razvilo to veliko mesto, ni spoznal samo ugodne lege Aleksandrije kot izhodiščne točke veiblodjih karavan iz Sirije in Arabije, marveč tudi kot kraj, kamor bodo vodile poti iz južne Arabije, Vzhodne Afrike, Indije in Kitajske, Egipt je bogata dežela. Tudi rodovitna je, tako da je vedno lahko kljub gosti naseljenosti izvažala žito. Iz aleksandrijskib tkalnic, ki so bile deloma v lasti kraljevske hiše, je prihajalo platno za rimsko, egiptovsko in grško trgovsko ladjevje. Iz Aleksandrije je prihajal papir za ves Zahod. Ves svet je dobival vseh vrst robo iz Aleksandrije. Preproge, gobelini, dišave, lepe, dragocene vaze, mozaiki, pisano steklo, vse je prihajalo od tam. Draguljarji in zlatarji, tovarne za orožje, steklarne, vseh vrst obrti, slikarji, rezbarji, ladjedelnice, vse je bilo zgneteno v največjem trgovskem središču tedanjega sveta. Znani so bili tudi razni v Aleksandriji izdelani dragoceno izdelki, ki so jih ponajveč kupovali rimski milijonarji, kakor luksuzni vozovi, mize na nogah iz slonove kosti (ena taka mizica je veljala »skTomno« vsotico dveh in pol milijona dinarjev). Na glasu so bile tudi v Aleksandriji izdelane vodne ure, avtomati in hidravlične orgle. Mesto, ki je živelo tako bogato, razkošno in v izobilju, je moralo biti v vsakem pogledu velikopotezno. In takšna je bila Aleksandrija, ta edinstveni most med Vzhodom in Zahodom. Vse ale-ksandrijske ulice bo bile ravne. Od severa proti jugu ter od vzhoda proti zahodu sta vodili dve dolgi, široki, z granitnimi kvadri tlakovani ulici s senčnimi arkadami za pešce. Sredi mesta sta se križali v pravem kotu. Na tem križišču so bila postavljena veličastna vrata. Ob straneh teh ulic so bili javni parki in sprehajališča, palače in te*.plji, uradna poslopja ter večnadstropne stanovanjs-e in trgovske hiše. Otoka Fara pred aleksandrijskim pristaniščem obiskovalec danes ne najde več. Že pod Ptolomeji so ga zvezali s celino. Na otoku je bilo eno izmed sedmerih čudes starega veka, svetlobni stolp, zgrajen od Sostrata iz Knida. Na štlrioglatem podstavku je slonela osmerooglata BTednja zgradba, na njej pa okrogla svetilka. Poleg judovske četrti je bila pri velikem pristanišču najmogočnejša aleksandrijska četrt: Bru-chium. Pravljicam iz tisoč in ene noči »o bile podobne kraljevske palače s čudovitimi vrtovi in senčnimi hodniki pod velikimi listovci. V Bruchiu-mu je bil tudi gymnasion, moderno bi mu rekli »šola za telesno vzgojo«, jezdišče, gledališče in cirkus. V velikem, grozo vzbujajočem mavzoleju je počivalo truplo Aleksandra Velikega, ki so ga prepeljali iz Babilona. Truplo je ležalo v krsti iz čistega zlata, toda neki poznejši egiptovski kralj, ki je nujno potreboval zlato, jo je zamenjal s stekleno. Velikanska zgradba muzeja, polna krasnih dvoran in hodnikov iz stebrov je povzdigovala Aleksandrijo v žarišče duševnega življenja. Tu so se shajali učenjaki vsega sveta, da bi se lahko zaradi naravnost kraljevskih podpor, prosti vseh gmotnih zadev in nevšečnosti predali zgolj študiju ali raziskovanju, zlasti na polju dramatike, filologije in naravoslovnih ved. V muzeju je bila tudi največja knjižnica starega veka. Obsegala je 900.000 folijev. Pod Gajem Julijem Cezarjem je postala žrtev požara. Sicer so jo hoteli nadomestiti s knjigami, ki so jih pripeljali iz Bergamona, toda večji del vse literature starega veka je ta požar za vekomaj uničil. Ko je bil pozneje pod cesarjem Markom Avreliijem Bruchium razdejan, je prevzel nalogo muzeja najlepši in največji aleksandrijski tempelj Serapeum. V današnjih evropskih muzejih je le še zelo malo ostankov Iz tega kulturno zelo bogatega ia gospodarsko nadvse razgibanega mesta. Credito Italiano Banca Sede sociale: GENOVA Direzione centrale: MILANO Capitale e riserva: Lit. 623,394.040'— Sede di Trieste: Piazza C. Ciano d i 1 n t e r e s s e n z I o n a 1 e Tutte 1« operazionl di banca, cambio • bora*. Sarvizio speci al • par 1* relazioni commarciali con 1' astaio. Filiali In tutta Italla. B a n c h e a f f i 1 i a t e: Banca Dalmata di Sconto: Žara, Spalato, Sebenico • Banca Italo Francese di Credito: Parigi. Nizza, Tunisi • Hanco Italo Egiziano: Alessandria, Cairo, Port Said ecc. • Banca Itaiiana per la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires ecc. Credito Italiano Zavod obče narodnega z n a č a | a Sedež družbe: OENOVA Centralna direkcija: MILANO Glavnica in re-.erva: Lit. 623,394.040'— Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vai bančni, tečajni in borzni posli. Speciialna služba aa trgovske posla * inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji. Združeni in a f i 1 i i r a n i zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, Šibenik • Banca Italo Francese di Credito: Pariš, Niča, Tunis • Banco Italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. • Banca Itaiiana per la Cina: Šangaj • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires itd. ItalfjanSiina brez učitelja 35 PETNAJSTA LEKCIJA Pomenili se bomo o boleznih ter se seznanili s trpnim načinom. Bolezen in trpni način gresta nekako skupaj. Bolezen (la malattia) je sicer huda reč, ampak izogniti se ji večina smrtnikov ne more. Zato se pomenimo tudi o njej, vsi pa za zdravje (la sa-lute) figo tiščimo ... Če nadloga drugače ne mine, moramo k zdravniku (il medico), ponavadi k našemu domačemu zdravniku (il nostro mčdico curante). On nas lahko pošlje k špecijalistu (lo specialista): špecijalistu za oči (1'ocullsta m.), za nos, ušesa in grlo (l'oto-rino-laringo-iatra), za živčne bolezni (il neurologo, za kožne bolezni (il dermatologo), za ženske bolezni (il ginecologo) itd. Špecijalist za otroške bolezni se imenuje il pediatra. Zdravnik ponavadi najprej preskusi pulz (ta-6tare il polso), zmeri temperaturo (misurare ali prendere la temperatura) in krvni pritisk (la pres-sione sanguigna), presluša srce in pljuča (ascoltare i! cuore e i polmoni); treba mu je pokazati jezik (mostrare la lingua), včasih potrebuje tudi malo seči (un campione d'orina) ali krvi (il sangue), da ju preišče (far 1'analisi, ali analizzare). Ponavadi bolnik sam pove, kje ga boli (sen-tire dolori = čutiti bolečine, avčr male = imeti bolečino), zbada (sentire una fitta, sentire una puntura — čutiti zbadanje). Treba je globoko dihati (respirare profondamčnte). Bolnik nato lahko potoži, da nima teka (aver innapetčnza = imeti netek), da ima migreno (aver un'emicrania) ali ga sploh glava boli (avčr mal di testa), da ne more spati (essere tormentato daIl'insonnia = biti mučen od nespečnosti), da je zaprt (essere costipato, stitico; la stitichčzza, la costipazione zaprtje), da ima slabo prebavo (digerire male; slabo pre-bavljam — digerisco male; motnja v prebavilih un'indigestione), da je prehlajen (essere infred-dato) in da kašlja (avčr tosse = imeti kašelj). Zaradi nahoda (il raffredddre) sicer ne hodimo k zdravniku, pač pa je potrebna zdravniška pomoč pri vnetjih (1'infiammazione): bronhitidi (la bron-chite), pljučnica (la polmonite), vnetju rebrne mrene (Ia pleurite), vnetju žrelnic (žrelnica = la ton-silla), vnetju v grlu (la laringite), vnetju sapnika (la faringite). Zastruplienje (1'avvelenamento m.) je tudi resna stvar. Treba je bljuvati (rigettare ali dar di stomaco) ali pa izprati želodec (praticare la la-vanda dello stomaco). Revež je tudi, kdor trpi za kamni: žolčnimi kamni (andare soggetto a calcoli biliari = biti podvržen kamnom žolčnim), ledvičnimi kamni (andare soggetto a calcoli rendli). (Kroničen) črevesni katar (un catarro intestinale cronico) je zoprna bolezen, prav tako tudi katar v mehurju (un catarro di vescica). Dandanes je polno revmatizma (i reumi, i reumatismi), nevralgije (la nevralgia), ishijasa (la sciatica). Precej je tudi srčnih napak (un vizio cardiatico), razširjenj srca (la dilatazione di cuore). Zavratna bolezen je rak (il cancro), pa tudi jetika (la tisi). Pri vsaki hujši bolezni nastopi vročina (la febbre). So primeri, ko pomaga samo nož (la lancčtta) v rokah kirurga (il chiriirgo). Pri tem se porabi popolno ali delno omrtvičenje (un'anestesta generale o locale). Operacije (1'operazione) kile (l'4r-nia) in slepiča (1'appendicite) so danes nekaj vsakdanjega. Kirurg je potreben tudi pri kakšni nesreči, če si kdo zlomi kakšen ud (spezzarsi un arto; la frattura = zlom) ali se kako rani (rana = la ferita), da ga je treba obvezati (fasciare). V takih primerih je treba v bolnišnico (l'ospe-dale m.). Neprijetne so epidemije (1'epidemfa f.) nalezljivih bolezni (la malattiA contagiosa); davice (la difteria), škrlatinke (la scarlattina), legarja (il tifo), influence finlluenza) itd. Še najbolj nedolžne so ošpice (il morbillo). Fra1 chirurgi. Un chirurgo domanda® ad2 un collčga: — £ riusclta3 1'operazione? — Si. II paziente« e m6rto,5 ma abbidmo im-parato" come lo si potrebbe7 salvare," se" dovčs-simo10 operarlo11 di nu6vols. Ključ k vajam v 34 nadaljevanja. Si bral to novico? Da, pa nisem o njej (di cssa = ne) prepričan. Imate še kruha? Ne, ampak če ga (d'esso = ne) želite, bom poslal(a) služkinjo kupiti g a (d'esso — ne). (Ali) je še zelo daleč vaša hiša? Ne, gospod, tam (= ci) bomo v desetih minutah. Kako lep vrti V njem (in esso = vi) so prelepe slike; kdo je njegov (njegov — od njega =r d'esso = ne) lastnik? Tutti i cittadini 1'amano ed egli n'e (= ne e) ben degno. Qučsto libro i molto istruttivo. Chi no č l'aut6re? Un signore e in anticamera. Ne (= di questa cosa) avertirft il babbo. £ tuo fra-tello ancčra in citta? Si, ha 1'intenzione di re-starci diie mesi. Vi sži stato anche tu? 1 med — ' domandAre a — vpražato koga. — * riuscfre = uspeti. — 4 pacijenit, bolnik. — 'pasa. pross. glagola morire — umreti. — " im.parare naučiti fie. — ' si potrebbe = bi se moglo (pogojnik glagola po-tčre = moči). — " rešiti. — ' de. — ,0 hi morali (kon-jnnktitv imporfekta glagola dovere = morati). — " ope- rare = operirati. — " di nuovo = znova, zopet. Zahtevajte povsod ff S L O V E N C A" M siiižte B Dobe: Prvovrstno fotografinjo retušerko, Stajerko, takoj sprejme Foto »Pelikan« Marburg a. Drau, Herrengasse 23. - Nastop službe takoj. Mizar, pomočnika ln vajenca sprejme mizarstvo Cimerman, D. M. Polje. M siiižte M JStelo: Samostojna kuharica pridna ln poštena, lSče sluSSbo. Naslov v upravi pod »t. 870». Motorno kolo rabljeno ali novo, J00 oom, »Viktoria ali drugo, kupim takoj. Naslov v upravi lista pod 8728. Kupimo takoj stare avtomobile (osebne ln tovorne). Plačamo visoko ceno. Generator de lavnica, Tyrševa 13 (Fl govec, levo dvorišče). IŽtealll Kravo s teletom dobro mlekarico prodam. Ivan MUller, Ljubljana, Janševa ul. 15. ■RIAIIICTA« posastna posredovalnica » Ljubljani j« samo v PREŠERNOVI UL.ICI S« Nasproti glavne polt« Telefon 4« - 30 Vsako nepremičnino v Ljubljani tn njeni okolici kupimo. »Reallteta«, Prešernova ulica it 84-1, nasproti glavne poste. Telefon 44-10. Manjšo vilo v Ljubljani, z modernim komfortom in vrtom kupim. Izplačilo v gotovini takoj. Posredovalci so Izključeni. — Ponudbe na upravo lista pod »Mala vila«, št. 8710. Damsko in moško kolo najfinejše znamke, zelo poceni naprodaj, šuštar-šič, Mehanična delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče.) Moško in žensko kolo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene ln znamke na upravo lista pod »Takoj« št. 8712. EZHHJ Za pisarno alt poslovne prostore oddamo takoj ali pozneje v najem lep, velik salon z balkonom in še eno manjšo sobo na Rimski cesti št. 2 (vogal Napoleonovega trga). Pojasnila daje hišnik ob vsakem času. ■■■■■■■■■■■■■■■a Kupujte pri naših In ser en tih! Monograne u robce ia perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisk icvršlmo takoj.Tainburira nje oblek, vezenje perila Matek 6 Mike* LiaMiaaa. Fraaflfkaitski ■flu nasproti hotela Union Zaves« za zatemnitev praktične in poceni dobavlja Danilo Puc tapetnik Slomškove ulica Stev. & ■■■■■■■■■I hišice si pomagajo Neki možak pripoveduje: »Opoldne sem stopal po ozki gozdni poti, ko zaslišira glasno lajanje od vetrne strani. Brž se skrijem v mirno zavetje. Kinalu priteče po poti lisjak, ki se mu pozna, da so mu moči pošle. Tedaj pa se mu mahoma pridruži docela spočita lisica, teče za trenutek z njim vštric, lisjak preskoči s ceste v gosto grmovie, lisica pa gre sovražniku nasproti, prekriža bliskovito prejšnjo lis Jakovo pot, nato pa krene v nasprotno smer, kakor lisjak. Psi pridrvijo do tega križišča, zmedeno skačejo sem in tja, nato jo ulijejo za lisico; samo trije hočejo za lisjakovo sledjo, pa končno družba še nje potegne za seboj. Tako je spočita lisica rešila utrujenega lisjaka. Iz zgodovine krompirja Krompir, ki so ga prinesli v Evropo po odkritju Amerike, so uporabljali dve stoletji samo za okras kot lepo cvetlico in se takrat ljudem še sanjalo ni, da bo kropirjev gomolj nekoč poglavitna hrana v Evropi. Takrat so gojili in negovali krompir evropski vrtnarji po svojih vrtovih, ker je imel lepo cvetje, ki je bilo povsod zaželeno, cenjeno in zato zelo dragoceno. Krompirjev cvet je bil najlepši okrasek v damskih laseh. Francoski kralj Ludovik XIV. ga je rad nosil v gumbnici pri velikih svečanostih na dvoru. Krompirjev cvet je rad daroval damam na plesu in odlična dama takrat ni mogla biti od kralja bolj počaščena, kakor če ji je podaril krompirjev cvet. No, danes so se časi zasukali in ne cenimo več toliko krompirjevega cveta, pač pa radi jemo krompir. Trgovina z nebesnim kamnom V državi Čile ljudje s posebno vnemo pobirajo meteorje, ki padajo izpod neba in jih potem v veliki meri prodajajo v druge države, čeprav je zemlja tudi drugod polna te vrste rude. Čilenci so si ustanovili celo posebna društva, ki se pečajo samo s to trgovino in so v svetu znana pod imenom: trgovine z nebesnim kamnom. Od žalosti potrti sporočamo, da nam je umrla naša ljubljena žena, mama, stara mama, sestra, tašča, teta, gospa Angela Rupnik Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 11. runija, ob 5 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije. V Ljubljani, 10. junija 19H. Žalujoči mož, sinova Janez in Rudolf, in ostalo sorodstvo. Žalostni sporočamo, da se je smrtno ponesrečil naš oče, brat, stric, svak in zet, gospod Jože Matjan posestnik in gostilničar v Vižmarjih Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 11. junija ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Vižmarjih št. 31, na farno pokopališče v Št. Vidu. V Vižmarjih, dne 10. junija 1911. Žalujoči ostali Green: 3 Luč In tema XXVII. ZADREGA GOSPE BELDEN. »Nisem si mislila, da me bo potegnil,« je dejala gospa Belden, ko me je zagledala. »Kaj me tako gledate? Kaj se je zgodilo?« je vprašala. »Zgodilo se je nekaj posebnega. Samo za trenutek vas ni bilo in že smo nekaj odkrili.« — Nalašč sem prenehal, da bi jo preplašil in prisilil govoriti. Čeprav je prebledela, se ni prav nič razburila, kakor sem to pričakoval. Zato sem nadaljeval: »Odkrili smo nekaj, kar bo imelo težke posledice.« Na moje največje začudenje je pričela gospa Belden jokati. »Vedela sem to,« je mrmrala, »vedela sem to!< Vedno sem dejala, da ne bo mogoče skriti, če kdo pride v hišo. Ona je tako nemirna. »Ali,« se je naenkrat streznila, »vi mi niste še ničesar povedali, kaj se je zgodilo; morda mislite vse kaj drugega.« »Gospa Belden. Kar naravnost govoriva. Ženski, ki skriva pred zakonom v svoji hiši tako važno pričo, kakor je Hana, se ni treba delati nevedne, ko pa je kriva pred svetom in Bogom.« »Kaj hočete reči s tem?« je vprašala gospa Belden. »Nikdar nisem nameravala storiti kako krivico, temveč nasprotno, vedno sem skušala koga rešiti. Jaz---jaz---no, kdo pa ste vi? Kaj vas briga, kaj jaz delam? Dejali ste, da ste odvetnik. Ali ne prihajate v imenu Mary Leavon-■vvorthove nadzirat, če izpolnjujem njeno nalogo in...?« »Gospa Belden, vam je pač vseeno, kdo sem in po kaj sem prišel. Vendar vam moram reči, da aein vam povedal svoje pravo ime in samo pri- Za tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarii o>stavljam, da sem prijatelj gospic Leavenworthovih, pa me vse zanima, kar se nju tiče. Ako vam rečem, da je Eleonora s smrtjo te deklice ...« »Smrtjo? Kaj naj to pomeni?« Njeno začudenje je bilo preveč naravno, nje