fC 100200 855^ A OSREDNJA KNJIJNltA PFt.muRSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini oaa ■ • Abb. postale I gruppo \j6JQtl v Novem Sadu, Bosne in Hercegovine v Sarajevu ter Hrvatske v Zagrebu. Zaključni razgovori s predstavniki gospodarske zbornice Jugoslavije bodo v p Lek v p-nstorih gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. ELIO FORNAZARIČ Predstavniki iranske opozicije pozivajo na solidarnost RIM — Odpor proti šahu v I-ranu ne vodijo verski fanatiki, so izjavili včeraj predstavniki največjih opozicijskih gibanj, odbora CU Dl. stranke Tudeh in študentske zveze CIS. Take vesti razširja šahov propagandni stroj, da bi na nek način opravičil zadnje represivne ukrepe. Cilj vseh opozicijskih gibanj, ne glede na ideološke razlike je zrušiti monarhijo, sestaviti koalicijsko vlado in proglasiti republiko. Predstavniki opozicijskih gibanj so pozvali italijansko in svetovno javnost, naj podpre upravičen boj iranskih množic. zraelom in sosednjimi državami zlasti Jordanijo: nje,nega voditelja Huseina so že povabili, da se pridruži tem pogajanjem. Nadalje bo prebivalstvu Gaze in Cisjordanije priznana pravica do upravne avtonomije v prehodnem petletnem obdobju. V tem obdobju bodo na pogajanjih med Egiptom, Izraelom, Jordanijo (če se bo pridružila) ter palestinskimi predstavniki s tega področja določili tudi dokončni status tega ozemlja. V tem času bo Izrael še vedno obdržal nekaj vojaških oddelkov, notranjo varnost pa bo zagotavljala krajevna policija. Izrael se je nadalje obvezal, da bo prenehal z novimi naseljevanji, Begin pa je izključil, da ne bi, širili sedanjih. Vsa pogajanja se bodo odvijala pod okriljem Združenih narodov v kraju, ki ga morajo še določiti, in bodo slonela na uveljavitvi vseh načel resolucije 242 varnostnega sveta OZN. »Izdajalec, ki je prodal Jeruzalem. Palestino in dostojanstvo E-gipta,s> to je bil prvi odgovor pa lestinske tiskovne agencije WAFA na doseženi sporazum v Čamp Davidu. OLP, pravi še agencija, odklanja rezultate sedanjega vrha, ki pomenijo v bistvu tretji umik I-zraelcev s Sinaja, medtem ko u-deleženci pogajanj nimajo nobene pravice, da bi razpravljali o Palestincih, o njihovih vprašanjih in o njihovi usodi, še bolj oster je bil politični svetovalec Jaserja A-rafata in član centralnega komiteja Al Fataha, Khaled El Hasan, ki je te dni v Rimu. Po njegovem mnenju bo prišlo do novega izbruha nasilja, okrepitve spopadov v Libanonu, nasprotstev med obema Jemenoma, neposredno pa bo vpletena tudi Saudska Arabija. Jasno je tudi naglasil, da je treba poseči po orožju, ko razmere terjajo. V potrditev njegovih besed je včeraj prišla vest o neuspelem terorističnem napadu v Izraelu, v zasedeni Cisjordaniji pa so v a-rabskem mestecu El Birah, vojaške oblasti odredile izredno stanje, potem ko so neznanci odvrgli ročno bombo proti vojaškemu vozilu. Odklonilna stališča sta zavzeli tudi Sirija in Libija, kar je v o-strem in očitnem nasprotju z navdušenjem, ki je zavladalo v Ameriki, kjer se je ugled predsednika Carterja izredno okrepil, pa tudi v Egiptu in Izraelu. Iz Izraela poročajo, da take evforije ne pomnijo od cbiska predsednika Sadata v Jeruzalemu. Vendar so telaviv-ski voditelji takoj pozvali, da ni razloga za pretiran optimizem. Kljub temu pa naglašajo, da bi moral parlament brez posebnih te žav odobriti dosežene sporazume. Lider laburistične stranke Simon Peres je izrazil veliko zadovoljstvo, pacifistično gibanje «mir sedaj« pa je naglasilo, da je zlasti pozitivna odločitev o prekinitvi naseljevanja v Cisjordaniji in Gazi. Kot je bilo na Bližnjem vzhodu. V današnjem «l’Unita» pa Giancarlo Pajetta poudarja »nevarnosti, ki ostajajo. Treba je razumeti, kaj predstavlja polovični mir, saj nerešeni problemi se lahko jutri izrodijo h e v celovit mir, ampak v zaostritev nasprotij*: nihče ni namreč upošteval Palestincev, Sircev in tudi Libanoncev, ki pa so glavni sobesedniki pri vsakem pogajanju o usodi tega področja, (db) V NEDELJO POD POKROVITELJSTVOM PREDSEDNIKA TITA Veličastno in množično ljudsko slavje v Komnu ob 35-letnici sklepa o priključitvi Primorske Slavja se je udeležilo nad 50 tisoč ljudi z obeh strani meje - Slavnostni govornik Vratuša: «Manjšine naj bodo samostojni subjekt sodelovanja, ne pa objekt političnega barantanja in partijskih kombinacij)) Finančni ministri o enotnem monetarnem sistemu BRUSELJ — Finančni ministri devetih držav članic evropske gospodarske skupnosti so se včeraj sestali v belgijskem glavnem mestu, da bi razpravljali o poročilu, ki ga je glede uresničitve evropskega monetarnega sistema, pripravila skupina strokovnjakov. Opazovalci menijo, da tega načrta ne bo mogoče izvesti v predvidenem roku. , ’ i " ' : it , s Ogromna množica se je v nedeljo v Komnu udeležila ljudskega slavja ob 35-letnici odločitve o priključitvi Primorske Jugoslaviji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiMiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii POUDARJENE IZVIRNE ZNAČILNOSTI KOMUNISTOE PARTIJE Berlinguerjev govor v Genovi v ospredju političnih razprav Tajnik KPI je poudaril, da se komunisti borijo za premostitev kapitalizma in za izgradnjo socializma v Italiji - Donat Cattin predlaga «protikomunistično zavezništvo» - Prve reakcije PSI RIM — Prejšnji teden so vsi čakali, kaj bo povedal Berlinguer na množičnem zborovanju v Genovi. No, sedaj so ocene tajnika KPI znane: komunisti nočejo zavreči svoje zgodovine in svoje izvirnosti, skratka, ostati iiočejo komunisti in zato odločno zavračajo socialno demokracijo kot poskus izboljšanja kapitalističnega sistema, ki je zabredel v neozdravljivo krizo. Cilj KPI je, v bližnji bodočnosti, oblikovati «družbeni blok*, ki naj o-mogoči premostitev kapitalističnega sistema v Italiji in jo povede na poti k socializmu, ki pa ga nikakor ne gre enačiti s sovjetskim modelom. Zato je KPI med sovjetskim modelom in socialdemokracijo izbrala «tretjo pot», ki je edino možna ob sodelovanju s socialisti in drugimi demokratičnimi silami. Zato na je KPI zaskrbljena za »nadaljnje obličje* PSI, ker ne ve, kam jo vodi njena sedanja politi-, ka. Kar pa zadeva KD, Berlinguer pričakovati je odklonilno stališče. zahteva, naj se izjasni, ali je pri- zavzela izraelska desnica. Da se tudi v Egiptu prav vsi ne strinjajo s sedanjimi pobudami in stališči predsednika Sadata dokazuje odstop zunanjega ministra Kamela, ki ga je včeraj potrdilo ameriško zunanje ministrstvo Ostro stališče je zavzela tudi sovjetska tiskovna agencija TASS, medtem ko je jugoslovanska agencija Tanjug izjavila, da zaključki zasedanja v Čamp Davidu predstavljajo solidno podlago za mir pravljena stopiti na prste višjim in orivilegiranim družbenim slojem že sedaj, pri reševanju Italije iz krize. Kajti zato so komunisti ostali v vladni večini in jo lahko tudi zapustijo, če se stvari ne bodo iz boljšale. Dejansko je Berlinguer zadovoljil s svojim «trdim» nastopom predvsem komunistično bazo, volivce in simpatizerje, ne pa republikancev, socialistov, socialdemokratov in demokristjanov. stranka, enako pa trdi tudi zase Zato se ne bo odpovedala svojim Politična novost je brez dvoma I šna je lahko enotnost med komu-negativn . ocena La Malte, ki je | nisti in socialisti, če pa je publika doslej rad na vsakem koraku hvalil v Genovi vzklikala geslo: «Lenin KPI. Republikanski voditelji so da, Craxi ne*, namreč mnenja (izjave so dali La I Dejansko je Berlinguer v svojem Malfa, Mammi in Battaglia), da govoru lc redkokdaj omenjal socia-je za italijansko gospodarstvo škod- liste, katerim pa ni prihranil nekaj ljivo govoriti o «prenosu lastnine I pikrih pripomb. Predvsem je na-proizvajalmh sredstev*. Skratka, za | čelno poudaril, da je sedanja po-La Malfo je kapitalistični sistem | le mika «kakorkoli vzeta* nevarna, «zadnje upanje* zahodne Evrope in i ker lahko «pomakne politično os na se sedaj sprašuje celo, ali se vlad-. desr.o*. Glede odnosov s socialisti na večina ne bo razbila že ob di- j pa je po,daril, da ima PSI prav, skusijah o Pandolfijevi «triletki», i k0 se hoče okrepiti, vendar je to če bo obveljala nepopustljivost KPI. j pozitivno le, če se obenem okrepi Demokristjani so previdni, saj jih \ celotna levica. KPI si želi, da bi skrbijo notranja ravnovesja in si PSI bila samostojna in neodvisna zaenkrat ne želijo razbitja političnega okvira. Vsekakor pa se je o-glasil minister za industrijo in kandidat za voditelja parlamentarne skupine KD. Carlo Donat Cattin, ki je v Saint Vincentu, na shodu struje »forze nuove*. predlagal »železni pakt med vsemi protikomunističnimi silami*, ki naj KPI porine nazaj v opozicijo in oblikuje ,nova zavezništva s socialisti. Slednji vztrajno trdijo, da Berlinguer ni bil prepričljiv in prenašajo polemiko na drugo raven. Tako Si-gnorile odgovarja, da »noče povratka KPI v opozicijo*, Cicchitto pa se sprašuje, ali je mogoče govoriti o ustvarjanju socializma v Italiji in o «tretji poti*, če Berlinguer noče razbiti odnosov s Sovjetsko zvezo, kateri PSI odreka' pravico, da bi bila »socialistična*. Balzamo se tudi sprašuje, kolik- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMininiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii KATASTROFALNE POSLEDICE SOBOTNEGA POTRESA V IRANU Pod ruševinami umrlo nad 15 tisoč ljudi Do tal porušeno mestece Tabas in nad 40 vasi - Na desetti-soče ljudi brez strehe - Obračun iz ure v uro bolj tragičen TABAS — Katastrofalni potres, ki je v soboto popoldne prizadel vzhodne predele Irana je po dosedanjih podatkih povzročil vsaj 15 tisoč mrtvih, na tisoče ranjencev in ogromno gmotno škodo. Potresni sunek, najmočnejši kar so jih zabeležili od začetka leta po vsem svetu, saj je imel rušilno moč med 10. in 11. stopnjo Po Mercallijevi lestvici, je do tal porušil mestece Tabas in kakih 40 vasi v okolici. V nekaj sekundah je samo v Ta-basu umrlo pod ruševinami 11 tč soč prebivalcev, medtem ko naj bi bilo po dosedanjih poročilih, v o-koliških krajih še 4 tisoč žrtev. Podatki so zaenkrat sicer še nepopolni, ker se je reševalm. akcija šele začela in odstranjevanje ruševin napreduje le počasi, po drugi stranj pa so pretrgane vse telefonske zveze s prizadetim področjem in edine, precej skope vesti, prihajajo v Teheran le preko radijske zveze s prvimi vojaškimi enotami, ki so že v soboto prihitele v popol- noma uničeni kraj sredi puščavskega področja. Potres je pomembno kmetijsko središče dobesedno zravnal z zemljo, je poročal pilot vojaškega letala, ki se je že v soboto spustila na prizadeto področje. Podobna je slika tudi v drugih manjših krajih, raztresenih po obširnem puščavskem področju. V Tabasu naj bi katastrofo preživel le poprečno po en član v vsaki družini. Seizmologi so v soboto, neposredno zatem, ko so naprave zabeležile katastrofalno premikanje zemeljske skorje, še upali, da je ujma prizadela redko naseljeno področje in da krvni davek ne bo tako tragičen. Že nekaj ur zatem pa so iz Irana, kjer so sicer potresi dokaj pogost pojav, začele prihajati vznemirljive vesti. Jakost sunka je bila tolikšna, da je povzročil preplah tudi v skoraj 800 kilometrov oddaljenem Teheranu, precejšnjo gmotno škodo pa v nekaj sto kilometrov oddaljenih manjših središčih. Med temi je tudi mestece Ferous, kakih 150 kilometrov od Tabasa, ki so ga pred desetimi leti, po katastrofalnem potresu, ki je povzročil nad 10 tisoč mrtvih, nanovo zgradili z antisizmično tehniko. Posebne enote vojske so prispele v Tabas že v soboto ponoči, vendar je učinkovita pomoč ranjencem stekla šele v nedeljo. Ob potresu so izgubili življenje namreč vsi zdravniki, ki so delali v Tabasu, ranjence pa so morali prepeljati v precej oddaljena druga mesta in celo v Teheran. Tako so že včeraj prista-. la na teheranskem letališču tri orjaška letala C - 130 z ranjenci. Šah Reza Pahlavi, ki je osebno prevzel vodstvo reševalne akcije, je Irance pozval naj prispevajo v solidarnostni sklad, da bi bila pomoč, ki jo koordinira iranska humanitarna organizacija rdečega leva in sonca, kar se da hitra in u-spešna. Vojaška transportna letala so tudi včeraj nad prizadetim področjem, zlasti pa nad manjšimi naselji v puščavi, spuščala pakete z živeži, gorivom, zdravili in drugimi potrebščinami. Poseben problem predstavlja preskrba s pitno vodo, kajti potres je onesposobil e dino postajo, ki je črpala vodo iz globine. Vodo zdaj vozijo v Tabas in druge kraje s posebnimi cisternami. Tiskovne agencije zaenkrat ne poročajo, da bi pod ruševinami izgubili življenje tuji državljani. Menda jih v porušenih krajih ni bilo. Kakih 500 delavcev in njihovih družinskih članov, ki so zaposleni pri družbi Italstrade, ki na tem območju gradi cesto, je popolnoma nepoškodovanih. Delo na gradbišču so zaenkrat ustavili, večino strojev pa so dali na razpolago za odstranjevanje ruševin. Zaenkrat še ni poročil o pomoči iz tujine, vendar so vse humanitarne akcije v pripravljenosti, da bi posredovale, čim bo iranska vlada sporočila, kakšno pomoč najbolj potrebujejo. (vi.k) Primorsko ljudstvo je v nedeljo slavilo svoj veliki praznik — 35. obletnica odločitve drugega zasedanja Protifašističnega sveta narodne o-svofcoditve Jugoslavije AVNOJ o priključitvi slovenskega Primorja, Istre in otokov Jugoslaviji. Za proslavitev tega pomembnega zgodovinskega dogodka se je zbralo v Komnu, kjer je bila v nedeljo osrednja slo-vcsuost, nad petdeset tisoč ljudi iz vseh krajev Primorske in z obeh strani meje. Zbrali so se nekdanji borci, ki so v prvi osebi doživljali tiste težke in junaške dni pred 35 leti, in zbralo se je zelo veliko mladih ljudi, ki so zrastli v svobodni, neodvisni in socialistični Jugoslaviji. Kot rečeno, se je veličastnega ;n pomenljivega srečanja v Komnu udeležilo tudi veliko ljudi iz zamejstva, tako s Tržaškega, kot z Goriškega, v dokaz, da je zavest o so nas pehali revanšistični in drugi reakcionarni krogi na naših mejah, v Evropi in tudi izven nje. Narastla moč demokratičnih sil v sami Italiji jim je temeljito omejila prostor za delovanje. Na tej strani meje se je situacija popolnoma spremenila. Namesto nekdanje skorumpirane in neljudske versajske Jugoslavije, je tukaj zdaj nova Titova Jugoslavija, socialistična skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, ki deluje kot samostojni mednarodni socialistični in neuvrščeni dejavnik v svetu. Pa tudi v Evropi polni nasprotij kot celoti so se bistveno spremenile stvari. Narasel vpliv delavskega razreda in demokratičnih sil na tem kontinentu in močno antikolanialno in antiimperialistično gibanje v svetu odvrača s svojim delovanjem neposredno nevarnost nove svetovne enotnosti narodnostno kulturnega : katastrofe. Socializem se kot svetov-Orostora še vedno živa med našimi ni proces uveljavlja na vseh kontinentih. Gibanje neuvrščenosti je po- OSKRUNJEN BAZOVIŠKI SPOMENIK V noči med nedeljo in ponedeljkom je fašistična tolpa ponovno oskrunila spomenik bazoviškim junakom. Skrunilci so s kladivom razbili imena žrtev in zažgali vence pred spomenikom. Naj omenimo, da je od zadnje skrunitve spomenika minilo natanko eno leto. Takrat napadalcev niso izsledili. Novica se je včeraj popoldne bliskovito razširila najprej po Bazovici in potem tudi v mestu. Vaške orgatvzacijc so takoj sklicale sestanek, da sc pogovorijo o nadaljnjih korakih, izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze in deželno tajništvo Slovenske skupnosti pa sta dejanje obsodili v protestnih izjavah. Oskrumba spomenika bazoviškim junrkom je zadnje zločinsko dejanje, ki se jc zvrstilo v Trstu v zadnjem času po pro-tiusimski in protislovenski manifestaciji Liste za Trst, po napadu na sedež »love skih organizacij v Ul. sv. Frančiška, po atentatih na avtomobile jugoslovanskih turistov in po ponovnem napadu na pravico do rabe slovenskega jezika s strani predstavnikov občinskega odbora Liste za Trst. Prozoren namen vseh teh dejanj je skaliti prijateljske odnose med sosednima državama in obuditi protislovensko vzdušje. Podrobneje o dogodku na tržaški strani. zgqdovinskim značilnostim, čeprav o njih svobodno razpravlja. Ne bo se odpovedala ne Leninu, ne Mar-xu. ne Gramsciju, ne Togliattiju. Berlinguer je zelo ostro označil socialdemokracijo in naštel njene zgodovinske napake, od podpore im-MINO FUCCILLO (Nadaljevanje na zadnji strani) ljudmi, kot je bila v njih trdno zakoreninjena pripravljenost na enoten protifašistični odpor, družbeni upor in boj za narodno zedinjenje in neodvisnost. Proslava je imela še veličastnejši značaj ob dejstvu, da je bil njen pokrovitelj sam predsednik Tito. ki ga je zastopal predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher. Topel pozdrav je poslal tudi Edvard Kardelj, ki se velikega ljudskega slavja v osrčju Primorske ni mogel udeležiti. Med številnimi predstavniki raznih družbenopolitičnih in borčevskih organizacij so bili na zborovanju prisotni tudi France Popit, Mitja Ribičič, Marijan Brecelj, Miha Marinko, Vida Tomšič, Aleš Bebler in drugi. Prisotna je bila tudi delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo je vodil njen predsednik Boris Race. Omeniti velja tudi prisotnost delegacije iz slovenske Koroške, iz drugih krajev Slovenije ter iz sosednje Hrvatske. V Komnu, ki je bil za to veliko priložnost nenavadno praznično o-pravljen, so se skozi številne slavoloke začele stekati reke ljudstva že v jutranjih urah. To nenavadno mrgolenje se je nadaljevalo ves dan, največja množica pa se je zbrala na ogromnem in prijetno urejenem prireditvenem prostoru ob 11. uri, ko se je pričela osrednja slovesnost. Na velikem odru se je razporedilo več sto pevcev iz raznih krajev Primorske. Med njimi so bili tudi pevci slovenskih prosvetnih društev z Opčin, iz Doline in Podgore. Združeni zbori so ob spremljavi godbe in pod vodstvom Klavdija Koloini-ja zapeli Internacionalo, nakar je prisotne pozdravil predsednik sežanske občinske skupščine Boris Bemetič, za nj.' i pa je spregovoril slavnostni govornik predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Anton Vratuša. Spored so nadaljevali združeni zbori s partizanskimi in borbenimi pesmimi ter člani goriškega in tržaškega gledališča Iztok Jereb, Dragica Kokot, Anton Petje in Bogdana Bratuževa. Na koncu sta komenska mladinca Erika Godnič in Ivan Uršič prebrala pozdravni pismi Titu in Kardelju. V popoldanskih urah se je slavje nadaljevalo s kulturnimi predstavami ter z družabnostjo in plesom. Med drugimi je nastopila tudi Tržaška folklorna skupina »Stu ledi*. Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Vratuša je v svojem govoru posvetil veliko pozornost zlasti vprašanju odnosov ob meji. Potem ko je spregovoril o pomenu priključitve slovenskega Primorja Jugoslaviji ter o zgodovinskih razmerah in razlogih, ki so do tega privedli je nadaljeval rekoč, da je bilo treba premagovati velike težave na poti do svobode in do postavitve temeljev družbi, kjer bo človek čeveku človek, ne pa izžemalec. Tudi dolgo po osvoboditvi je bilo treba premagovati težke preizkušnje, v katere stalo pomemben mednarodni politični, ekonomski in moralni dejavnik. Vse to je prispevalo k temu, di je tudi v Evropi prevladal duh Helsinkov. »Globoki so viri moči naše revolucije*, je nadaljeval Vratuša. «Njegove pridobitve so omogočile razvoj socialističnega samoupravljanja, njegovo bistvo pa je v tem, da združeni delavci in vsi drugi delovni ljudje svobodno razpolagajo z rezultati svojega dela in odločajo o pogojih svojega življenja in dela. Drugi pomemben vir politične stabilnosti je politika Slavnostni govornik dr. Anton Vratuša bratstva in enotnosti. Tretji vir naše moči ter mednarodnega ugleda je jugoslovanska politika neuvrščenosti. V takem vsestranskem povezovanju ima posebno vlogo tudi politika dobrega sosedstva in odprtih meja. ki je med najvažnejšimi principi politike neuvrščenosti. Vedno smo se dosledno zavzemali za aktivno sožitje v svetu. Naše izhodišče je, da politika sožitja ni zgolj životarjenje enega naroda ob drugem. To je aktivno prijateljsko sodelovanje narodov v reševanju in uresničevanju interesov, ob polni enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju interesov in ob vzajemni odgovornosti. To ni sebično in nevoščljivo škiljenje čez mejo. ampak razvijanje, v interesu vsega obmejnega prebivalstva, duha vzajemnosti in solidarnosti, brez ozira na razlike ali enakosti v družbenih sistemih. • Pravi izpit iskrenosti politike dobrega sosedstva pa predstavlja politika do narodnosti.. Upravičeno pričakujemo in verujemo tudi, da bodo naši sosedje urejali zaščito naših narodnih manjšin tako, da bodo manjšine kot enakopravni dejavnik sodelovale pri urejanju teh vprašanj, ki so bistvene važnosti tako za manjšino kot za večino iii za njuno harmonično sožit-DUSAN KALC (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK STOPNJEVANJE PROTISLOVENSKE IN PROTIJUGOSLOVANSKE GONJE FAŠISTIČNI SKRUNILCI POŠKODOVALI NAPISE IN ZAZGALI VENCE OB BAZOVSKEM SPOMENIKU smo demokristjani morem odboru Poskus zastrupljanja dobrih odnosov in mirnega sožitja v okviru protiosimske kampanje reakcionarnih krogov - Sestanek predstavnikov vaških organizacij - Protesta SKGZ in SSk - Zadnja skrunitev je bila natanko pred enim letom, toda napadalcev niso izsledili ■ Jih bodo tokrat? Protestni izjavi: SKGZ (Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, zbran na seji v Gorici, ostro obsoja ponovno oskrumbo spomenika bazoviških žrtev. Takšno podlo fašistično dejanje je danes mogoče le ob podpori vseh tistih protislovenskih, protijugoslovanskih in --otiosimskih krogov, ki nasprotujejo mirnemu sožitju med obema narodnostima in sodelovanju ter prijateljstvu na meji. Zaporedje napadov proti Slovencem je zaskrbljujoče. Začelo se je s protiosimskirn zborovanjem, ki je dobilo izrazilo fašistični značaj, nadaljevalo z napadom na sedež slovenskih organizacij v Ul. sv. Frančiška v Trstu, zaostrilo z vandalskim napadom na avtomobile jugoslovanskih državljanov in doseglo višek z oskrumbo spomenika v Bazovici. SKGZ poudarja potrebo po solidarnosti vseh demokratičnih sil ter popolni izolaciji vseh tistih, ki zavirajo sožiije in ustvarjajo ozračje napetosti i:i sovraštva, da bi obnovili zloglasno preteklost.« SSk (Deželno tajništvo Slovenske skupnosti izraža vse svoje ogorčenje zaradi vandalskega dejanja, s katerim so običajni fašistični zlikovci ponovno oskrunili bazoviški spomenik, simbol odpora proti fašizmu v naših krajih. Slovenska skupnost z zaskrbljenostjo gleda na stalno naraščanje protislovenske mrž-nje na Tržaškem v zadnjih dneh in opozarja, d i dejanja, kot je bil protislovenski izpad na prvem sestanku rajonski!: svetovalcev in kot je bil dvakratni izzivalni napad na sedež slovensqih orgamzacij v Ul. sv. Frančiška, pomenijo napad na demokracijo in na republiške institucije. Zato deželno tajništvo SSk poziva vse Slovence k odločnemu boju proti vsem pojavom šovinizma in fašizma ter odločno zahteva, naj oblasti izsledijo in zgledno kaznujejo tiste, ki s takimi pro-vokatorskimi dejanji otežkočajo razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in kalijo mirno sožitje PO VČERAJŠNJEM SESTANKU MED USTAVNIMI STRANKAMI V VIDMU Pred sporazumom o deželni upravi: Pogajanja se bodo nadaljevala in najbrž zaključila danes - Razprava v dveh delovnih skupinah, ki obravnavata politična jamstva in posamezne programske obveze mN'M #' M.- :• v o *o tuji geografi z zanimanjem sledili analizi razvoja odprtosti italijansko-jugoslovanske meje, ki bo z osimskim sporazumom dobila tisti inštru ment, da se promet poveča in da se rešujejo tudi narodnostni problemi. Uradni dan F-JK na dunajskem velesejmu Tudi letos je na dunajskem jesenskem velesejmu (Wiener Mes-se» prisotna naša dežela s svojim paviljonom. Prav včeraj je bil uradni dan posvečen Furlaniji-Ju lijski krajini. Zato je bila v avstrijskem glavnem mestu prisotna tudi uradna delegacija F-JK, ki jo je vodil deželni odbornik za turizem Renato Bertoli. Predstavniki dežele so imeli priložnost srečati se z avstrijskima ministroma za prevoze Luseckerjem in za javna dela Moserjem. s katerima so se pogovarjali predvsem o gospodarski izmenjavi, govorili pa so tudi o novih možnostih, ki jih daje o-simski sporazum in o obnovi Furlanije - Julijske krajine. stili karabinjerje. Ti so hitro prišli na kraj vandalskega početja in pogasili ogenj, ki je že zajel bližnje cedre in borovce, potem pa baje obvestili o zločinskem dejanju svoje nadrejene. Za razliko od zadnje oskrumbe spomenika natanko pred enim letom (takrat so spomenik oskrunili v noči med 16. in 17. septembrom), pa karabinjerji tokrat niso o dogodku obvestili predstavnike vaških organizacij, kar jim ti zelo zamerijo. Tako so za oskrumbo zvedeli šele v popoldanskih urah, ko je neki domačin po naključju šel mimo spomenika in opazil razdejanje. Ni znano, če so karabinjerji uvedli preiskavo, da bi izsledili fašistične skrunilce. Predstavniki vaških borčevskih, gospodarskih in kulturnih organizacij so se sestali že včeraj popoldne in sklicali za danes ob 18. uri sestanek v Bazoviškem domu, na katerem se bodo pogovorih o ukrepih in pobudah v zvezi z dogodkom. Medtem pa se se je luči avtomobilskih žarometov zbralo pri oskrunjenem spomeniku-, več je -število domačinov, ki so ogorčeno komentirali ta ponovni napad na svetinjo našega protifašističnega in osvobodilnega boja in ga tudi povezali s protislovenskim, protijugoslovanskim in protidemokratičnim vzdušjem, ki ga v zadnjem obdobju vodijo krogi, ki so našli svoj izraz v protiosimski grupaciji in njenih fašističnih zaveznikih. Obsodbo te ponovne skrunitve bazoviškega spomenika in ogorčenja sta včeraj v posebnih izjavah izrekli tudi vodstvi Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Slovenske skupnosti, ki ju objavljamo posebej. ŠOLSKO LETO 1978/79 Tudi v Trstu stavkajo sodniki Današnje vsedržavne stavke sodnikov se bodo udeležili tudi sodniki naše dežele. Tako je sklenilo vodstvo združenja sodnikov dežele Furlanije - Julijske krajine. Sodniki hočejo s tridnevno stavko opozoriti na nemogoče pogoje, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev in ob tej priložnosti ugotavljajo, da je bila vlada vedno gluha na njihove zahteve, tako v zvezi z organizacijo dela, kot tudi v zvezi z osebnimi dohodki. Tej tridnevni stavki, ki se bo zaključila v četrtek, bodo sledile še «bele stavke*, ko bodo sodniki delali točno po predpisih, kar bo povzročilo velike zastoje rednega dela. SEJA GO SSŠ Sindikat slovenske šole obvešča, da bo v četrtek, 21. t.m., ob 16.30 seja glavnega odbora s sledečim redom; položaj v vrtcih ob začetku novega šolskega leta; problematika strokovnega zavoda; izvajanje zakona 517 na enotnih srednjih šolah; razno. Priporočamo točno udeležbo. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI! RAZPISUJE ABONMA za sezono 1978-79 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) VPISOVANJE ABONENTOV OD 20. DO 30. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL PETRONIO 4. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE, TELEFON 734-265. Po večmesečnih počitnicah danes uraden začetek pouka Uvod v novo študijsko leto bo običajna šolska maša - Letos več novosti, predvsem reforma mature na srednjih višjih šolah S šolsko mašo se danes uradno začenja za šole vseh vrst in stopenj šolsko leto 1978/79. Dijaki in učenci bodo po poletnih počitnicah spet sedli za šolske klopi. Minil je čas zabave, morja in b-ezskrbja, pričelo se bo trdo delo — pridobivanje znanja, branje knjig, skratka učenje. To velja še toliko bolj prav letos, ko bo Sola v znamenju važnih' W form, ki se tičejo v prvi vrsti viŠ-ješolcev, in sicer maturantov. Kaže, da bo letos- nova matura, ki bo terjala od profesorjev in dijakov več truda. Vendar z obojestranskim razumevanjem in sodelovanjem se da preskočiti še tako težko oviro. Danes se torej začne novo šolsko leto. Vse komponente šolskega živ-ljanja bodo oblikovale delovanje naše šole, ki se še vedno sooča z neštetimi vprašanji. Vsako leto ponavljamo in voščimo naši šoli, da bi dobila svojo dokončno identiteto, da bi bilo vse urejeno in prav. Tako tudi letos. Dijakom in profesorjem pa voščimo plodno in kakovostno delo, ki bo pripomoglo k vsesplošni rasti naše slovenske šole. Srečno! ŠOLSKE MAŠE OSNOVNE ŠOLE Šola (F. Milčinski* — maša bo danes ob 9. uri v katinarski cerkvi. Šola v Barkovljah — maša danes ob 10.30 v barkovljanski cerkvi. O-troci naj se zberejo pred cerkvijo 10 minut pred začetkom maše. Šola za Žavlj; in Korošce — maša danes ob 10. uri v Žavljah. Šola (Ivan Trlnko* in pri Dor. ju — maša ob 9. ua v ricmanjski župni cerkvi. Šola Sv. Jakob — otroci naj se zberejo pred e -kvijo ob 9.30. Šola «D. Kette* — v' -nci naj se zberejo na šoli ob 9. uri. Šola (Karel b'.rok» — maša bo jutri ob 9.30 v cerkvi sv. Vincencija. Otroci pa naj se zberejo na šoli že danes ob 8.30. šola (M. Gregorič* — učenci naj se zberejo pred cerk’ -'-> na Kolon-kovcu ob 11. uri. Šola (I. Grbec* — otroci naj se zberejo pred cerkvijo ob 17.30. Šola na Opčinah — maša bo ob 9.30 v cerkvi nn Opčinah. Šola v Bazov: ' — maša ob 10.30 v bazoviški žtmni cerkvi. Šola na Padričah — maša ob 9. i ' v cerkvi na Padričah. Šola v Trebčah — maša ob 10.30 v Trebčah. Šola na Proseku — maša ob 9.30. šola v Križu — maša ob 9. uri. Šola na Repentabru — maša ob 10.30, Šola (Bazoviški juna'■’* Rojan — maša ob 10.30 v Rojanu. Učenci pred šolo ob 10.15. NIŽJE SREDNJE ŠOLE Šola (S. Kccovel* Opčine — maša ob 8.30 v župni cerkvi. Dijaki naj se zberejo pred cer':v”j, nakar bodo š’i po maši v spremstvu profesorjev v šolo, kjer bodo dobili vsa navodila in začasni umik. Šola (I. Cankar* Sv. Jakob — maša ob 9.CJ ’’ c; ' 'd pri Sv. Jakobu. Po maši gredo dijaki v šolo. Šola (Sv. Ciril in Metod* Sv. Ivan-Katinara — maša pri Sv. Ivanu ob 9.30, na Katinari i b 9. uri. Po maši gredo dijaki v šolo. Šola (F. Levstik* Prosek Križ — maša v župni cerkvi na Proseku ob 8.30, maša v župni cerkvi v Križu pa ob 9. uri. Šola (S. Gregorčič* Dolina — ma ša ob 9. uri v Dolini. Dijaki naj se zberejo 5 minut pred začetkom maše pred cerkvijo. Šola «Fran Erjavec* — maša ob 10.30 v rojanski župni cerkvi. Po maši naj se dijaki zberejo v razredih, kjer bodo dobili vsa ustrezna navodila. Šola (Igo Gruden* Nabrežina — maša ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Dijaki n?: se zberejo pred cerkvijo pet minut pred začetkom maše. VIŠJE SREDNJE ŠOLE Šola (Žiga Zois* — maša ob 8.45 pri Sv. Ivanu. Šola (F. Prešeren* — maša ob 8.45 pri Sv. Ivanu. Šola (A. M. Slomšek* — maša ob 8.45 pri Sv. Ivanu. Redni pouk na teh višjih srednjih šolah se bo pričel jutri, 20. t.m. ob 8. uri. Strokovna šola — maša ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši naj se dijaki zberejo v šoli v Ul. Mat-teotti 12, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. Nabrežinsko didaktično ravnateljstvo nam je včeraj sporočilo umik maš. Učenci posameznih šol naj se zberejo danes pred cerkvami 5 minut pred začetkom maše. Šola (Virgilij šček* Nabrežina — maša ob 9. uri v Nabrežini. Šola (Josip Štar'" Medja vas — maša ob 8.30 v Štivanu. Šola Štivan — maša ob 8.30 v Štivanu. Šola Devin — maša ob 9.15 v Devinu. Šola (Karel štrekelj* Sesljan — maša ob 9.30 v Sesljanu. Šoli Cerovlje in Mavhinje — maša ob 8.30 v Mavhinjah. Šola (S. Gruden* Šempolaj — ma ša ob 9. uri v šempolaju. Šola Slivno — maša ob 9. uri v Šempolaju. Šoli Zgonik in Salež — maša ob 10.30 v Zgoniku. Šola (J. Srebrnič* Gabrovec — maša ob 9.30 na Proseku. Šola Briščiki — maša ob 9.30 na Proseku. Zakaj nemščina kot tuj jezik? Šolsko leto se je komaj začelo in že so tu prve polemike, ki zadevajo našo slovensko šolo. Tokrat je prizadeta nižja srednja šola «Sv. Ciril in Metod» pri Sv. Ivanu. Na tej šoli, edini v mestu, že vrsto let poučujejo dva tuja jezika, angleščino in nemščino. Ravnatelj šole dr. Edmund Žetko je stvar uredil tako, da v A razredih imajo dijaki pouk nemščine, v B razredih pa pouk angleščine. Letos pa se je zgodilo, da bo na šoli pouk samo iz enega tujega jezika, in sicer nemščine, pa čeprav se je za angleščino prijavilo 36 dijakov prvih razredov in za nemščino samo štirje. Zakaj tako? Na vprašanja ravnatelja in tržaškega šolskega skrbništva je ministrstvo za šolstvo iz Rima odgovorilo, da je za pouk tujega jezika na nižji srednji šoli predvidena samo ena katedra, zato je ta pouk v tudi več paralelkah nerazdružljiv. Otroci se morajo učiti samo en tuj jezik, in sicer angleščino. Seveda je ravna telj takoj spet protestiral, pridružil Družino Xenye Brass por. Grgič je osrečilo rojstvo prvorojenke MAJE Srečnima staršema čestita kolektiv Glasbene matice. se mu je tudi šolski skrbnik. Pred dnevi so iz ministrstva poslali nov odgovor, v katerem nepreklicno pravi, da se mora na šoli odvijati samo pouk nemščine. Torej velika zmešnjava in salomonska rešitev, ki ne oškoduje nikogar drugega kot dijake same, katerih velika večina si je izbrala za tuj jezik angleščino. . . Pismo uredništvu Pod člankom «šolsko leto 1978/79» v katerem je razporejen urnik šolskih maš za skoraj vse slovenske osnovne, srednje in višje šole na Tržaškem, smo z začudenjem zasledili, dr šole openskega didaktičnega ravnateljstva niso imenovane z njihovimi uradnimi imeni. Zakaj? Sledijo podoisi Go. ur.: Razpored šolskih maš in nazivi posameznih šol so navedeni točno tako, kot so nam jih poslala ravnateljstva za objavo pod rubriko ršolske vesti*. Zato je vprašanje namenjeno openskemu didaktičnemu ravnateljstu. Danes popoldne seja deželnih organov KPI Danes se bodo ob 16. uri sestali deželni odbor KPI. deželna kontrolna komisija in deželna svetovalska skupina KPI. Na sestanku bodo preučili položaj v zvezi s sestavo deželnega odbora in zaključke, do katerih so privedla dosedanja pogajanja med političnimi silami. Uvodno poročilo bo imel posl. Cuffaro. Julri 24-urna stavka bolniških uslužbencev V prejšnjih dneh se je sestalo vsedržavno tajništvo sindikata bolnišniš-kih uslužbencev, ki je preučilo trenutni položaj v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. Na sestanku so odločili, da se čimprej končajo pogajanja v zvezi z novo delovno pogodbo, ki bi morala stopiti v veljavo s 1. oktobrom letos. Ker pa obstajajo še objektivne težave glede na odobritev in realizacijo nekaterih predlogov sindikata bolniških uslužbencev s strani pristojnih organov, je vsedržavno tajništvo proglasilo jutri, 20. septembra, 24-umo stavko bolniških uslužbencev. Petrolejska ladja oplazila jadrnico V Tržaškem zalivu se je včeraj pripetila dokaj nenavadna nesreča. Velika iraška petrolejska ladja «A-muri Yah» je trčila v šest metrov dolgo jadrnico «01ivia», na kateri je družina Mladossich (mož, žena in sin) prisostvovala regati. Na srečo je Luigi Mladossich pravočasno opazil nevarnost in vsi trije so skočili v morje ter odplavali proti obali. Nevarnost so o-pazili tudi na petrolejski ladji, a žal prepozno. Tanker je z bokom oplazil jadrnico in zlomil jambor, vsi trije člani posadke — če jih tako lahko imenujemo — pa so ostali nepoškodovani in so kmalu nato zopet priplavali do jadrnice. Pristaniško poveljstvo je preiskavo o tem dogodku. uvedlo Mrtev delfin v našem zalivu Tržaški gasilci so včeraj popoldne, po pozivu pristaniškega poveljstva našli na odprtem morju v bližini terminala naftovoda truplo približno 3 metre dolgega delfina. Domnevajo, da je žival poginila pred kratkim. Na trebuhu je bila vidna približno 10 cm dolga zareza. Truplo so odvlekli v miljsko pristanišče in danes ga bodo verjetno upepelili v upepel.ievalniku na proseški železniški postaji. 9 Danes bo imela tržaška sindikalna delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki pokrajinskega sindikata CG II - CISL - CCdL/UIL in tovarniškega sveta SIRT (bivša Vetrobel), sestanek na ministrstvu za delo v Rimu. Na tem sestanku bodo preučili položaj delavcev tovarne SIRT. NA ŠOLI D. D AOSTA Danes predavanje o vzgoji otroka Prvi stik triletnega otroka z otroškim vrtcem predstavlja važno prelomnico v njegovem življenju, saj se prvič sreča z določenimi problemi, ki jih prej sploh ni pognal. Tako spozna družbo, kolegialnost. skupne i-gre, deliti mora igrače s sovrstniki, pomagati in sodelovati pri vsem. Da bi bilo to prvo soočanje čim manj pretresljivo, pripravlja Središče za pedagogiko za starše in vzgojitelje ciklus predavanj na to temo. Drugo predavanje bo danes ob 16. uri v osnovni šoli «D. D'Aosta», Ul. Frau-sin 2. • Polkovnik finančnih stražnikov Vin-cenzo Bianchi zapušča Trst, kjer je poveljeval operacijskim enotam, tako na področju ugotavljanja tihotapstva kot tudi davčnih utaj. Pod njegovim poveljstvom so finančni stražniki o-pravili vrsto nadvse uspešnih akcij. V prihodnjih dneh bo nastopil službo v Neaplju, kjer bo poveljeval kra jevni legiji finančnih stražnikov. lllllimilMIIIIIMIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIllllllMtIlinillllllimimiMIIMIinilllllltlllllllIttllllllllllMIIIIIIIIIIII OCENA SEDANJEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA Tržaško združenje obrtnikov o gospodarskih perspektivah Pozitivna ocena gospodarskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo Kakor že pred dnevi Zveza trgovcev, tako je v teh dneh tudi Združenje obrtnikov v Trstu ocenilo sedanji politični položaj na Tržaškem, predvsem v luči zadnjih dogajanj na občini, ter izreklo svoje mnenje o gospodarstvu Trsta ter o nadaljnjih perspektivah gospodarskega razvoja. Združenje obrtnikov namreč ugotavlja, da je noložaj na gospodarskem področju skrajno zaskrbljujoč, in da se ie treba korenito lotiti njegovega reševanja. Še bolj zaskrbljujoče pa je po mnenju tega združenja dejstvo, da so se v zadnjem času poslabšale politične razmere. Hude gospodarske krize in drugih problemov Trsta se prav gotovo ne more učinkoviti lotiti manjšinska uprava, kakršno i-mamo sedaj na občini, pravijo o-brtniki. Njena moč kontaktiranja z deželnimi in vsedržavnimi organi je namreč v takšnem položaju neizbežno okrnjena. Nujni so drugačni ukrepi, ki bodo zaustavili gospodarsko upadanje našega mesta. V najkrajšem času se je treba zato lotili družbeno gospodarskega razvojnega programa dežele. Združenje obrtnikov ob tem navaja vrsto problemov, ki potrebujejo hitrih ukrepov. Na prvo mesto postavlja problem zaposlovanja za mlajše rodove, kajti ustvarjanje novih delovnih mest predstavlja bistven problem za zagotovitev skladnejšega gospodarskega razvoja. Posebej omenja Združenje o-brtnikov vprašanje prosto industrijske cone na Krasu, ki je po mnenju združenja že dokončno določena z mednarodnim sporazumom, ki je postal državni zakon. Z gospodarskega vidika je ta problem temeljnega pomena, v kolikor lahko predstavlja osnovo za nove m u-činkovitejše gospodarske naložbe. V tem okviru je torej gospodarski sporazum med Italijo in Jugosla- vijo nedvomno perspektiven, za njegovo izvajanje pa je treba prisluhniti mnenju vseh družbeno gospodarskih komponent v teh krajih in tudi Združenje odbrtnikov mora pri tem imeti svojo besedo. Posebno poglavje predstavlja pri stanišče, kateremu je treba žago toviti popolnejšo funkcionalnost, i-stočasno pa poskrbeti za prometne povezave. Za preporod Trsta je skratka potrebna nova razvojna politika, ne pa dosedanje oblike subvencioniranega gospodarsta. Požar v Nabrežini Kratek stik je najverjetnejši vzrok požara, ki je izbruhnil včeraj okoli 16.30 v hišici v Nabrežini, Kamnolomi štev. 71, kjer sta- nuje družina Monet. Posegli so gasilci, ki so v kratkem času pogasili plamene, škoda je omejena, saj je požar poškodoval le veran- do in nekoliko osmodil okna. • Tržaška občina sporoča, da pri občinski zakladnici v Ul. Nordio 11 iz-plačujejo deželno doklado za civilne invalide, slepce in gluhoneme za dvo-mesečje julij - avgust. Včeraj-danes Danes, TOREK, 19. septembra ' VITODRAG Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.10 — Dolžina dneva 12.23 - Luna vzide ob 20.46 in zatone ob 9.30. Jutri, SREDA, 20. septembra BRANE Vreme včeraj; na j višja temperatura 21,8 stopinje, najnižja 15,3, ob 13. uri 21,8 stopinje, zračni tlak 1019,3 mm pada, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, veter 11 km na uro severoza-hodnik, morje mimo, temperatura morja 20,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. septembra 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb. RODILI SO SE: Andrea Tonon, Peter Mileovich, Giulia Zanei, Michela Vascotto, Maššitniliano Militti in Giu-lio Gregori. UMRLI SO: 67-letna Carolina Fab-bro por. Bolzan, 57-letni Ferruccio Bellusi, 74-letni Leopoldo Pieri, 64-letni Rodolfo Mlakar, 85-letna Maria Degrassi vd. Vascotto, 61-letni Guido Giurco, 81-letni Gaetano Leonardi, 76. letna Antonia Clai vd. Cialdella, 73-letni Francesco Kariž, 83-letna Maria Pavissich vd. D'Antoni, 77-letna An-na Morgan vd. Pauluzzi in 57-letna Maria Rasman por. Rubini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul-Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) U. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef-št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje • Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Šasijam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Prispevki V počastitev spomina dragega Miloša Kodriča daruje Marija Berne-tič 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Trebčah po Pinku Tomažiču. V spomin na Miloša Kodriča in I-vana Bidovca darujeta Roža in Pe-pi Božič 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, * Kolonkovca in od Sv. Ane. V počastitev spomina Kristine Auer darujeta Vlasta in Žarko Družina 10.000 lir za PD Slovenec. V počastitev spomina Milota Vižintina darujeta Ljubomil in Stanislav Čeme 10.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Srečko Colja 10.000 lir za nagrado Albina Bubniča. Dne 17. septembra nas je zapustil naš dragi oče in nono IVAN RIBARIČ (gostilničar) Pogreb bolnišnice. bo danes, 19. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne Žalostno vest sporočajo: sin, hčere in vnuki skupaj z vsemi sorodniki Trst, 19. septembra 1978 (Občinsko pogrebno podjetje) GORIŠKI DNEVNIK 19. septembra 1978 V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO NA DNEVNEM REDU JE IZVOLITEV ODBORNIKOV SEDEM ŽIVLJENJ V DVEH NESREČAH S petkovo sejo pokrajinskega sveta Od teh jih 6 še ni dopolnilo 20. leta - Prevelika hitrost skupni imenovalec obeh trčenj ^ ClliZcICljcI POlitičflG^ v " | ■ ■ Bo prišlo do enobarvnega ds mokriš tja n s k ega odbora s podporo ostalih strank ? - Porazdeljene funkcije v občinskem odboru v Tržiču Dino Martini OBVESTILO Drugo srečanje »zorašev* bo v soboto, 23. septembra, ob 12. uri v hotelu «Jama» v Postojni. Turina Šolske vesti Mladinski pevski zbor Glasbene ma tiče v Trstu pod vodstvom Stojana Kureta bo pomnožil svoje vrste, zato vabi vse, ki jih veseli petje, da se pridružijo dosedanjim pevcem, ki imajo prvo srečanje v šolskem letu 3978-79 v ponedeljek, 25. t.m. in 29. t.m. v mali dvorani Kulturnega doma ob 17. uri. (Pojasnila daje tajništvo Glasbene matice, tel. 418605.) Vsi učitelji, ki so učili v Trebčah, so vabljeni v nedeljo, 24. septembra 1978, ob 15. uri na poimenovanje o-snovne šole po Pinku Tomažiču. Kino Ariston 17.00 - 18.40 - 20.20 - 22.15 «Rashomon». Režija A. Kurosavva. Ritz 17.00 «Crazy Horse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 17.00 »Emanuelle — le porno-notti nel mondo». L. Gemser. Prepovedan mladini pod 18. letom. Konice 16.30 «Odissea nello spazio 2001». Mignon 15.00 «Heidi». Nazionale 10.30 «11 giudice d’assallo». Grattacielo 17.00 «L'avvocato della mala*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Kay Love-lock, L. Čarati, G. Tinti. Excclsior 16.30 «La macchina nera». Barvni film. Cristallo 16.30 «L'insegnante va in col-legio*. E. Fenech, R. Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Kllodranimatieo 16.15 »Cugine mie». Moderno 15.00 - 21.30 «Incontri ravvi-clnati del terzo tipo». Anrora 16.15 «Una squillo per l’ispet-tore Klule». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Rapitol 16.30 «Grazie a Dio č vener-di». D. Summer. Kittorio Veneto 17.00 »Bella di gior-no». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Catherine De-neuve. Ideale Zaprto. Jutri: 16.30 «Un uomo da buttare*. B. Raynolds. ^'olta Zaprto. Jutri: 16.00 «Pussy — la balena buona*. Barvni film. I-gra mali William. 1 ... , ! Pietro De Nicolo Sedem življenj v dveh prometnih nesrečah. Kar šest žrtev še ni dopolnilo 20. leta starosti. In pri tem skupni imenovalec: prevelika hitrost. To je tragični obračun noči od sobote na nedeljo na naših cestah. Že več kot leto dni, vse od tragedije pri Grljanu (16 mrtvih in več kot 30 ranjenih) ne beležimo na Tržaškem in na Goriškem takih posledic prometne nesreče. Tudi takrat je bil govor o preveliki hitrosti in o neprevidni vožnji, a, vsaj z olajševalno okoliščino, da na tistem mestu hitrost ni omejena. Sedaj pa te olajševalne okoliščine ni. Obe nesreči — a zaustavimo se trenutno le pri nesreči v Tržiču — sta se pripetili na cesti, kjer je hitrost omejena na 50 km na uro. Tako je v Tržiču avto s petimi mladimi Tržačani o polno paro prehiteval alfa romeo goriške registracije na obvoznici in silovito trčil v nasproti vozeči taunus. Kaj se. je zgodilo? Ali voznik (Marino Lino Ridolfo, 18 let) ni opazil taunusa? Ali mu ni uspelo zavreti? Ali je spil kozarček preveč ’i« 'nf' pravočasno "reagiral? Možnosti je več, gotovost pa je ena sama. Razbitine fiata 127, v katerem so sedeli mlad; Tržačani, jasno pričajo, da je hitrost krepko presegala 50 kilometrov na uro. 100, 120 kilometrov na uro? To ni pomembno. Kajti pri trčenju s tolikšno hitrostjo (fiziki učijo, da je treba v primeru čelnega trčenja hitrost obeh vozil sešteti, da dobimo hitrost sunka) je, glede na krhkost današnjih avtomobilov, kilometer več ali manj, povsem nepomemben. Sicer pa verjetno tudi taunus (upravljal ga je 43-letni Tommaso Galeone iz Ronk) ni vozil s predpisano hitrostjo. Zadostoval je le trenutek, desetinka Hi Tommaso Galeone sekunde in šest življenj je ugasnilo Ali se je tako drvenje izplačalo? Ali ne bi bilo bolje, če bi se vrnili domov živi in zdravi četrt ure kasneje? Žal je prepozno za taka vprašanja. In vendar, taka vprašanja se postavljajo tudi prej, sliši- Če ne bo nepredvidenih zastojev. bodo v pokrajinskem sve‘u v petek popoldne izvolili šest članov ožjega odbora, ki bodo skupno s predsednikom prof. Silvanom Pagu-ro vodili v prihodnjem obdobju pokrajinsko upravo. Ni še znano katere stranke bodo zastopane v tem odboru, skoro gotovo pa je, da ga bo podpirala zelo široka in razvejana koalicija demokratičnih strank Nekateri menijo, da bo odbor užival podporo šestih strank, t.j, KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in SSk, proti bi bil v tem primeru le osamlieni misovski svetovalec. Ker pa bo podpora zelo široka, bosta v ožjem odboru zastopani le dva ali ena stranka. V goriških političnih krogih pravijo, da utegne priti do enobarvnega demokristjanskega odbora, ne kateri pa menijo, da bi edini republikanski svetovalec lahko zavzel mesto podpredsednika, tako bi dobili dvobarvni odbor KD PRI. Baje socialdemokrati nočejo v odbor in tudi SSk ne želi v ta odbor, ker je že pred časom zavzela stališče, da bo vodila enotno politiko na deželni, pokrajinski in deželni ravni. Na deželi pa so republikanci postavili veto vstopu Slovenske skupnosti v deželno vlado in zdi se. da so tudi na Goriškem podobnih pogledov. Skoro gotova je podpora programskemu odboru tako s strani demokristjanov kot komunistov in socialistov. Drugi bodo svoja stališča dokončno obrazložili na sestankih za dokončno sestavo programa in ustrezne politične večine, ki se vršijo v teh dneh. Z vstopom slovenskega socialista arh. Jožeta Ceja v pokrajinski svet, se bo slovensko zastopstvo pove- mo jih po radiu in televiziji, bere- čalo na štiri svetovalce kar ho CS£nS h4 ”0 «“*»> lreh v Prednjih S i“, Si K3tav sda??h “St®'/iTi ™«"" »S, liLV te vk,i^',d;,£Sra,m,ken’ poved ali zapoved, je tudi opozorilo. Kdor ga je postavil, je imel razlo- Pokrajinsko upravo čaka po leto DEKLIŠKI ZBOR IZ NABREŽINE obvešča stare in nove pevke, da se začnejo vaje jutri, 20. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Mali oglasi Gledališča ge Ta to In kdor ga ne upošteva nai in IX)1 dni ba jajoči komisarski u- zi Tržič vsi počasi in previdno. Ko-1 ^e uprave do reševanja jugoslo-liko časa bo trajalo? Verjetno le nekaj dni, dokler bodo ljudje pozabili. Znak o omejitvi hitrosti bo počasi zadobil le en namen: paziti, da ni prometnikov, ki bi ti lahko na ložili globo. Ob koncu, iz kronistične dolžnosti, navajamo še imena žrtev. Poleg Ri dolfa in Galeotieja so v Tržiču iz- gubili življenje še 17-letni Maurizio De M i c h c RJL-pLfetn i Pietro de Nico-16, 18-letni Liviano Malusi) in 19-let-ni Dino Martini. Včeraj so pokopali dve žrtvi nesreče pri Tržiču: ob 16. uri so v Ron-kah spremili k zadnji poti Galeone-ja, poldrugo uro kasneje pa ro v Škocjanu' ob Soči pokopali Martinija. Trupla Ridolfa, De Micheleja. Ma-lusaja in De Nicoloja pa bodo danes i mestnika: Franco Marzano (PSDI) vansko-italijanskih odnosov ob tnejih, ureditev pokrajinskega avtobusnega podjetja, aplikacijo decentralizirane psihiatrične službe. Tudi v Tržiču je že pričela z rednim delom demokratično izvoljena občinska uprava. Na prvi seji novega odbora je župan dr. Gianni Maiani porazdelil odbornikom razne funkcije. Podžupan in odgovoren za proračunu in stike z gospodarskimi ustanovami bo Paolo Padovan (KPI), Umberto Clapis (KPl.i bo odgovarjal za finančna vprašanja in osebje, Elios Vertovese (PSI) za urbanistična in ekološka vprašanja, Maria Toma-din (KPI) pa za socialno varstvo in zdravstvo. V odboru sta še na- nici pobratenia med krajevno skupnostjo Prvačina in Doberdom, ki bo v nedeljo, 24. t.m. Organizatorji napovedujejo bogat kulturni program s pevskimi zbori, godbo na pihala, govori in s prosto zabavo. Glavna novost bo gotovo razstava kraških vin, na kateri bodo sodelovali kmetje iz cele občine Doberdob. Zato prireditelji vabijo vse kmete, ki hočejo razstavljati svoja vina, da se do petka prijavijo v Kmečki zadrugi pri Mili. Odbor, ki ga sestavljajo kmetje in vaščani, računa na številen odziv kraških vinogradnikov, saj se po dolgih letih zopet odpira taka razstava. (ks) ti za deželne podpore. V naši pokrajini posvetovalnice še ne delujejo, zato pa bodo v teh dneh morali določiti kje in koliko posvetovalnic bo delovalo v pokrajini, da bodo te lahko zaprosile za podpore. Kot vse kaže, bomo imeli na Goriškem tri konzultorije: enega za Gorico in bližnje občine, enega za tr-žiško področje (zajel bo tudi Doberdob) in enega za Krmin in okolico. V zvezi s tem so predstavnice slovenskih žensk izrazile željo, da bi pri ustanovitvi posvetovalnic upoštevali tudi manjšinske potrebe. Najboljša rešitev bi bila ustanovitev slovenskega konzultorija, ki bi zajemal celo pokrajino, če pa to ne bo mogoče, zahtevajo ženski iniciativni odbori, da se v ostalih posvetovalnicah zagotovi dvojezično poslovanje. Zenski odbori o posvetovalnicah V petek zvečer so se v Gorici sestale na skupni seji predstavnice treh ženskih iniciativnih odborov iz Gorice, Doberdoba in Sovodenj, da bi razpravljale o nekaterih perečih vprašanjih v zvezi z ustanovitvijo družinskih posvetovalnic na Gori-1 niči njegove smrti. Razstava bo od škem. Do srede, 20. septembra, mo- prta do nedelje od 9. do 12. in od rajo namreč posvetovalnice zaprosi-115. do 18. ure. Razstava del Itala Sveva V državni knjižnici v Ul. Mazzini so včeraj odprli razstavo del tržaškega pisatelja Itala Sveva. Razstava sodi v proslave ob petdesetlet- UMRL JE BOGOMIL VIŽINTIN - MILO Zapato Med proslavo priključitve s, venskega Primorja in Istre k Jugoslaviji je v nedeljo v Komnu podlegel srčni kapi znani družbenopolitični delavec Bogomil Vižintin - Milo. Rodil se je v delavski družini v Renčah, kjer je pred nekaj dnevi dopolnil 73. leto starosti. Že pod fašizmom je spoznal, da je potreben boj za narodnostno in družbeno osvoboditev ter se je zato vključeval v napredna prosvetna društva. S tem si je nakopal sovraštvo fašizma, ki ga je začel preganjati. Ko se je primorsko ljudstvo plebiscitarno opredelilo za iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIMiil„i,ii„i,,„„lll„lllllim|||ll||||l|||||||||||I||||||||||||||||llll]|||||||||||||||||||1|||||||||||||mn||||||||n||||||M|i|||a V' Otroški vrtec v Štandrežu popoldne prepeljali v Trst, kjer bo I ob 11.45 žalna svečanost v cerkvi pri j Sv. Jakobu. Stalno slovensko gledališče v trstu gostuje danes, 19. t.m., ob 19.30 v Kočevju in jutri, 20. t.m., ob 19.30 v Novem mestu s predstavo Alda Ni-colaja «Stara garda*. TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-li so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79 (potrditev reda «stalni» do 30. septembra). Izleti ••Arij VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajaltio vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupč 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66. taunus 1300 73. 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. te|. 826084. P(>DJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. kt’PlMO hišo na tržaškem podeželju . bo zmerni ceni. Tel. 743888. NA PROSEKU se je izgubila psička Pasme bassethound. 1 el. 412340. •Kodam odlično ohranjen VW golf LS. 75 KS letnik 76 z avtoradiom. . 2a informacije tel. na št. 795823. *'b'PlM rabljeno stiskalnico za tropine, velikost: številka 50 ali 55. Tel. .228480 od 19. ure dalje. ^AB KORADO — Assicurazloni Generali - nudi svojim klientom in Prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem bradu v Trstu. Ul. Genova 14. Jel. 61034-5. ^ANOVANJSKo HIŠO (kv.m 100) z vrtom in vpeljano trgovino v Pritličnih prostorih v predmestju pro . dam. Tel. 793090 (v uradnih urah) WtEMo vajenko za pekarno Žužek, Gl, Giulia 39 tel. 573148. Združenje Union priredi v nedeljo, 24. t.m., izlet v Bohinj na tradicionalni «Kravji bal» ter v nedeljo, 1. oktobra, izlet na Krško — Kostanjevico. Informacije in prijave na sedežu Združenja Union v Ul. Valdirivo 30. tel. 64459 vsak delavnik, razen ob ponedeljkih, od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10,30 do 12. ure. . . BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDJTNA BANKA S. P. A. TRST - gUCA F. Flt.2l.ib - , -3? 3-I--3.4B bo odgovarjal za šport in vpraša nja prostega časa, Gianfranco De Marchi (KPI) za javna dela, šolstvo in kulturo. oborožen boj in revolucijo, je Vižintin razvil živahno aktivistično delo na spodnjem Vipavskem, kjer je organiziral odbore Osvobodilne fronte in krajevne ljudske oblasti. Na ilegalnem področju se je udejstvoval vse do osvoboditve. Po vojni je bil v prvih vrstah v prizadevanjih za uveljavljanje pravic slovenskih ljudi na Goriškem. Postal je tajnik Demokratične fronte Slovencev, organizacije, ki je bila ustanovljena z namenom, da slovenski ljudje, ki so z mirovno pogodbo ostali pod Italijo, nadaljujejo boj za priznanje narodnostnih pravic, tistih pravic, ki so jih v celoti dosegli z osvoboditvijo. September 1947 bo ostal zapisan kot žalosten dogodek v spominu goriških Slovencev, zakaj razjarjena drahal je takrat v imenu zagrizenega šovinizma, ki ga je podpihovalo italijansko meščanstvo ob priključitvi Gorice k Italiji, napadala sedeže slovenskih ustanov in organizacij, zažigala ter uničevala slovenske knjige, časopisje, imetje ter fizično napadala zavedne Slovence in uprizarjala proti njim pravcate pogrome. Demokratična fronta Slovencev je na te napade reagirala tar ko, da je sestavila delegacijo na čelu z Bogomilom Vižintinom, ki je odšla protestirat k predsedniku vlade De Gasoeriju in zahtevat z mirovno pogodbo in italijansko ustavo zajamčene pravice ter spoštovanje Dravice človeka do svobodnega izražanja njegove narodnostne identitete. Na vodstvu DSS je pokojni Vižintin ostal do aprila 1949, leta, ko se ie moral na ukaz policije u-makniti z italijanskega ozemlja. Bogomil Vižintin se je udejstvoval tudi na strankarskem področju ter je zastopal Slovence v federalnem odboru posoške federacije KPI. Dolga leta mu ni bilo dovoljeno prestopiti meje ter je ta prepoved bila umakniena šele pred nekaj leti. V Novi Gorici, kjer se je nastanil po odhodu iz Gorice, je opravljal vrsto pomembnih nalog. Postal ie predsednik okrožnega odbora Osvobodilne fronte, predsednik Slovenske matice za Novo Gorico, član predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva ter predsednik ali član odborov raznih humanitarnih organizacij in ustanov. Dolgo časa i« bil reoubliški poslanec. Kljub upokojitvi, svojega političnega dela ni nikoli prekinil ter ie vedno pomagal, kjer je bilo potrebno. Spremljal ie vse, kar se je dogajalo med zamejskimi Slovenci ter v italijanski politiki. Aktivno je živel do zadnjega dne. Družini pokojneaa Bogomila Vižintina v imenu slovenskih organizacij, soborcev, prijateljev in znancev iz Goriške izrekamo iskreno sožalje. Občinska uprava v Gorici je ugodila zahtevi za odprtje drugega oddelka slovenskega otroškega vrtca v štandrežu, ki jo podpirajo rajonska konzulta, starši otrok in vsa slovenska javnost. V nekaj dneh bodo s pregrado pridobili prostor za učilnico, potem pa ostaja odprto vprašanje namestitve druge vzgojiteljice. Kakor poročamo na drugem mestu, je postopek za njeno namestitev v teku. V drugi oddelek se je vpisalo 13 otrok. Po zakonu jih je za oprtje oddelka potrebnih vsaj 15, Sodimo, da bi bilo z dobro voljo mogoče nekaj otrok iz prvega oddelka, v katerem je 30 otrok, premestiti v drugega. TECA.II VALUT V MILANU DNE 18. 9. 1978 Ameriški dolar 830.— Funt šterling 1623.— švicarski frank 515.— Francoski frank 188.— Belgijski frank 25.— Nemška marka 418.— Avstrijski šiling 57,50 Kanadski dolar 690.— Holandski florint 380,- Danska krona 145.— Švedska krona 182.- Norveška krona 153.- Drahma 20,10 Dinar 38,50 Giuseppe Santacroce V drugi nesreči, ki se je pripetila kako uro kasneje v Trstu na križišču med Ul. Carducci in Ul. Mi- Grozdje, vino, alegorični vozovi, lano, pa je izgubil življenje 18-letni tombola in deset tisoč ljudi, so bili Giuseppe Santacroce, ki je s svo- protagonisti uspelega praznika vina, jim motornim kolesom s polno paro ki je bil v nedeljo v Krminu, razna privozil iz Ul. Milano, ne da bi dal praznovanja pa so se odvijala vrsto prednost avtu, ki je prihajal z desne, dni v tem kraju ob vznožju Brd. Za-■----------------------- radi svoje lege je Krmin najbolj Dva ranjena V Čelnem poklican, da prirejajo v njem praz- trronin nri nik vina' sai -)e tu središče briškega trčenju pri bamatorci vinogradništva. Poleg tega pa niso Na pokrajinski cesti med Gabrov- P^?ne velike priprave, kajti pričeto in Samatorco se je včeraj pono-1 redlt*ljl lzkonstUO prostrani gornji či pripetila prometna nesreča v ka-1 da aa n-i®m Postavijo razne kio-teri sta bili ranjeni dve osebi Ma- ske' judje P’eše1° kar na asfaltu, lo po polnoči sta čelno trčila fiat P0,1^ te§a ni treba čakati v dolgih 1100, ki ga je v smeri proti šempo- vrstah Pri k|oskih. ker so odprte tu-laju upravljal 22-letni Jordan Kosmi- ^ gostilne in drugi lokali, na iz Šempolaja 46/A in A 112, ki V sprevodu so imeli k' .s sedem ga je upravljal 51-letni Viktor Štoka alegoričnih voz, katerih glavna te-s Kontovela 232. Baje je Štoka iz še ma sta bili grozdje in vino, čeprav nepojasnjenih razlogov izgubil nad- je bila ironija naperjena tudi dru-zorstvo nad vozilom in v bližini odce- gam. Med sprevodom in kasneje tu-pa za Salež zavozil na levo stran ce- di na glavnem trgu so vinogradniki stišča. Štoko so z rešilcem Rdečega brezplačno nudili grozdje, kar je križa prepeljali v glavno bolnišnico, publika seveda lepo sprejela, žara kjer se bo moral zaradi domnevnega di česar pa je bilo potem v raznih zloma leve stegnenice zdraviti od kioskih prodanega veliko vina. V 20 do 30 dni, medtem ko so Kosmini sprevodu je bila še godba na pihala le nudili prvo pomoč in ga nato od- iz Mandrisia z majoretkami Zvečer slovih s prognozo okrevanja v tednu | je bila na gornjem trgu tombola in za to priliko je bil trg do kraja natrpan z ljudmi. V Doberdobu priprave za občinski praznik Na šolskem igrišču v Doberdobu se vaščani že dober teden pripravljajo na občinski praznik ob oblet- OSREDNJA PRIREDITEV JE BILA V NEDELJO Vino, grozdje in zabava na prazniku grozdja v Krminu Toliko ljudi kot letos se prireditelji ne spominjajo dni. • Pokrajinsko tajništvo sindikatov CGIL - CISL ■ CCdL/UIL za upokojence sporoča, da so po dogovoru z vodstvom Teatra stabile na razpolago pri osrednji blagajni abonmaji s posebnim popustom za upokojence. Zaenkrat lahko dobijo abonmaje le i Tisoč tristo ljudi je bjlo na nedelj upokojenci, ki razpolagajo s poseb- skem ^hod ki spada okvir go. no izkaznico pokrajinskega konzorci 6 Uspel nedeljski pohod v Gorici ja za prevoze. Tisti, ki še ne raz polagajo s to izkaznico, se lahko zglasijo za ustrezne informacije na sedežih sindikalnih organizacij t.j. Ul Pondares 8, Ul. S. Spiridione 7 In Trg Papa Giovanni #. riškega septembra in ki je bil spe ljan po Brdih, za tiste, ki so tekmovali na 22 km dolgi progi ali pa samo hodili na 40 km dolgi progi in po Sovodnjah ter Štandrežu za tiste, ki so hoteli le na nedeljski izletniški pohod dolg 9 kilometrov. Take manifestacije imajo že ustaljen uspeh, prirejajo jih zlasti v Venetu, tudi v naši deželi in v Gorici so doživele precejšnji uspeh. Omenimo s tem v zvezi tudi manifestacije, ki se že odvijajo preko mejnih prehodov. Start in cilj nedeljske manifestacije je bil na športnem stadionu na Rojcah, vsi udeleženci so za svoj trud dobili spominsko kolajno na kateri je bilo ime Gorica vtisnjeno v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini. Sodelovali so pešci iz naše dežele, Slovenije in Koroške. V nedeljo bo na progi Gorica - Nova Gorica mednarodna kolesarska izletniška karavana z odhodom izpred občinske stavbe v Novi Gorici. Novogoriški lovci bodo praznovali V nedeljo, 24, septembra, bodo v Bukovici svečano proslavili 30 letnico obstoja Lovske družine Gorica. Proslava spada v vrsto proslav ob 35-letnici proglasa priključitve Primorske k Jugoslaviji. Pokrovitelj slavnosti so Goriške opekarne. Prireditev se bo pričela ob 16. uri v Bukovici: najprej bo slavnostna seja, zatem bo kulturni program, na sporedu imajo še razne zabavne igre, srečolov, ples in seveda dobro založeno kuhinjo z raznimi lovskimi dobrotami. Na slavnost vabijo novogoriški lovci vse, posebno še lovce iz zamejstva. Medtem se v osnovni šoli nadaljujejo popravljalna dela. Do konca naslednjega tedna bodo uredili sanitarije v prvem nadstropju, kasneje pa bodo zaključili dela tudi v drugih prostorih. Na posredovanje rajonske konzulte bodo starši otrok prejeli od svojih učiteljev v torek, ob šolski maši, navodila, kako naj se ravnajo, dokler ne bodo uredili sanitarij ter popravili dvorišča. Na sliki otroci slovenskega otroškega vrtca med igranjem. Ali bodo vsaj v tem letu dobili nove sošolce? DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go lici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43. Seja okoliškega sveta za goriško ravnateljstvo Tudi letošnje šolsko leto prinaša nekaj novosti, ki jih skušajo šolski organi rešiti na najboljši način. O-koliški svet za goriško didaktično ravnateljstvo je na seji, ki je bila prejšnji teden, razpravljal o vprašanjih, ki zanimajo slovenske osnovne šole v začetku tega šolskega leta. Novi zakon o državnih otroških vrtcih ima precej novosti glede urnika in osebja. Svet je ugotovil, da bo precej težav pri namestitvi pomožnega osebja in ureditvi urnika, ki naj bi obsegal osemurni pouk. Razpravljali so tudi o šentmavrski šoli, v katero je v tem šolskem letu vpisan le en učenec. Iz pedagoških in vzgojnih vidikov je prav, tako je rečeno v poročilu okoliškega sveta, da se otrok vključi v večjo skupnost, kjer bodo njegovi uspehi boljši. 7ato se bo verjetno v tem šolskem letu začasno premestila v Pev-mo, tu pa bodo s tem dobili štiri učne moči. Bil je tudi govor o funkcionalnosti šolskih stavb. Po daljši razpravi se je svet razšel v upanju, da se bo do vsi ti problemi čimprei rešili. Š(iri delovna mesta pri mestnem podjetju Mestno podjetje za luč, vodo in metan bo sprejelo v službo štiri kvalificirane delavce električarje in vodoinštalaterje. Prosilci morajo najkasneje do 16. oktobra nasloviti prošnjo na sedež podjetja v Ul. 9. avgosta na posebnem obrazcu, ki ga dobijo v personalnem oddelku podjetja. Ne smejo biti starejši od 35 let, morajo biti italijanski državljani, imeti morajo diplomo državnega strokovnega zavoda in dve leti prak se v omenjeni stroki. jevnih ustanov. Razpravljali so o možnosti vključitve civilnih invalidov v redno zaposlitev pri javnih ustanovah. Ugotovili so, da danes civilni invalidi le težko pridejo do primerne zaposlitve, tako zaradi finančnih razlogov, kot zaradi administrativnih zastojev in brezbrižnosti. Prisotni so se zato zavzeli za nove pobude, ki naj bi omogočile konkretno rešitev tega perečega socialnega vprašanja. Davčna številka na vse prijave INPS Zavod za socialno skrbstvo (IN PS) obvešča vse, ki imajo v službi hišne pomočnice, da morajo na prijavi službovanja pomočnic za trimesečje julij - avgust - september poleg drugih podatkov vpisati tudi lastno številko davčnega kodeksa. Ker je treba prijavo oddati do 10. oktobra, naj se delodajalci zglasijo v pisarni INPS na Travniku, 7:e ne bi dobili na dom običajnih formula rjev. • Do 12. ure 14. oktobra letos lah ko zainteresirani vložijo na gori-škem županstvu prošnje za udeležbo na javnem natečaju za dodelitev e nega mesta vodilnega delavca-ples-karja. Šolske vesti Šolska maša za dijake višjih srednjih šol v Gorici bo danes ob 9., uri v kapeli malega semenišča ▼ Ul. Alvrano. Dijaki naj se zberejo pred šolo pol ure prej. šolska maša za dijake nižje srednje šole «Ivan Trinko* bo danes ob 10. uri. Dijaki naj se zberejo pred šolo ob 9. uri. Učenci slovenskih osnovnih šol v ulicah Vittorio Veneto in Croce naj se danes zberejo ob 8.30 pred šolama. V spremstvu učiteljic bodo šli k šolski maši. ki bo v cerkvi sv. Kana. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Centrale. Trg republike, tel, 72341. Oorica CORSO 16.45-22.00 «Heidi in citta». Barvna risanka. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Violen-za a una baby sitter». S. George. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 «La chiarna-vano Susy tettalunga«. C. Morgan. Prepovedano mladini pod 18. letom. VERDI 17.30- 22.00 «Un tari color malva j. C. Rampling in P. Noiret. Barvni film. I rzir PRINCIPE 18.00-22.00 «Love story». EXCELSIOR 18.00-22.00 «Concerto di fuoco* Nor>a (iorico in okni ir u SOČA 18.00 -20.00 »Posilstvo*. An-gleški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Izgubljena čast Katerine Blum». Nemški film. DESKLE 19.30 »Bitka za Midway». Ameriški film Prispevki V počastitev spomina Bogomila Vižintina Mila darujeta Nežica in Cve. to Kocjančič 50.000 lir za Slovenski dijaški dom. Vključitev civilnih invalidov v javne službe Prejšnji teden so se v Gradišču srečali predstavniki pokrajinskega konzorcija za pomoč handikapiranim in predstavniki sindikalnih organi zocij uslužbencev bolnišnic in kra- V 73. letu starosti je umrl BOGOMIL VIŽINTIN - MILO protifašistični medvojni aktivist, borec za pravice Slovencev v Italiji ter družbenopolitični delavec na Primorskem. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 15.30 (po jugoslovanskem času) v Novi Gorici. SLOVENSKA KULTURNO • GOSPODARSKA ZVEZA Gorica, 19. septembra 1978 19. septembra 1978 šmmm « “* jfij * % * .: • •y..~ . - stPvGtfhg. 4f ^ >v . s*.. M&S 'M b*,.U -V:.. <• t v obeh ni vrstili Rim. ter Posnetek Z nedeljske Velike nagrade Jugoslavije na R Novo dirkališče na Reki je, dalo i Grobnem bo ena izr še zadnjega letošnjega svetovnega I tovno prvenstvo, z; prvaka. Kar v petih kategorijah sol lišče kar najbolje bili najboljši znani že pred 32. dirko deljo jih je preveč za Veliko, nagrado Jugoslavije. sfalt, ki je seveda V razredu do 250 cm pa je naslov bo že za prihodnje osvojil Anglež Ballington na kawa- je več padcev, ki si sakiju, ki je bil na dirkališču v Grob- posledic, niku tretji. S tem je tudi postal prvi Najprej so se poi junak letošnje tekmovalne sezone, motorjih do 50 ccm saj je edin osvojil naslov svetov- Tormo ni dovolil m nega prvaka v dveh kategorijah, čenja, saj je bil o Najuspešnejši na VN Jugoslavije pa pa do cilja v vodi je bil Avstralec Hansford, ki je s tomosu so ostali f poprečno hitrostjo 153,110 km na uro ljjan Rinaudo je r tudi absolutni rekorder proge. takoj po startu. J Za 32. VN Jugoslavije je odprto Krstič pa se mu j novo dirkališče Grobnik na Reki do- krogu, ko je bil n bro prestalo prvo preizkušnjo. Pve- v kategoriji 250 miere se je udeležila domala vsa čakovati "najzanimi svetovni elita z že znanimi letos- . . Bal]ington ;e ii ODBOJKA V ŠESTIH ITALIJANSKIH MESTIH Vse nared za deveto SP Največje možnosti za visoko uvrstitev imajo SZ, Kuba, Japonska in Poljska - Italijani so se pri organizaciji zelo potrudili V šestih italijanskih mestih je že vse pripravljeno za pričetek 9. SP v moški odbojki. V zgodovini dosedanjih prvenstev je bila reprezentanca SZ štirikrat prva 1948, 1952, 1980 in 1962. Dva svetovna naslova je osvojila ČSSR. 1956 in 1966. V zlato knjigo so se j 22. SEPTEMBRA ob vpisali še odbojkarji NDR — 19701 zjja SZ, 21.00: in končno Poljaki pred štirimi leti Francija Skupina C (Videm) 20. SEPTEMBRA ob 17 30: Brazilija - Tunizija. 21.00: SZ - Francija 21. SEPTEMBRA ob 17.30: Francija - Tunizija, ob 21.00: $2 -Brazilija 17.30- Tuni Brazilija - v Mehiki. . . ._ ... Glede številčnosti je danes od- j Skupina D (Bene kc) bo.jka med prvimi na svetu. V med- j 20. SEPTEMBRA ob 17.30: Argen-narodno zvezo FIVB je včlanjenih! tina - Kuba, 21.00: Madžarska -126 držav in skupno'je registriranih Japonska 21. SEPTEMBRA ob 15 00: Japonska - Kuba, 21.00 Argentina - skupno'je registriranih preko 39 milijonov odbojkarjev irr odbojkaric. Tudi v Italiji .je dokaj številno zastopstvo s preko 105 tisoč člani, med katerimi je 40 tisoč odbojkaric. Skupno je v Italiji preko 3 tisoč osnovnih organizacij. Samo te številke več kot nazorno potrjujejo, da je igra ob mreži vse bolj privlačna in popularna, kateri se obetajo lepi časi, in tudi nima tako Sterilnega članstva nobena druga strokovna zveza. Odbojkarji so prehiteli tako nogometaše kot tudi košarkarje. Prav gotovo bo tudi letošnje SP pomenilo korak naprej pri sami Igri kot tudi vsem ostalem, kar-sodi k vrhunskemu športu. Tako kot v ženski konkurenci so možna tudi pri moških presenečenja. Naj-večje možnosti za visoko uvrstitev pa imajo SZ, Kuba, Japonska in Poljska, ki brani naslov. Podcenjevati pa ne gre LK Kitajske, Brazilije, Južne Koreje in ČSSR, ki ima v odbojki izredno bogato in uspešno tradicijo. V preteklosti ita lijanska reprezentanca na svetovnih prvenstvih ni požela velikih us-ehov. Najbolje se .je uvrstila na prvem SP v Pragi leta 1949. osma, toda konkurenca takrat ni bila tako številčna. Potem sta bili dve štirinajsti mesti 1965 v Parizu in 1962 v Moskvi. Praga — 1166 je nri-nesia «azzurrom» 16. mesto. Sofija — 1970 15. :n zadnje prvenstvo v Mehiki skromno devetnajsto, Na 9. SP Jugoslavija ne bo nastopila, ker je bila zaradi odpovedi igranja na svetovnem pokalu lani na Japonskem diskvalificirana Pokrajinski odbori FIPAV. kot tudi centralna rimska zveza, so se pri organizaciji močno jiotrudjli in je pričakovati, da bo to veliko tekmovanje potekalo v največjem redu. Za organizacijo je bilo dijslčj porabljenih preko 500 milijonov lir. Toda izredno dobra propaganda, televizijski prenosi domačih m tujih hiš. vstopnina in drugi zaslužki pa bodo prinesli organizatorju d6-kfi dobička. ■' Izločilne tekme se bodo pričele jutri, 20. t.m.. in končale v, pe: tek. V nedeljo. 24„ se bodo ljevala polfinalna .-.rečania v skupinah. V prsi za končni red od b do 12. mesta — 13. do 24. — Benetke. 1 Zadnja dva dneva, 30.9. in 1. tobra, pa bosta sklepni srečanji za končni vrstni led. SPORED IN URNIK IZLOČILNIH TEKEM Skupina A (Rim) 20. SEPTEMBRA ob 15.00: Italija -Belgija, 17.00: LR Kitajska E gipt 21. SEPTEMBRA ob 17 30: LB Kitajska - Belgija, 21.00: Italija -Egipt. 22. SEPTEMBRA ob 17.30: Belgija - Egipt, 21.00: Italija - LR Kitajska Skupin« B (Bergamo) 20. SEPTEMBRA ob 17.30: Mehi ka - Venezuela, 21.00: Finska -Poljska 21. SEPTEMBRA ob 17.30: Vene- zuela - Poljska, 21.00: Finska -Mehika 22. SEPTEMBRA ob 17.20: Finska-Venezuela, 21.00 Poljska : Me hita Madžarska 22. SEPTEMBRA ob 17.30: Japonska - Argentina, 21.00: Madžarska - Kuba Skupina E (Parma) 20. SEPTEMBRA ob 17.30: Bolgarija - Kanada, 21.00; Nizozemska - NDR 21. SEPTEMBRA ob 17.30: NDR - Bol Kana- Bolga- Kanada, 21.00. Nizozemska garija 22. SEPTEMBRA ob 17.30: da - Nizozemska, 21.00: rija - NDR Skupina F (Ancona) 20. SEPTEMBRA ob 17.30: Romunija - ZDA, 21.00: Južna Koreja - ČSSR 21. SEPTEMBRA ob 17.30: ZDA -ČSSR, 21.00: Romunija - Južna Koreja 22. SEPTEMBRA ob 17.30: Južna Koreja - ZDA, 21.00: ČSSR - Romunija. V športni palači v Vidmu »Primci Carnera* je prostora za 6 tisoč gledalcev. Organizator je bi) glede cene vstopnic dokaj zmeren, da so vsem dostopne. Za skupine pa bo tudi popust. Druga tekma se-igra nekoliko pozno, toda prva je ob primerni uri. Ni potrebno posebej poudarjati, da imamo enkratno priložnost, da si ogledamo nekaj kakovostnih odbojkarskih tekem. NOGOMET V ITALIJANSKEM POKALU Več prvoligašev izločenih V finalni del se niso uvrstile enajsterice Milana, Torina, Vieenze in Rome - Palermo doslej največje presenečenje Uvodno tekmovanje nove sezone italijanskega nogometa, državni pokal, se je v nedeljo končalo. Bil je to prvi del tekmovanja, ki je izbral le osem enajsteric, te ekipe pa se bodo pomerile v drugem, ključnem delu šele po končanem državnem prvenstvu. V nadaljnji del so se torej uvrstila naslednja moštva: Catanzaro, Ju-ventus, Perugia, Lazio, Napoli, Palermo, Cagliari in Inter kot zmagovalec preteklega italijanskega pokala. Že po imenih ekip je razvidno, da je prišlo- do nekaterih presenečenj, kvalificirali sta se namreč tudi dve drugoligaški enajsterici, in sicer Palermo in Cagliari, med nekvalificiranimi pa zasledimo celo Milan, Torino in Romo. V prvi skupini je Juventus brez posebnih težav prešel oviro, katero je predstavljala Fiorentina. Turinča-ni so v zadnjem kolu premagali No-cerino, novinca v drugi ligi, s tremi zadetki v drugem polčasu. Po VELIKA NAGRADA JUGOSLAVIJE MOTOCIKLIZEM PREMIERA NA GROBNIKU USPELA Nove dirkališče povsem ustreza tekmovalnim pogojem - Na prvi preizkušnji zbrana vsa svetovna elita - Slavje Avstralca Hansforda sezone, svetov- je odprto Reki do-Pre-vsa že znanimi letoš- ________________,______na čelu. Udeležbo najboljših dirkačev, tudi tistih, ki so imeli letošnji naslov že v žepu, je mogoče razumčti, če se ozremo na prihodnjo sezono. Na Posnetek z mednarodnega mladinskega ženskega turnirja v Miljah med tekmo Transmore - Rijeka nagrade Jugoslavije na Reki izmed dirk za sve-zato velja dirka-spoznati. V ne-motil gladek a-sfalt, ki je seveda povsem nov in bo že za prihodnje leto odličen. Bilo je več padcev, ki so se končali brez posledic. Najprej so se pomerili dirkači na motorjih do 50 ccm. Španec Ricardo Tormo ni dovolil nobenega presenečenja, saj je bil od samega starta pa do ciija v vodstvu. Dirkači na tomosu so ostali praznili rok. Italijan Rinaudo je moral v boks že takoj po startu. Jugoslovan Zoran Krstič pa se mu je pridružil v 12. krogu, ko je bil na 15. mestu. V kategoriji 250 ccm je bilo pričakovati najzanimivejšo dirko. Anglež Ballington je imel 11 točk prednosti pred Avstralcem Hansfordom, ki je tako imel teoretične možnosti za osvojitev letošnjega naslova. Najhujša tekmeca oba tovarniška dirkača Kavvasakija sta startala iz prve vrste. Hansford je moral v prvem krogu v boks, a je hitro spet pripeljal na dirkališče. Prednost Bal-lingtona je počasi kopnela in v 10. je bil Hansford že v vodstvu. Vsekakor je bilo Ballingtonu dovolj za svetovni naslov že 6. mesto, zato je vozil ves čas za Avstralcem. V 20. krogu ga je prehitel še Nemec Mang. Vsi trije dirkači Kavvasakija so v tem vrstnem redu pripeljali tudi sko zi cilj. Spanec Angel Nieto je vodil v raz redu do 125 ccm od starta do cilja. Drugi je bil Švicar Miiller, ki je prehitel Italijana Confortija. Tudi v tem razredu so Jugoslovani doživeli neuspeh. Svetovni prvak Ballington je takoj povedel v razredu do 350 ccm, za njim pa je za nekaj krogov vozil Hansford. Motor svetovnega prvaka je v šestem krogu odpovedal. Tako je Hansford ušel zasledovalcem. V boju za drugo mesto je bil najuspešnejši Italijan Bonera. Za nameček je Hansford dosegel še absolutni rekord proge. IZIDI Do 50 ccm L Tormo (Šp, bultaco) 38’15”0 s poprečno hitrostjo 130,784 km na uro, 2. Lazzarini (It., kreidler) 38’29”6, 3. Plisson (Fr., abf) 4. Blat- ter (Švi., kreidler) 39'40”3, 5. Eme-rick (ZRN, kreidler) 39’58”5. Do 250 ccm L Hansford (Av., kawasaki) 49’21”1 s poprečno hitrostjo 146,982 km na uro, 2. Mang (ZRN, kavvasa-ki) 49’33”0, 3. Ballington (VB, ka-vvasaki) 49’33''2, 4. Pileri (It., mor-bidelli) 49'41”9, 5. Ekerold (VB, ya-maha) 50’00”6. Do 125 ccm L Nieto (Šp., minarelli) 44’31”3 s poprečno hitrostjo 140,464 km na uro, (foto Žarko Šuc) 2. Miiller (švi., morbidelli) 44'44”1, 3. Conforti (It., mba adriat) 44’44”4, 4. Arald (Av., morbidelli), 5. Mas-simiani (It., mba adriat) 45’14”7. Do 350 ccm L Hansford (Av., kavvasdki) 58'51”2 s poprečno hitrostjo 150,030 km na uro 2. Bonera (It., yamaha) 58'28”5, 3. Fernandez (Fr., yama-ha) 58’42”4, 4. Sousan (VB, yaina-ha) 58’45”7, 5. Ekerold (VB, yama-ha) 58’53”0. ...iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiidhiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiniiiiHiMiiiii.......... V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI prvem delu so celo vodili gostje, potem pa so Bettega in ostali malo pritisnili na plin. Zanimiva je tudi zmaga Monze v Tarantu, saj sta dve izmed najbolj akreditiranih moštev drugoligaškega prvenstva, ki se bo začelo v nedeljo. V drugi skupini se je vse odločilo v neposrednem dvoboju med Laziom ni Vicenzo. Zmagali so Rimljani s tesnim 1:0 z golom Manfredonie dve minuti pred koncem. Izpadla je tudi Bologna. Tretja skupina je bila odločena že kolo pred koncem. Zmagal ali bolje slavil je Palermo, ki je pripravil največje presenečenje celotnega tekmovanja z zmago v Turinu. V četrti skupini se je uvrstil Catanzaro, kajti Milanu ni uspelo v zadnjem kolu premagati prav Catanzaro s tremi goli razlike. Srečanje se je končalo 2:2, igra pa je zadovoljila številne gledalce. Zmagovalec pete skupine je Perugia, ki je v zadnjem kolu igral neodločeno z Avellmom. Udine.se se je v svojih prvih tekmah med profesionalci kar dobr-o odrezal. Napoli se je nekoliko nepričakovano uvrstil v šesti skupini. Neapelj-čani so v zadnji tekmi premagali 1 Genoo na tujem, tako lahko trener Di Marzio še nekoliko zadiha. Kazalo je namreč, da bo zaradi neuspehov v pokalu UEFA in državnem pokalu plačal kot običajno prav trener. Z zmago v Genovi pa Di Marzio še vedno ostane na svojem mestu. V zadnji, sedmi skupini je odločala o zmagovalcu tekma Cagliari -Roma. Slavili so domačini s čistim 3:1, tako je favorizirana Roma izpadla. Tu je še omembe vredna slaba igra Ascolija, ki je v petih tekmah zbral boro točko. SKUPINA 1 IZIDA 5. KOLA Juventus - Nocerina 3:1 Monza - Taranto 2:0 Počitek: Fiorentina LESTVICA Juventus 7; Fiorentina 5; Monza 4; Nocerina in Taranto 2 SKUPINA 2 IZIDA 5. KOLA Lazio - Vicenza 1:0 Pistoiese - Bologna 0:0 Počitek: Bari LESTVICA Lazio 6; Vicenza 5; Bari 4; Bologna 3; Pistoiese 2 SKUPINA 3 IZIDA 5. KOLA Verona - Torino 4:3 Brescia - Cesena 3:3 Počitek: Palermo LESTVICA Palermo 7; Torino 4; Cesena, Bre sčia in Verona 3------ SKUPINA 4 IZIDA 5. KOLA Milan - Catanzaro 2:2 Lecce - Spal 1:0 Počitek: Foggia LESTVICA Catanzaro 7; Milan 5; Spal 4; Lec-ce in Foggia 2 SKUPINA 5 IZIDA 5. KOLA Avellino - Perugia 0:0 Sambenedottese ■ Pescara 0:2 Počitek: Udinese LESTVICA Perugia 6; Avellino 5: Udinese in Pescara 4; Sambenedettese 1 SKUPINA 6 IZIDA 5. KOLA Atalanta - Rimini 3:2 Genoa - Napoli 0:1 Počitek: Sampdoria LESTVICA Napoli 6; Sampdoria 5; Genoa, Rimini in Atalanta 3 SKUPINA 7 IZIDA 5. KOLA Cagliari - Roma 3:1 Varese - Ascoli L0 Počitek: Ternana LESTVICA Cagliari 6; Varese 5; Ternana in Rema 4; Ascoli 1 Udinese — Inter 1:1 VIDEM — Enajsterica Udinese ja, letošnji novinec v B ligi, je včeraj v prijateljskem srečanju remizirala z Inter jem. Strelca zadetkov sta bila Altobelli v 5. in Vagheggi v 20. minuti prvega polčasa. Na stadionu «Friuli» v Vidmu je bilo prisotnih približno 20 tisoč gledalcev, tekmo pa je sodil sodnik Annienti iz Salerna. KOŠARKA TURNIR V SEMEDELI Borovci zadovoljili V svoji skupini so osvojili drugo mesto • Igrali z okrnjeno postavo - Centri nekoliko odpovedali Članska ekipa Bora se je v petek popoldne udeležila turnirja v Semedeli, v organizaciji tamkajšnjega društva. Tekmovanja se je ude ležilo šest ekip, ki so jih razdelili v dve skupini. Z borovci so igrali piranski pomorščaki in predstavniki italijanske manjšine v Kopni. «Plavi» so nastopili v dokaj okrnjeni postavi, saj je večina Borovih igralcev morala ostati v Trstu zaradi dela ali pa ker niso imeli veljavnih dokumentov. Igrali so brez centra Karla Ražma in B. Kneippa. BOR — TPSEŠ PIRAN 35:25 (12:12) BOR: Vatovec 4, Žerjal 12 (4:7), Lokar, Mesesnel, Klobas 12, Trevi-san 6 (2:2), Race 1 (1:2), Pegan Š. in Perco. TPSEŠ: Batistič 4, Perc (0:3), Tjardovič 11 (1:3), Lazar, Trček, Sosič, Rakar 2, Petrina 2, Sušelj 2 (0:2), Kante 4 (2:3), Švonja. PM: Bor 7:11, TPSEŠ 3:11. ON: Bor 9, TPSEŠ 11. To je bila prva tekma, ki so jo »plavi* odigrali od začetka priprav. Na začetku se je to opazilo, saj so v prvih minutah igrali dokaj neurejeno in neučinkovito, le obramba je bila na dobri ravni. V drugem polčasu so se fantje dokončno zbrali in z učinkovitimi protinapadi zanes; Ijivo prešli v vodstvo ter obdržali to prednost do konca. Bolje od ostalih so igrali branilci, pod košema pa so višji igralci nekoliko razočarali. OLD BOYS (ital. manjšine) — Bor 56:42 (25:22) OLD BOYS: Katonar R. 23 (3:4), Katonar G., čpolonio 3 (1:3), Mihevc, Orlando 6, Žaro 12, Jurij 12 (2:3), Markovič. BOR: Vatovec 11 (3:3), Žerjal 13 (7:10), Lokar, Mesesnel 4 (2:2), Klobas 10, Trevisan 4, Race (0:3), Pegan Š„ Perco. PM: Old Boys 6:10, Bor 12:18. ON: Old Boys 6, Bor 10. Proti višjemu in boljšemu nasprotniku, ki je uvrščal igralce merila tretjeligašev, kot sta Žaro in R. Katonar, niso naši fantje mogli veliko. Old Boys so ime'i popolno pre: moč pod košema in to jim je tudi prineslo zmago ter vstop v finale turnirja. Treba je omeniti, da je bilo stanje minuto pred koncem prvega polčasa še 20:20. «Plavi» so bili premalo prepričani v svoje sile in so tako odpovedali: popustili so zlasti v napadu in tudi v o-brambi. Bor je bil kot drugouvrščena ekipa svoje skupine izločen: v finale pa so prišli Old Boys italijanske manjšine in slovenski Old Boys. Nastop borovcev lahko ocenimo kot pozitivnega, vendar bo treba še trdo trenirati da bi dosegli raven, ki bi lahko omogočala uspešno prvenstvo v promocijski ligi. l'P . 1 > , ............................................in........mn.... ITALIJANSKI POKAL nogomet Smola Triestine Kljub stalnim napadom poraz z avtogolom TREVISO — TRIESTINA 1:0 (1:0) TREVISO: Mattarolo, De Cian, Ricčardino, Mayer, Zavarise, Soro, Zandegu, Cassano, Fava, Innocente (od 68. minute Bez), Giavardi. TRIESTINA: Bartolini, Prevedini, Cei, Fontana, Schiraldi, Mascheroni, Quadrelli, Politti (od 50. minute Trai-nini), Panozzo, Franca, Andreis (od 75. minute Rossi). SODNIK: Galbiati iz Monze. STRELEC: v 16. minuti Prevedini (avtogol). NOGOMET Olimpija zopet praznih rok Ljubljančani so za Bežigradom izgubili s splitskim Hajdukom Nogometaši lanskega državnega prvaka — Partizana iz Beograda — igrajo vse bolje. V formo prihajajo ob pravem času, ko morajo pokazati pravo moč tudi v mednarodni areni, saj zastopajo jugoslovanski nogomet v najbolj elitnem evropskem klubskem tekmovanju, v bojih za pokal državnih prvakov. Po slabem začetku si zdaj nabirajo točke in se približujejo samemu vrhu prvenstvene razpredelnice. V sedmem prvenstvenem nastopu so Beograjčani odpravili Borac iz Banjaluke s prepričljivim 3:0. Vse drugače pa je z ljubljansko Olimpijo, ki je v petih prvenstvenih nastopih pospravila samo eno točko. Tokrat je prvič premagal Ljubljančane na igrišču za Bežigradom Hajduk iz Splita. Vse je kazalo, da bo tradicija le obveljala, saj so domačini povedli z 1:0. V nadaljevanju pa je prišla do izraza boljša izkušenost gostov, ki so pospravili ves izkupiček. Zagreb in Velež sta se razšla brez zmagovalca. Gostje so povedli z 2:0, kar pa ni zadoščalo za končno zmago. Neposredni obračun med Buduč-nostjo in Dinamom je bil izredno za nimiv, poln preobratov in gledalci so prišli na svoj račun, saj so videli kar pet zadetkov. Pet golov je padlo tudi na tekmi Sarajevo - Vojvodina. Povsem zasluženo so izbojevali dve točki doma čini, ki so po tem uspehu na odlič nem četrtem mestu lestvice. Vodeča Crvena zvezda je zmagala, toda s prikazano igro ni povsem prepričala. Blestel ni niti Radnički in prikazana igra je bila samo poprečna. Neposredni obračun med novinca-ma se je končal z zmago Železničarja, ki je z 1:0 odpravil Napredak. Minimalno zmago je slavila še Slo-boda v Osijeku. 0:0 3:2 1:0' 2:1 3:2 0:1 1:2 2:2 3:0 IZIDI 7. KOLA Rijeka — Beograd Sarajevo — Vojvodina Sloboda — Osijek C. zvezda — Radnički Budučnost — Dinamo Napredak — Željezničar Olimpija — Hajduk Zagreb — Velež Partizan — Borac LESTVICA Crvena zvezda 11, Budučnost 10, Hajduk, Sarajevo in Velež 9, Vojvodina, Sloboda, Partizan in Rijeka 8, Dinamo 7, Željezničar, Borac, O-sijek 6, Zagreb, Radnički, Napredak, Beograd 5, Olimpija 1. PRIHODNJE KOLO (24. 9.) Beograd - Hajduk, Željezničar -Olimpija, Dinamo - Napredak, Radnički - Budučnost, Borac - Crvena zvezda, Osijek - Partizan, Velež -Sloboda, Vojvodina - Zagreb, Rijeka - Sarajevo. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 7 — Savič (C. zvezda) 5 — Santrač (Partizan) r Džafič (Sloboda), Kovačevič (Sloboda), Bručič in Čerin (o ba Dinamo) 3 — Halihodžič (Velež), A. Miroče vič (Budučnost), Žungul (Hajduk), Radič (Željezničar), Kovačevič (Borac), Rožič (Olim pija), Bakota (Zagreb), Džoni (Dinamo), Vukčevič (Buduč nost), Susič (Sarajevo) 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 5. KOLA Proleter — Mercator 6:0 Čelik — Leotar 3:0 Iskra — Rudar (Lj) 3:0 Maribor — Famos 2:0 Dinamo — Radnik 0:0 Novi Sad — Bosna 2:1 Rudar (V) — Segesta 2:2 Spartak — Kikinda 2:0 LESTVICA Maribor 9, Čelik in Novi Sad 7, Proleter, Iskra, Rudar (Lj) 6, Dinamo, Rudar (V), Segesta in Leotar 5, Radnik, Famos in Bosna 4, Kikin-da 3, Spartak 2, Mercator 2. PRIHODNJE KOLO (24. 9.) Mercator - Kikinda, Segesta - Spartak, Bosna - Rudar (V), Radnik -Novi Sad, Famos - Dinamo, Rudar (Lj) - Maribor, Leotar - Iskra, Proleter - Čelik. SLOVENSKA LIGA ZAHODNA SKUPINA IZIDI 3. KOLA Vozila — Kamnik 5:2 Ilirija — Slovan 1:0 Tabor — Kranj 2:0 Dolenjska — Primorje 1:1 LESTVICA Vozila in Primorje 5, Obala, Tabor in Ilirija 4, Dolenjska, Slovan 1, Kranj in Kamnik 0. (Obala je igra la tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (24. 9.) Kranj - Dolenjska, Slovan - Tabor, Kamnik - Ilirija, Obala - Vozila, Primorje je prosto. VZHODNA SKUPINA IZIDI 3. KOLA Litija — Lendava 4:0 Unior — Šmartno 3:0 Drava — Železničar 0:1 Mura — Kladivar 4:1 LESTVICA Železničar 5, Rudar, Mura, Litija in Kladivar 3, Drava, Unior in Šmartno 2, Lendava L (Rudar je igral tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (24. 9.) Železničar - Mura, Šmartno - Drava, Lendava - Unior, Rudar - Litija, Kladivar je prost. V štirinajsti skupini italijanskega pokala sta se pomerila Treviso in Triestina. Takoj je treba povedati, da je bila zmaga Trevisa odločno nezaslužena, kajti Tržačani so vseskozi vodili igro in oblegali vrata odličnega Mattarola. Sploh pa je Triestina pokazala zelo kvalitetno igro, predvsem pa dobro igra prav sredina igrišča. Panozzo, Franca in Quadrelli so stalno zalagali Andreisa z odličnimi žogami, Andreis pa je morda bil le preveč osamljen. Vsekakor Tržačani so zapravili lepo število priložnosti za gol, zat< ne bi bilo čudno, če bi se gostje vrnili z visoko zmago. Triestina pa tudi ob priložnosti gola Trevisa ni imela sreče, kajti nenevaren strel Zandeguja je Prevedini nehote dotaknil s stegnom in tako ukanil svojega vratarja. To je bila morda edina priložnost Trevisa v vsej tekmi, saj so predstavniki iz Veneta tudi tokrat pokazali, da so trenutno v hudi krizi. Proti Triesti-ni niso pokazali več od velike agresivnosti, tako je bila igra včasih tudi zelo groba. Sploh pa je bila pregroba za tako ne posebno važno srečanje. Tržačani so kljub temu porazu še vedno nesporni favoriti za končno zmago v tej skupini, saj jim bo dovolj osvojiti le dve točki v naslednjih dveh tekmah na domačem igrišču proti Mestrini in Trevisu. Trener Tagliavini je z igro svojih varovancev doslej zelo zadovoljen in to j<- zelo važno pred začetkom tako napornega prvenstva, kot bo letos C liga. V NEDELJO V DOLINI V tekmi s Servolano P. Žerjal najboljši BOr — SERVOLANA 106:138 (30:49, 67:86) BOR: Žerjal 35 (5:8), Koren L. 10, Parovel 6 (0:1), Ražem 20 (2:4), Vatovec 12, Trevisan 8, Pertot 6, Kneipp B. 9 (1:3). SERVOLANA: Grisoni 16 (2:2). Crevatin 10, Michelis 2 (0:3), Gi-mona 12 (0:6), Avon 10 (4:5), Giu-liani 8, Zugan 7 (3:9), Perin 10, Qua-rantotto 26 (0:2), Bubnich 8, Nor-bedo 22 (2:3), Bocchini 6. SODNIK: Gilleri I. (TS) PM: Bor 8:16: Servolana 10:30. Borovci so v nedeljo odigrali svojo prvo sezonsko tekmo na domačih tleh. V dolinski telovadnici so se spoprijeli z močnim četrtoliga-šem Servolano. Tokrat nista igrala Klobas in Race. Tekma je bila značilna za začetek košarkarske sezone. saj je lilo veliko napak na eni kot na drugi strani. Kljub vsemu lahko ocenimo nastop «plavih» kot u-spešen. Zdržali so do 45. minute ko je bil rezultat 75:90. tedaj jim je pošla sapa in tako si je spočiti nasprotnik lahko priigral veliko prednost. . ... Glede tehnične plati srečanja lahko rečemo, da s0 »plavi* na dobri poti, da osvojijo elemente individualne obrambe. V napadu pa bodo morali r 4. iliko več vaditi organizirano igro. Med posamezniki je navdušil Peter Žerjal, tudi Karel Ražem je pokazal lep napredek zaradi borbeno-, sti pod košema. fP Delovanje ZSŠDI V ČETRTEK DVE TEKMI SP V ODBOJKI Na ZSŠDI je na razpolago še nekaj prostorov za ogled izločilnih tekem moškega svetovnega odbojkarskega prvenstva Japonska - Kub* v Benetkah in Sovjetska zveza Brazilija v Vidmu, ki bosta na sporedu v četrtek, 21. t.m. Odhod avtobusa le določen za 11. uro s Trga Ulpiano. NAMIZNI TENIS Šurbek najboljši NOVI SAD — Na dvodnevnem zveznem namiznoteniškem turnirju prve skupine najboljših jugoslovanskih igralcev je bil najboljši večkratni jugoslovanski prvak Dragu tin Šurbek, ki zdaj igra za zahodno-nemški klub Calv. ^urbek je dobil vseh enajst partij, nasprotnikom prepustil le 4 nize. VRSTNI RED 1. Šurbek (Calv.) 11:0; 2. Stipan-čič (Vjesnik) 9:2; 3. Kalanič (Spartak) 7:4; 4. Muhas (Senta) 7:4; 5. Klinger (sel Slov.) 6:5; 6. Kurteš (Vojvodina) C:5; 7. Jurčič (Vjesnik) 6:5, 8. Karakašvič (Partizan), 5:6; 9. Mesaroš (Spartak) 5:7; 10. Ličič (Senta) 3:8; 11. Subotin (Vojvodina) 1:10: 12. Kneževič (Bo-1 1:1 ATLETIKA Ovett 8’13”51 Britanski tekač Steve Ovett — ev ropski prvak na 1500 m — je dosegel nov svetovni rekord v teku na 2 milji. Njegov čas 8’13”51 je za 2 sekundi boljši od dosedanje znamke Brendana Fosterja (VB). S == | = F 1 i| 1. — L Prater 1 2. Laurill 2. -1. Billy Bis X 2. Ceborix X 3. - L Seul 2. Damerella 2 4. — 1. Imabu X 2. Evulsa 2 5. — L Strombolicchio 2. Arsana X 6. — L Mogart 2. Black Velvet 2 KVOTE 12 - 4.866.419 lir 11 — 177.600 lir 10 - 7.700 lir Avellino — Perugia Brescia — Cesena X Cagliari — Roma 1 Genoa — Napoli 2 Juventus — Nocerina Lazio — Vicenza Lecce — Spal Milan — Catanzaro Pistoiese — Bologna X Sambened. — Pescara Taranto — Monza Varese — Ascoli Verona — Torino 1 KVOTE 13 - 59.928.200 lir 12 - 2.826.800 Ur SPORI ŠPORT ŠPORT 19. septembra 1978 NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Vse naše enajsterice remizirale Na Tržaškem je obe točki osvojila leAurisina-Za naše ekipe so nedeljski remiji v bistvu lep uspeh Grandi motori — breg i:i BREG: Ghersinich, Poropat, Klun, kovic, Ražem, Melon, Battichecchia Uež), Azzolin, Samec, Dazzara, strnad. Začelo se je prvenstvo 2. AL in s tem prvi boji za točke. Že v prvem Srečanju je bila prisotna dokajšnja "apetost. Botrovala je zmedi, ki je ?ofiasno zavladala na igrišču, kar !e povzročilo dva opomina in eno Vključitev. Breg je bil boljši v p.p., Medtem ko je popustil v drugem delu Ječanja. Izid je v bistvu pravičen 'udi glede na ustvarjene priložnosti, "tegu je predvsem škodovala visoka ?ra. saj so igralci GM prestregli k°raj vse visoke žoge. V nadalje-ar>ju je ekipa GM prevzela vodstvo ?a sredini igrišča, vendar so Brezni povedli po lepi akciji med Str-Jad_om in Ježom, ki jo je slednji u-8Pešbo zaključil. Brežani so prevzeli vajeti igre v .'''je roke, vendar so nasprotniki v j?- min. z lepim strelom izenačili, "teža ni so po prejeten zadetku po-S®1« živčni in kmalu nato je moral 5JUn zapustiti igrišče zaradi izklju-'tve. Potem so »plavi* predvsem P^ili na to, da bi ohranili točko, Sar jim je tudi uspelo. Jolo Primorje — costalunga 2:2 (0:1) PRIMORJE: Kapun, Blažina, G. fmsu, Angilieri, Šuligoj, Tomizza, parassi, W. Husu, Sugan (58. min. ^za), Barnaba, Rustja. COSTALUNGA: Furlani, Coloni. fužina, Macor, Tulliaiii. Bartole, „.Ussi, Bretti (78. min. Brainich), Fotich, Palcini, Sciarrone. STRELCI: v 7. min. Palcini, 61. P’"'. Rustja. 64. min. Sirotich, 73. Tomizza, SODNIK: Voza iz Trsta. GLEDALCEV: 300 * otvoritveni tekmi nogometnega prvenstva 2. AL sta se na Pro-®ku Primorje in Costalunga ražsla pr' neodločenem izidu 2:2. . Srečanje je povsem zadovoljilo J^vilne navijače, ko so se zbrali s.kp°g proseškega pravokotnika, saj Ia obe enajsterici prikazali lepo " učinkovito igro. preden sta se ekipi taktično kzporedili so gostje po prodorni kaiji desnega krila Bussija pove-> ) s Palcinijem, ki je iz razdalje llrih metrov presenetil negotovega Kapuna. Gol je nekoliko potrl “"teačine, ki se niso znašli, vendar J je Primorje postopoma organista in z lepo ter dinamično igro ."desetino nadigralo nasprotnika,-""kanu se je predstavila edinstvena priložnost, da izenači, vendar *• zgrešil cilj, tudi Bussi je imel napaki G. Husuja priliko, da “"dvoji, vendar je zgrešil. Po tem '? domačini prevzeli pobudo in so “"besedno nadigrali nasprotnika ter J? celo potisnili na njegovo pologa" igrišča. Kljub zanesljivi igri je bilo v vrstah Primorja raz-Jdno, da manjka spreten strelec gati vratarja Furlanija, katerega je končno Tomizza z lepim strelom od daleč spravil na kolena. Prisostvovali smo še nekaj lepim prodornim akcijam. Največjo priložnost za zadetek je vsekakor imel Marassi, ko se je štiri minute pred koncem po lepem driblingu predstavil sam pred Furlanijem. vendar je za las zgrešil zadetek. Remi vsekakor predstavlja pravilno plačilo za obe ekipi, ki sta pokazali lep nogomet. Costalunga nedvomno lahko upravičeno upa na prestop v višjo ligo. Povsem pa je tokrat presenetila ekipa Primorja, ki je biia dobro uigrana in organizirana v vseh sektorjih. Škoda, da proseškemu klubu primanjkuje spreten strelec, ki bi lahko dal svojim zvestim navijačem v tem prvenstvu res mnogo zadoščenja. Vsi nogometaši Primorja razen nekaterih izjem, so dobro odpravili svoj prvi nastop, pred vsemi bi pa tokrat omenili W. Husuja, ki je bil pravi »motor* ekipe. B. R. GAJA - SOVRANA 0:0 GAJA: Olivieri, Olenik. Čermelj, Vrše, Gabrieli, Viviani, B. Grgič, Zippo (Milkovič), Zuzich, Bolcich, Rismondo, 12 Kante, 13 I. Grgič. SOVRANA: Donato, Verdnich, Vi-sintin, Suriano, Ierman, Vidoni, Marchio, Lenardon, Orto, De Ca-16, Tosetto. Gaja je proti ekipi, ki sodi prav gotovo med kandidate za prestop v višjo ligo Sovrane (med katerimi igrajo igralci, kot so Tosetto, bivši član Triestine, Vidoni, Mar-chid in Lenardon) izbojevala zaslužen remi, kar je obenem zlata Več zato se izid v prvem polčasu ni : spremenil. i," nadaljevanju se stanje na igri-jj5u v bistvu ni mnogo spremenilo, b morje je odločno pritisnilo in lepi prodorni akciji branilca ""goja z Rustjo povsem zasluže-izenačilo. Veselje v vrstah Pri-,,°rja pa je trajalo le nekaj mi-3, ko je Sirotich izkoristil oklepaje proseške obrambe in drugič kak! magal Kapuna. Primorje pa ni-;or ni položilo orožja. Domačini zbrali in ponovno začeli oble- hidi prvega kola nogometne-prvenstva so jasno potrdili, rta se obeta dokaj izenačeno prvenstvo. Sedem od osmih odi-teanih tekem se je končalo brez zmagovalca. Edinole Aurisini je "spelo (v gosteh) priti do zrnate proti novincu lige, proti mla-rt’ ekipi Giarizzol. S to zmago ,e tako nabrežinska ekipa edina * polnim številom točk, medtem so Giarizzole edina enajstega brez točke. y tem kolu so lepo presenečene pripravile tudi naše enajste-rice. Pred vsemi bi vsekakor "hienili padriško-gropajsko Gaja, ki je prisilila k remiju Rotirano Sovrano. Brez zadetka se je končal tudi dvoboj v pelini med Rosandro in Zarjo, 5‘ vsekakor bolj zadovoljuje °"s'alunga Campanelle Ž?u!e' Primorje Giarizzole tjdrisina - Primorec Marc- V rco - Opicin- B. R. tsregovi kadeti so sobotno tekmo s S. Giovannijem izgubili z 1:2 vredna točka. Ekipa Gaje je, kot rečeno ostala od lani nespremenjena, le da sta zapustila moštvo Botti in pa v zadnjem trenutku tudi Visintin. Že sam začetek tekme je prikazal jasno sliko obeh ekip. Šovra-na je bila tehnično za razred boljša, Gaja pa borbena in požrtvovalna. Prvi polčas je potekel znamenju premoči gostov iz Trsta, ki so z dobro igro ogrožali Oli-vierijsvo mrežo; uspelo jim je tudi povesti, toda sodnik je gol (pra vilno) razveljavil zaradi «off-sida». Gaja je praktično ves prvi polčas igrala obrambno, Branko Grgič pa je bil v napadu vse preveč osamljen. Vsekakor pa ji je uspelo obdržati bel izid. Po odmoru je igra nekoliko oživela, ker se je Gaja le «odprla», Tržačani pa so s Tosettom in Vi-donijem diktirali nevaren tempo pred vrati Olivierija, ko so z dvema streloma od daleč zadeli vratnico. Toda tudi domačini so si proti koncu ustvarili v protinapadu izrazito ugodno priložnost za gol, ko se je Grgič lepo otresel nekaj igralcev in v samem kazenskem prostoru lepo streljal, toda visoko! V nadaljevanju pa so bili vsi upi Tržačanov, da bi povedli, zaman, kajti obramba Gaje (pri kateri se je zlasti izkazal mladi 17-letni Gabrieli) se je izkazala. Torej lahko rečemo, da je bila obrambna poteza, ki jo je uvedel trener Kozina, uspešna. Vsekakor še vedno velja za «zeleno-rumene» načelo, da lahko zaustavijo tudi močne ekipe. d. gr. ROSANDRA - ZARJA 0:0 ROSANDRA: Depas, Schettini, Slaka, Taddeo, Picchieri, Grezarl Sodomaco (Colavecchia), Corbatti, Cicchese, Kirkmeyer, Tommasi. ZARJA: Puzzar, Franko, Grgič, Samese, Metlika, CeccH, Frando-lič, Mikuš, Surčič, Bidussi. Pieri (d.p. Terčon), 12 Favento, 13 Križ-mančič. Prvo gostovanje v letošnjem prvenstvu se .je za bazoviško Zarjo zaključilo uspešno. Bazovci so izbojevali proti solidni Rosandri točko in dokazali, da bodo trd oreh za marsikatero enajsterico. Točka je toliko bolj pomembna, ker je Zarja igrala brez nekaterih svojih standardnih igralcev (Vojko Križ-mančič, žagar in Cuccari). Kronika tekme m bogata, saj sta enajsterici igrali pretežno na sre- dini igrišča ter se spuščali v red ke protinapade. Zarja jc ubrala o-brambno taktiko, ki se je izkazala za uspešno. V protinapadih je j spravljala nasprotnika v velike težave. V prvem polčasu je pobudo imela predvsem Zarja, ni je z dobro igro na sredini igrišča zaustavljala napade Rosandre in zalagala napadalce z uporabnimi žogami. Najlepšo priložnost sta imela Fran-dolič in Bidussi, toda oba sirela sta skončala za las mimo vrat. V drugem polčasu pa je vajeti igre prevzela Rosandra in sprožila nekaj napadov, ki pa jih je obramba Zarje z lahkoto odbila. V 60. minuti igre je Zarja nanedoma popustila in to .je izkoristil Cicchtse, ki je resno zaposlil zanesljivega Puzzarja. Po tem strelu je sledila vrsta kotov v korist Rosandre. Najlepšo priložnost je ponovno imel Cicchese, njegov strel z glavo pa se je odbil od prečke. Prava sreča, da se je Zarja po tej seriji napadov predramila in zaigrala tako, kot je sposobna. Tako je z lahkoto obdržala neodločen izid do konca tekme. Big PRIMOREC — SAN MARCO 0:0 PRIMOREC: Maglica. Sosič, Štoka, Mauro Kralj II., Husu, Marko Kralj, v 20. min. p.p. Angel Milkovič, Možina, Križmančič, Boris Kralj, Mauro Kralj I., 12 Grgič. SAN MARCO: Balzarini, Candus-so, Minca, Viraldi, Toffanin, Stra-di, Gerin, Pacor, Zolia, Bones, Cle-mentin, 12 Montanelli. 23 Filipat. SODNIK: Vedana iz Trsta. Gledalcev približno 100. V prvi tekmi letošnjega prvenstva 2. amaterske lige ie Primorec remiziral z belim izidom proti gostujoči ekipi San Marca. Izid je pravičen, saj sta si bili ekipi povsem enakovredni. Najlepšo priložnost pa so imeli gostje v prvem polčasu, ko se je po strelu Clemen-tina žoga odbila od zgornjega dela prečke v out. Tudi Trebenci so. predvsem v prvem polčasu, imeli zrele priložnosti Za gol, a napadalci so bili pri zaključevanju netočni. V drugem polčasu sta ekipi igrali predvsem na sredini igrišča. Poskušali sta priti do zmagovitega gola, a obe obrambi sta bili vedno na mestu, kar je tudi prineslo delitev točk. B. K. Čeprav je bilo tako napetih trenutkov pred obojimi vrati precej, se je tekma Primorec — San Marco končala z 0:0 ...................................................................iiMiiiiHitniMiiiHiimiiiiiiiimnmiiimtiiHiniiiiiitniluiiiHiiiinnmtiluiiiinnm« ATLETIKA PRI ATLETIH BORA IN LEVSTIKA Obilica novih osebnih rekordov Dosegli so jih na deželnem prvenstvu v troboju za dečke in deklice ROMANS - JUVENTINA Pretekli teden je bilo v Gorici in Vidmu deželno prvenstvo v troboju za deklice in dečke A in B kategorije. Na tekmovanju sta s svojimi a-tleti nastopili tudi slovenski društvi Bor in Levstik. Medtem ko je pro-seški atletski klub nastopil v Gorici le z deklicami, je tržaški Bor tekmoval tako v ženski, kot v moški konkurenci (Videm). Seveda, so tudi letos imeli glavno besedo furlanski tekmovalci, ki so v mlajših kategorijah za tržaške tekmovalce le redkokdaj dosegljivi. Vseeno moramo zabeležiti lep napredek predvsem Borovih dečkov, ki so skoraj vsi dosegli nove osebne rekorde. Najboljši od vseh je bil vsekakor Alojz Langan, ki jč poleg dobrega rezultata v troboju izboljšal še osebni rekord v metu krogle. Osebne znamke so izboljšali nato še Poljšak, škerlavaj in Zupančič v troboju, Škerlavaj na 80 m ter v višini ter Poljšak, Zupančič in Zet-tin v krogli. Nekoliko pod svojimi možnostmi je tokrat tekmoval le Aljoša Gašperlin. Med deklicami je največ točk zbra- la Klara Stefani, ki je tudi izbolj-šla osebna rekoiW na 80 m ter v višini. Boljše od starih znamk sta tekmovali še Kebarjeva ter Natural v krogli ter seveda v troboju. DEČKI Kategorija A 60 m krogla višina točke Alojz Langan (Bor) 11”1 9,78 1,55 764 David Poljšak (Bor) 10"8 9,02 1,45 696 Aljoša Gašperlin (Bor) 11”2 8,44 1,35 518 Edi škerlavaj (Bor) 11”8 5.70 1,40 286 Peter Zupančič (Bor) 12”0 7,44 1,40 272 Sergij Zettin (Bor) 1276 6,08 1,20 1()4 DEKLICE Kategorija A 80 m krogla višina daljina Klara Stefani (Levstik) 11”8 7,59 1,25 Nadja Menegatti (Levstik) 12’6 6,90 3,72 Karmen Menegatti (Levstik) 12'’6 6,90 3,54 """O..........................................uiiiHiiiimtmum^miiippumiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiimininnHiii............................................................................................. NOGOMET TURNIR «ORCINE DOBERDOB> Mladost in Vodice finalista V polfinalnih spopadih so Dobordobci premagali Sovodenjce (2:1), ekipa Vodic pa Kras (4:2) MLADOST - SOVODNJE 2:1 (1:0) MLADOST: A. Gergoiet, Frando-lič, D. Devetak, Dužman, Cotič, E. Ferfolja, I. Devetak, K. Ferfo-lja, G. Ferfolja, E. Gergoiet, M. Gergoiet, 13 Pahor, 14 Ferletič, 15 D. Gergoiet. SOVODNJE: Uršič, Ferfolja, Flo-reiin, Bogon, Kovič, Peteani, Tomšič, Maršan, Butkovič, Devetak, 12 Petejan, 13 Šuc, 14 Cenlut. STRELCI: v 17. min. K. Ferfolja, v 68. min. G. Ferfolja, v 71. min. Butkovič. Mladost se je z zmago nad ekipo iz Sovodenj uvrstila v finale turnirja »Občine Doberdob* skupno s šempetrsko ekipo Vodic. Izid te tekme pa vsega ne pove, saj so Sovodnje predvsem v drugem polčasu igrale bolje kot domačini, zato mislimo, da bi bil remi bolj pravičen. Prvo priložnost je imel K. Ferfolja, ki je v kazenskem prostoru streljal za las nad vratnico. V začetnem delu tekme sta si bili ekipi enakovredni, kljub temu da je Mladost ustvarila več priložnosti za gol. V 17. min. so prvič povedli domačini s K. Fer-foljo, ki je izven kazenskega prostora streljal v kot pod vratnico, tako da se vratar strelu ni mogel upreti. Po tem zadetku ni prišlo do konca prvega polčasa do večjih presenečenj. V nadaljevanju pa so pobudo prevzeli gostje in večkrat ogrožali vrata domačinov: kljub temu pritisku pa so domačini zopet povedli in sicer z G. Ferfoljo, ki je izkoristil lepo podajo Ferletiča in z lahkoto premagal vratarja. Gostje so tedaj skušali remizirati in le tri minute kasneje je Butkovič dosegel častni zadetek. Sovodnje so po tem zadetku skušale vsaj remizirati, kljub množičnim napadom, pa se je domači vratar dobro branil (pomagala mu je tudi vratnica), tako da je izid ostal 2:1 za domačine. VODICE - KRAS 4:2 VODICE: Vodopivec, Lenščak, Cej, Humar, Kralj, Korpar, Osta-jič, Cigoj, Špacapan, Jeremič, čer-natič. KRAS: Bogateč, Škabar, Race, Verza, Žužič. Blažina, Colja, M. Milič, Trampuž, Z. Milič, Šegina. STRELCI: v 14. in 46. min. Z. Milič, v 21. Cigoj, v 55. min. Jeremič. v 88. min. žužič (avtogol). RDEČI KARTON: Bogateč in Jeremič. SODNIK: Martello iz Tržiča. V drugi polfinalni tekmi je zmaga pripadla ekipi iz Vodic iz Šempetra. Kljub visokemu porazu, je ekipa Krasa igrala dobro, saj so si Vodice zagotovile /tnago ie v zaključnih trenutkih tekme. V 14. min. je nrvič povedel Kras z le- minut kasneje so Vodice s Cigojem po napaki Krasove obrambe remizirale. V nadaljevanju pa so Kraševci že v prvi minuti povedli spet z Z. Miličem. Devet minut kasneje so Vodice še drugič izenačile z golom Jeremiča, ki je s silovitim strelom ukanil vratarja. Igra je nato postala bolj živahna in izenačena. Vse je kazalo, da bo treba zmagovalca določiti z naknadnimi enajstmetrovkami, nekaj minut pred koncem pa so Vodice dokaj nepričakovano povedle z avtogolom žužiča, v zadnji minuti pa je Kralj zaokrožil rezultat na 4:2. Finalna srečanja bodo na sporedu v nedeljo, 24. t.m. D. Gergoiet javljeni tudi koledarji, iz katerih je razvidno, da se bo na Tržaškem prvi del prvenstva končal z 11. kolom 10. decembra, medtem ko bo na Goriškem konec prvega dela šele 21. januarja, saj bo prvenstvo za božične praznike prekinjeno. B. R. KOŠARKA TURNI« V CUsUN/i Zmaja Kvarncra ZA 3. AMATERSKO LIGO Objavljen seznam ekip Deželni odbor nogometne zveze je v svojem uradnem poročilu št. | 3 objavil tudi imena ekip, ki bo-1 do letos nastopale v 3. amaterski I ligi. Za prvenstvo, ki se bo pričelo v nedeljo, 1. oktobra, se je prijavilo kar 161 ekip, katere so porazdelili v 13 skupin. Med temi imamo tudi štiri slovenske enajsterice, to so Mladost in Sovodnje, ki bosta igrali v go-riški skupini M, Vesna in Kras pa bosta igrali v skupini N. Na Tržaškem se je za to prvenstvo vpisalo 23 ekip, katere so porazdelili v dve skupini. V skupini N igrajo: Čampi Elisi. CGS, Edera, Espe- ria S. Giovanni, Esperia SL, In-ter SS. Kras, Op. Supercaffe, Ro-ianese, Union, Vesna. V skupini O igrajo: Artigiani, Baxter, Cave, Chiar- bola, Domio, Duino, Flaminio, Ra-buiese, S. Andrea, S. Anna, S. Sergio, S. Vito. Iz tega je razvidno, da imamo letos štiri ekipe manj kot lani, to so Afi-Siat, Modiano, Donatori in Rozzol. Sicer pa je vso imovino in nogometaše Rozzola prevzel Libertas, ki nastopa v 2. AL. Novi član 3. AL je Esperia S. Giovanni, ki je praktično prevzela imovino in nogometaše lanske Esperie Pio XII. Poleg tega so letos v 3. AL še Edera, Op. Supercaffč in Flaminio, ki so izpadli iz 2. AL, kamor pa so si priborili pot Gia rizzole, Sovrana in GMT. Poglejmo še katere ekipe sestavljajo goriško skupino M: Mariano, Panzano Marcelliana, I-sonzo S. Pier, Vermegliano, S. Lorenze Isontino, Sagrado, Sovodnje, Pro Farra, Mladost, Lib. Capri-va. Fogliano. Poggio, Brazzanese, Azzurra GO, Piedimonte, Villanova Judrio. pim strelom Z. Miliča, a le nekaj1 Poleg sestave ekip so bili ob- OOSENZA — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v tem kraju je reški Kvarner osvojil prvo mesto. V zadnji in odločilni tekmi so Rečani premagali Lugano s 109:99. JADRANJE NA REGATI ČUPE Mlahava jadra v Sesljanu Tekmovanje je skvarilo pomanjkanje vetra - Gulič, Malalan in Starc najboljši - V oktobru še ena regata V Sesljanskem zalivu je bila v nedeljo članska jadralna regata v organizaciji Pomorskega kluba Ču-pa. Na startu se je predstavilo kar 34 posadk. Čeprav je bil lep, sončen dan, se ga jadralci niso razveselili, saj ni bilo skoraj nič vetra, tako da se je tekmovanj’ zavleklo do poznega popoldneva. Čeprav je jadralni šport pri nas sorazmerno mlada športna panoga, moramo resnici na ljubo reči, da ni bilo večjih prekrškov, če izvzamemo dejstvo, da je morala žirija ponoviti start, ker je več jadrnic predčasno startalo. Vlcžen je bil tudi protest proti Cefizlju, ker s° je posluževal nedovoljenega krmarjenja. Posadka Cefizlja je bila zato diskvalificirana. Zadnje priprave pred nedeljsko regato Čupe v Sesljanskem zalivu Pomanjkanje vetra pa je povzročilo tudi množičen odstop. Prav zaradi tega (in zaradi velike udeležbe na članski regati), bo skušala Čupa organizirati še eno regato v oktobru, na ločenih progah za «ka-binate* in jadrnice, kajti prav zaradi pomanjkanja vetra nedeljska regata ne daje prave slike o stanju jadralnega športa v zamejstvu. Rezultati: «KABINATI» 1. 910 (Comet, Gulič) 2. Kajtimar (S 30, Malalan) 3. Dolina n (Brooks, Glavina) 4. Paola III (Meteor, Zavadlal) 5. Ona (S 30, Kosmina) kaznovan s 30 min. pribitka 6. Rosalba (Tucano, Nanut-Kulot) 7. Jura (S r i, Zandomeni) 8. Vihar (Cutter, Križnič) ODSTOPILI Morbin (Cutter, Kobec) Rumegal (EC 26, Hmeljak) Pinguin (Passera, Pertot) Pinguin (C1 -Jo II, S. Pertot) Galeb (Ship, rtanič) Vihar (Harmony,. Vesel) Tihanga (Daimto. ščuka) Osoj (Zvezda, Contelli) Ifigonia II (Meteor, Premrl) Amalown (Kudu, Babič) JADRNICE 1. Jastreb (470, Malalan) 2. Omara (Jole 0, Guštin) 3. Pedro (470, Sedmak) 4. Barbanera (šljuka, Starc) 5. Biba (Z-f, Drašič) 6. Komar (F!y Junior, Berginc) 7. Briškola (Fly Juntor, Jagodic) 8. Zef (Zef, Starc) 9. Zef (Zef, Volpi) 10. Delfin (470, Starc) ODSTOPILI Sirena (Fly Junior, Sossi) Kekec (Apache, Ban) Potjomkin (Zef, Dolhar) DISKVALIFICIRAN Cefizelj (Laser, Kuret) OPTIMIST 1. Jurček (Starc) 2 Metka (Ban) kaznovan s 25 min. penale ROKOMET V PR1JATEUSK1 TEKMI V prijateljski tekmi s Fippijem iz Riminija je velik favorit italijanskega državnega prvenstva tržaški Cividin zopet izkazal svojo premoč. Rezultat je jasno prikazal razlike med ekipama, kajti Tržačani so poskušali nove sisteme igre. Glavna tema vseh teh sistemov je seveda priprava čim ugodnejšega meta izrednega Zdravka Miljka. Miljak je že v prvih tekmah po Italiji pokazal svojo moč in je postal že pravo strašilo za vse nasprotne o-brambe. Že Fippi je v prijateljski tekmi pokazal ,kaj bo v letošnjem prvenstvu čakalo zagrebškega igralca, kajti nasprotniki iz Riminija so Mi-ljaka kar lovili po igrišču. S kakšnimi sredstvi si ni težko misliti. Kategorija B 60 m krogla višina Tiziana Natural (Bor) 9''3 6,12 1,00 Irena Kei>r (Bor) 9”3 5,97 1,00 NOGOMET točke 228 Ruzzier ZA TEKMO Z BOLGARIJO Bearzot izbral reprezentante Zvezni selektor italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot je sporočil seznam reprezentantov, ki se bodo jutri pomerili z izbrano selekcijo Bolgarije. Izbrani nogometaši so naslednji: VRATARJI: Zoff, Bordon, Conti; BRANILCI: Bellugi, Cabrini, Cuc-cureddu, Gentile, Maldera, Manfredoma in Scirea; VEZNI IGRALCI: Antognoni, Benet-ti, Pecci, P. Sala, Tardelb, Zacca-relli; NAPADALCI: Bettega, Causio, Gra-ziani, Pulici, Rossi in C, Sala. Kot je razvidno je Bearzot ponovno zaupal igralcem, ki so se odlično izkazali na svetovnem prvenstvu v Argentini. Vseeno pa Italija ne bo nastopila v najboljši postavi, saj je med izbranimi igralci mnogo poškodovanih. Gotovo ne bodo igrali Rossi, Zaccarelli in C. Sala, tudi Cabrini in Maldera se ne počutita na (bolje, povrhu pa je poškodovan tudi srednji napadalec Torina Graziani, nastop katerega ni gotov. Tekmo bo prenašala v neposrednem prenosu italijanska televizija, s pričetkom ob 19.30. V zvezi z mednarodno nogometno tekmo Italija - Turčija, ki bi morala biti v soboto v Firencah, je prišlo do precejšnje zmešnjave. Sinoči je italijanska nogometna zveza uradno izjavila, da je turška nogometna zveza potrdila nastop svoje reperezentance v Firencah. Toda že uro kasneje je prišla iz Ankare agencijska vest, da je turški minister za šport to srečanje odpovedal, z motivacijo, da ni bilo predvideno v letu 1978. Stvari so tako zdaj precej nejasne. Trenutno še vedno ni mogoče zanesljivo reči, če tekma bo ali ne. verjetno pa bo kaj več znanega danes. KOLESARSTVO MED JUNIOR J! Sabbadini prvi pri Bannii Sandro Čok (Adria) se /e uvrstil na 22. mesto Cividin zmajal Miljak najboljši 23:19 CIVIDIN - FIPPI RIMINI (12:6) CIVIDIN: Manzin, Cumbat, Skala-mera, Sivini, Miljak 9, Andreasič 7, Calcina 1, Gerebizza 2, Bozzola 1, Pisani, Baroni 3, Pellegrini. FIPPI RIMINI: Vignali, Migami 3, Mengucci, Lucchisani, Ronchi, Mancini 2, Zaffagnini, Foschi 1, Rajko 9, Tosibrandi 1, Fabbri 3, Tombesi. V nedeljski dirki juniorjev, ki se je odvijala na 125 kilometrov dolgi progi v Bannii pri Pordenonu, je nastopil tudi član lonjerskega kolesarskega kluba Adrie- Sandro Čok, ki je v konkurenci kakih štiridesetih tekmovalcev osvojil .dvaindvajseto mesto in je prispel na cilj v glavnini, ki je imela minuto zaostanka za zmagovalcem, Tržačanom Sabbadini-jem. Povsem položna proga je bila neprimerna za lonjerskega vozača, ki je kljub temu poskušal srečo in bil po polovici dirke sam na begu z nekaj sekundami prednosti pred glavnino. Tako mu je uspelo osvojiti tudi dva leteča cilja, nakar so ga zasledovalci ujeli. Nato je ušla šesterica kolesarjev, ki So Skoraj vso dirko vozili v ospredju, nakar se je skupina razčlenila in na cilju so se predstavili v treh. Furlanski vozač Fantini je sicer prvi privozil čez belo črto, vendar pa so ga sodniki kaznovali in ga potisnili na dru1-go mesto, ker je v sprintu oškodoval Sabbadinija, tako da se ni mogel potegovati za zmago. Nastale so polemike, nakar je sodniški zbor dokončno potrdil na prvem mestu Sabbadinija, Fantin pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Nato so prizovili skozi cilj še nekateri kole sarji z večjimi ali manjšimi zamudami, po eni minuti pa je prispela še glavnina, v kateri je bil tudi Čok. ki pa se ni mogel potegovati za boljša mesta. VRSTNI RED 1. Sabbadini (SCV Cotturi, ki je 125 km dolgo progo prevozil v-treh urah s poprečno hitrostjo 40,660 km na-uro . i 2. Fantini (GS Caneva) 3. Padovan (Višal Lente) zaost. 20" 4. Agostini (Ped. Ronchese) 25" 5. De Monte (GS Libertas) C 22. Sandro Čok (Adria) R. PEČAR , OBVliSTILA KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BOR obvešča, da bodo trening) ml-nibasketa ob torkib in petkih na stadionu »Prvi maju, kot sledi: *- od 16.00 do 17.30 za košarkar je letnikov 1967 in 1968; — od 17.30 do 19.00 za košarkarje letnika 1969 in mlajše. Dečki letnikov 1965 in 1966, ki bi radi gojili košarko, lahko telefonirajo vsak dan od 13. d > 15. ure Igorju Cancianiju na tel. 567-248. ŠD BREG obvešča vse košarkarje, da se bodo treningi pričeli v sredo, 20. 9. v Dolini, z naslednjimi urniki: 14.30: minibasket (1967 in ml.) 16.00: dečki (1964. 1965, 1966) 17.30: kadeti (1962, 1963) Tega dne sc bodo lahko zainteresirani vpisali za košarkarsko dejavnost pri Bregu. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. ui. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Moggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 Mr — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101 -603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 L|ubljana. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modni (Sir. 1 st.. vIS 43 mml 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozoiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi I50 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlcnije-Julijske kraline se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drualh dezei v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 ,19. septembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska •H ZTT Trst Član italijanskefcjffM zveze časopisnih IHI3U založnikov FIEG DANES PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA Potrebna je odločna volja za obnovo šolskih struktur Včercj je predsednik republike na Kvirinalu sprejel delegacijo učencev, profesorjev in staršev RIM — V Italiji bedo danes šole odprle ponovno vrata dijakom, profesorjem, staršem, odprta ostajajo seveda fe številna vprašanja, ki bremenijo italijansko šolsko stvarnost. Nujno se moramo ustaviti ob reformah šolskega sistema, ki bi morale rešiti klobčič problemov in najti šoli pravo mesto v družbi. Reforma bi morala spreminjati šolske strukture, hkrati pa bi morala družba poskrbeti za ustrezno nameščanje novih kadrov, ki prihajajo iz šole z diplomo in znanjem. To je ideal, ki ni tako lahko uresničljiv, še posebno ne v današnji družbeni in gospodarski krizi. Pričakujemo seveda jasne znake, da se bo kaj spremenilo. Znake bi morala vsebovati postopna reforma, ki bo kmalu obrodila prve sadove. Prihodnje leto bi moralo 200 tisoč profesorjev in učiteljev stopiti v stalni stalež. Okrepiti bi se moralo učno osebje otroških vrtcev, vzgojitelji bodo lahko tudi moškega spola. Spremeniti bi morali način o-cenjevanja v nižji srednji šoli. V diskusiji je predlog za obliko matur na višjili Srednjih šolah. Treba bi bilo zgraditi nove šolske prastare in popraviti ter opremiti stare šolske učilnice, laboratorije, telovadnice ter druge prostore. Okrepiti bi bilo treba sodelovanje med starši, dijaki in profesorji. O tem je na primer spregovoril tudi predsednik republike Sandro Pertini, ki je včeraj na Kvirinalu sprejel delegacijo staršev, dijakov in profesorjev. Srečanje, ki ga je predsednik imel, je bilo nadomestilo za običajni pozdravni govor po televiziji. Zbranim dijakom, profesorjem in staršem je Pertini dejal, da je treb okrepiti šolske svete. Starši morajo sodelovati v šolskem življenju. Med profesorji in dijaki se morajo ustvariti konstruktivnej ši odnosi. Učenci morajo seveda o-hraniti določeno spoštovanje do učiteljev, kar seveda še ne pomeni vzpostavljanje avtoritarističnih metod. Šolske reforme bod'1 seveda ostale neučinkovite, če družba ne bo doživela določenih sprememb. To po meni, da bo treba skrbeti, da ne bo šola zatočišče brezposelnih. Zapiranje delovnih perspektiv razjeda smisel šole in odpira vrata razočaranosti in nezadovoljnosti. Družbena moralna kriza meče temne sence na vsa šolsko stvarnost in jemlje mladim voljo do dela in učenja. Slovenska šola. Naša šola v Italiji čaka na rešitev bistvenih problemov. Uresničiti se mora njena samostojnost, odpreti je treba slovenske šole v Benečiji. Vsi skupaj moramo zahtevati, da bo slovenska šola zares slovenska. Skratka, da bo temeljito pripomogla h kulturni rasti naše narodnostne skupnosti. To zahtevo stalno poudarjamo, ker je slovenska šola naša najdragocenejša ustanova, in ker je od nje v veliki meri odvisno, kako se naša skupnost razvija. Ni pretirana trditev, da je veliko odvisno od naše šole, koliko slovenske tiskane besede bomo v Italiii brali, koliko obiskovalcev bodo imele slovenske predstave, kako bodo delovala Drosvetna društva, kako se bo razvijalo naše gospodarstvo, skratka koliko usposobljenih kadrov bomo imeli za naše vsakdanje in zgodovinske potrebe. (am) Zaključno potovanje «Leonarda da Vinci» GENOVA — Včeraj se je vrnila v Genovo s svojega zadnjega potovanja prekooceanska Unija «l-eo-nardo da Vinci Na pomolu je niso pričakali z godbo, cvetjem in pozdravi. Velikanka je priplula v tišini, družba «Italia» namerava, ladjo prodati najboljšemu kuocu. Z «Leonardo da Vinci» je umrl mit. Ladja je bila ponos italijan ske mornarice. Pomenila je luksuz in varnost. Petičnežem je nudila prestižno vožnjo ,za revnejše je bila neizpopolnjena želja. Potem so se časi spremenili, preko »luže* potujemo z letali. Za križarjenja so primernejše manjše >n okretnejise ladje. Luksuzne velikanke tako niso več uporabne, prestiž pa tudi ne pomaga, ko gre za ekonomske računice .. . ZARADI POSESTI OROŽJA IN RAZSTRELIVA Danes v Milanu proces zoper Corrada Alunnija MILAN — Če sodniki osmega odseka milanskega kazenskega sodišča ne bodo stavkali (danes se namreč prične tridnevna vsedržavna stavka sodnikov), se bo danes dopoldne pričel proces zoper Corrada Alunnija, domnevnega terorista. ki naj bi vzdrževal stike med rdečimi brigadami in sorodno organizacijo »prima linea». Alunni-ju, ki so ga aretirali sredi prejšnjega tedna v Milanu, bodo sodili po hitrem postopku le zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja in razstreliva, medtem ko je o o-stalih kaznivih dejanjih, katerih je osumljen, še v teku preiskava. Namestnika državnega pravdnika De Liguori in Spataro sta včeraj podpisala za domnevnega terorista zaporni nalog zaradi nedovoljene posesti orožja in razstreliva, medtem ko sta obtožila sodelovanja v istem kaznivem dejanju profesorico Marino Zoni, ki je bila aretirana le nekaj ur za Alunnijem. Zenski pa danes vsekakor ne bodo sodili, ker preiskovalci nadaljujejo z delom, da bi točneje ugotovili njene odgovornosti. De Liguori in Spataro sta včeraj zopet zaslišala profesorico, ki je, kot kaže, odločno zavrnila vse obtožbe. Kar zadeva preiskavo o vlogi A-lunnija kot domnevnega veznega člena med RB in «prima linea» pa ni bilo mogoče zvedeti ničesar. Milanski preiskovalci so obmolknili in edina ugotovitev, ki jo poudarjajo v razgovorih s časnikarji, je, da je «beg novic* škodil preiskavi ter onemogočil aretacijo teroristovih pajdašev, (vt) • Berlinguer (Nadaljevanje s 1. strani) perializmu in kolonializmu tja do dejstva, da ni bila sposobna spremeniti krivičnih kapitalističnih družbenih odnosov. Zato je socialiste opozoril pred to nevarnostjo z besedami: «Doslej je PSI bila drugačna, za bodoče, ne vemo». KPI je prepričana, meni Berlinguer, da je mogoče misliti na socialistično preobrazbo v Italiji, če bo PSI prenehala z instrumenta-liziranimi polemikami in če bo KD nehala slepomišiti ter našla pogum, da za izhod iz krize udari tudi po privilegiranih slojih, ki so jo doslej podpirali. Skratka, tajnik KPI je v Genovi dal jasno razumeti, da se je naveličal demokrščanskega zavlačevanja in manevriranja, kakor tudi socialističnih poskusov, da bi ga obkrožili z boka. ...................................m... TAJNIK PSI PRIZNAVA, DA JE MITTERRflNDOV DNEVNIK NATANČEN Craxi: la osvoboditev Alda Mora smo zares predlagali zamenjavo Zagonetna izjava daje slutiti zapleteno ozadje zadnjih dni pred Morovo smrtjo in doslej neznano širokopotezno akcijo v stikih RIM — Stalna namigovanja m pozivi, naj vendarle spregovor in pove, kaj se je zares dogajalo zadnje dni pred Morovo smrtjo, so pri Craxiju zalegla. Po dolgotrajnih polemičnih posegih in vztrajnem mo'ku kot odgovor nanic je socialistični tajnik izjavil, da je nazadnje* (v mislih ima očitno možnost pogajanj za Morovo osvoboditev) mislil na «zamenjavo enega za enega-., kar naj bi pomenilo zamenjavo med Morom in enim izmed zaprtih teroristov. Craxi.jevo priznanje spremlja daljša izjava, ki jo je vredno analizirati, saj razkriva doslej neslute-no ozadje, predvsem pa odpira celo vrsto novih vprašanj o tem, ali so bili z Morovimi ugrabitelji navezani kakšni stiki in kateri 'so e-lementi. na osnovi katerih se je Craxi z doslej neznanimi sogovorniki prepričal («nazadnje», se pravi po krajšem ali daljšem zaporedju drugačnih predlogcv). da bi rdečim brigadam zadostovala zamenjava z enim izmed zaprtih te roristov. Poglejmo torej najprej Craxijevo I doslej tajno akcijo, ki naj bi jore- • Ljudsko slavje v Komnu j- (Nadaljevanje s 1. strani) Za uresničevanje posameznih na- 1 ■ ■ ■ -----------— Inf* iz osimskih soorazumov že de- izjavo: »V zvezi z Mitterrandovim dnevnikom in stalnimi polemikami o zadržanju PSI v "Morovem primeru”, želim izjaviti sledeče: Zamisel, ob kateri smo nazadnje bili koncentrirani in za katero smo do zadnjega delali, je dejansko bila rešitev ”edcn za enega”. Franco:s Mitterrand jo je natančno navedel, saj sploh ni šlo za nekaj, kar bi mu zaupal. To je bil predlog o katerem se je dolgo časa razpravljalo marsikje*. Predvsem Craxi želi povedati javnosti, da ni šlo samo za »zamisli*, pač pa za konkretno dejavnost, ki je trajala dali ča;;a in st- razvijala «na različnih ravneh*. Verjetno je s tem v zvezi bil vpleten v stike (če so stiki bili) tudi Mitterrand, saj Craxi izrecno poudarja, da ne gre «za nekaj, kar bi mu zaupal*. «Natančnost» francoskega socialističnega voditelja je torej plod direktne vloge, ki naj bi jo pri tem imel? ' Takoj se, seveda, vsiljuje vprašanje, kdo je vsega bil vpleten v ...„„„......................... NA OBČNEM ZBORU ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV Predsednik ZSO Zwitter o nujnosti enotnega nastopa koroških Slovencev ko zamenjave privedla k rešitvi Alda Mora v nasprotju z linijo vlade in strank vladne večine (razen, kot znano, PSI). Morda je tudi s tem v zvezi MiUerrandov dnevnik »natančen*, kot piše Cra-xi in so torej v pogajanja bili vpleteni Earifani, Saragat. pokojni pa? pež Pavel VI. in, kot možni podpisnik pomilostitve ene»a izmed teroristov, bivši predsednik republike Leone. Odprta je torej nova sled. o kateri bo očitno razpravljal parlament čez dva tedna, ni pa izključeno. da bo skušalo kaj več izvedeti tudi sodstvo. Saj ne gre pravzaprav za kazniva deiar.ja ali kaj podobnega, vendar je jasno, da vedo protagonisti te akcije «nckaj več» od tega, kar vedo ostali. Kako so navezali stike? Preko koga? Kaj so jim sporočili teroristi? Preko katerih kanalov? V preiskavi, ki naj privede k odkritju morilcev Aida Mora in razkrinka Širšo politično zaroto, ki se je snovala ob ugrabitvi, bi morda pričevanja na- je, kar pa je zopet v skupnem interesu. Odnosi dobrega sosedstva z drugimi državami predstavljajo temeljno in prioritetno komponento jugoslovanske zunanje politike. Prepričani smo, da se preko razvitega sodelovanja s sosednjimi državami ob odprtih mejah, uresničujejo nacionalni interesi držav s tega območja, ki prispevajo k preseganju blokovskih ovir. Zato si prizadevamo razviti zlasti s sosednjimi državami čim širše sodelovanje na vseh področjih, kjer so podani obojestranski interesi in dejanske možnosti. Pri tem uresničujemo stališče, naj meje, razlike v družbenopolitičnih sistemih in različni mednarodni položaj posameznih držav, ne bodo ovire za povezovanje sosednjih držav in narodov pri urejanju skupnih interesov. Za takšno politiko smo se opredelili, ker želimo ustvarjati takšne razmere na mejah, da se bodo ljudje svobodno gibali ne glede na njihovo nacionalno in državno pripadnost. Drago nam je, ko lahko ugotovimo, da se naši odnosi s sosednjo Italijo vse bolj obračajo v tej smeri. Pozdravili bi seveda vsak korak v tej smeri tudi na drugih mejah. Naj dodam, da razvijamo tudi s sosed njo Avstrijo sodelovanje na raznih področjih. Istočasno pa se bomo tudi vnaprej zoperstavljali politiki asimilacije in pritiskov na naše narodnostne manjšine in ne bomo se utrudili delovati v smeri, da bo vsakdo dosledno izvajal svoje obveznosti do vseh meddržavnih in drugih dokumentov, v katerih so opredeljene pravice naših narodnostnih manjšin ontran meja. Manjšine naj bodo samostojni subjekt sodelovanja, ne pa objekt političnega barantanja in partijskih kombinacij. K poglabljanju dobrososedskih odnosov z Italijo še posebej prispeva obmejno sodelovanje kot posledica demokratičnega sodelovanja med dvema sosednjima državama. Ustvarjanje takšnih pozitivnih procesov od odprti meji je hkrati pot za vzpostavitev neposrednega demokratičnega kontakta narodnih manjšin z obeh strani meje z matičnim narodom. Za uresničevanje teh principov smo se zavzemali na vseh naših mejah, tudi takrat, ko so se z druge strani vršili na nas razni pritiski. Zato je vsakdo pri nas pozdravljal, da je z dobro voljo, modrostjo in smislom na realnost končno prišlo na naši meji z Italijo do rešitev, s katerimi so postavljeni čvrsti temelji za vsestransko prijateljsko sodelovanje, ne samo na meji, ampak na vseli ravneh in na vseh področjih kjer se ugotovi skupni interes. Sprejeli smo tudi predlog naj se na tej meji zgradi svobodna industrijska cona. ki lahko pomeni mesto stalnega in vsestranskega proizvodnega in drugega sodelovanja ne samo za obmejno prebivalstvo, za obmejna območja ter še posebej za Trst in za gospodarstvi sosednjih držav, ampak tudi v evropskih in medcelinskih razsežnostih. Po podpisu zgodovinskih osimskih sporazumov ni preteklo mnogo časa, vendar pa je njihov duh že prisoten v vsakodnevnih odnosih med sosednjima državama, še posebej ob meji. Ureditev mejne črte in drugih problemov, ki so predstavljali nevarnost za mir ter ureditev varstva pravic za dele slovenskega in itali- vedenih oseb (razen mrtvega pa- j janskega naroda je vnesla v med- CELOVEC — «Avstrijske stranke, vsaj tiste, ki so zastopane v parlamentu in koroškem deželnem zboru, nikakor niso takšne, da bi jim zaveden Slovenec lahko brez pomislekov dal svoj glas*. To je v nedeljo na tradicionalnem občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev na Koroškem izjavil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter. Hkrati pa se je zavzel za zgraditev široke fronte vseh Slovencev, tudi tistih, ki so se iz objektivnih ali osebnih razlogov vključili v večinske stranke, vendar so naprej aktivni člani slovenske narodne skupnosti in se zavzemajo za njeno enakopravnost. Avstrijske stranke pa se bodo morale domisliti nekaj bistveno novega, narodnopolitično pozitivnega in konstruktivnega, če hočejo in želijo tudi slovenske glasove, je rekel dr. Zwitter. »Prvi pogoj za to pa je, da se odpovejo sporazumu treh strank in zakonu o narodnih manjšinah, ker to ni nič drugega kot odgovor proti kakršnemu koli sklepu ali načrtu za realizacijo enakopravnosti naše narodne skupnosti v smislu mednarodnih obveznosti in avstrijske ustave.* Dr. Zvvitter se je dotaknil tudi vprašania zagotovitve delovnih mest in je dejal, da bj bilo spričo gospodarske stagnacije in preteče gospodarske krize pričakovati, da bodo odgovorni in odločilni dejavniki v deželi prizadevanje slovenske narodne skupnosti v tej smeri podprli že v interesu zagotovitve delovnih mest. Na tem področju je zlasti v zadnjem času slovenska narodna skupnost pristojnim oblastem ponudila svojo pomoč za posredovanje pri formiranju mešanih gospodarskih podjetij iz Slovenije in Avstrije in pri aktiviranju in pospeševanju re- gionalnega gospodarskega sodelovanja nasploh. Ob primeru Rebrce pa je videti, je dejal dr. Zwitter, da na Koroškem pač še vedno prednjačijo nacionalistični interesi pred gospodarskimi potrebami in tako so se oblasti rajši odločile za subvencioniranje kapitalistične lastnice, ki zna izkoristiti nacionalistične emocije za lastno korist, kakor da bi s formiranjem skupne družbe zagotovil več sto delavcem in njihovim družinam kruh in zaposlitev, podjetju pa stalni pogon in delo. Dr. Zvvit-ter se je spomnil tudi nedeljskega praznika Primorske in je čestital Slovencem na Primorskem k temu prazniku. Ob tem je dejal, da jih koroški Slovenci hočejo posnemati v njihovem prizadevanju, da so postali samostojni gospodarji in upravitelji na,svoji domači zemlji. (Sindok) Koroški deželni glavar Wagner o manjšinskem vprašanju CELOVEC — Morda je zveza samo naključna, dejstvo pa je, da se je koroški deželni glavar komaj štiri dni potem, ko je sprejel delegacijo koroškega Heimatdiensta prvič po daljšem času spet oglasil k narodnostnemu vprašanju na Koroškem. V svojem nedeljskem nagovoru po radiu je Wagner — kljub očitnim temu nasprotujočim dejstvom — ponovno postavil svojo trditev, da se zakon o narodnih skupinah izvaja in da je obstoj koroških manjšin s tem garantiran in zagotovljen. Koroška deželna vlada po Wagner-jevih besedah v svoji manjšinski politiki ne bo dopustila ne vpliva Heimatdiensta ne vpliva slovenskih organizacij, temveč bo pri tem u-poštevala ves proces oblikovanja javnega mnenja. Kot je znano, slovenska narodnostna manjšina v tem procesu skorajda ne more sodelovati, saj v radiu in televiziji nima lastnih oddaj, koroškem nemškem tisku pa njena stališča ne pridejo do izraza. Wagner je še naprej dejal, da prebivalstvo potrjuje politični kurz deželne vlade in je podkrepil o-dločitev deželne vlade, da nadaljuje »svojo premočrtno in transparentno politiko*, ki jo podpira tudi zvezna vlada. Potem ko je Wagner v sredo sprejel delegacijo koroškega Heimatdiensta in se z njo pogovarjal o vprašanju slovenske manjšine in posebej še o vprašanju jugoslovanskih udeležb pri obratih na Koroškem, je v intervjuju za radio menil, da v ospredju prizadevanj dežele stoji zagotovitev delovnih mest. Vendar pa bodo pri političnih odločitvah r >!eg socialnih partnerjev upoštevana mnenja tudi »drugih organizacij in interesnih zastopstev, ki služijo dobrobiti koroškega prebivalstva*. Hkrati pa je izjavil, da se inštitucije in interesne skupine ne morejo postaviti na mesto strank in delati politiko. Delegacijo Heimatdiensta je v petek sprejel tudi novi prvak koroške ljudske stranke, deželni svetnik Stefan Knafl. Tematika pogovorov je bila ista kot pri deželnem glavarju, Knafl pa je ob svojem prvem uradnem srečanju z zastopniki Hci matdiensta poudaril, da je rade volje pripravljen ohraniti doslej dobro razmerje med ljudsko stranko in Heimatdienstom. (Sindok) • peža) bila izredno koristna. Konč no se sploh lahko sprašujemo, čemu protagonisti te akcije molčijo, saj so teroristi Mora ubili in je torej njihova zadržanost nerazumljiva. Razen če se ne boje, da bi pri tem vpletli doslej neslutene kroge in sile. Morda ni naključje, ' da Craxi v svoji izjavi omenja tudi »tveganja te polemike* in to neposredno povezuje s «težavami Italije in zapletenostjo problemov*, nato pa zaključuje s stavkom: »Zato smo se oborožili s potrpežljivostjo tudi pred najbolj odkritimi provokacijami*, (st.s.) sebojne odnose večje zaupanje in stabilnost. Hkrati pa so bistveno zmanjšane možnosti za vmešavanje tretjih v odnose med narodi, ki živijo v tem delu Evrope. log iz osimskih sporazumov že delujejo številne jugoslovansko - italijanske mešane komisije. Ustanovljeni so tudi že posebni koordinacijski odbori v okviru federacije in v Sloveniji. Vsa ta dejavnost je dala vzpodbudo za šerše sodelovanje na vseh področjih. Pri tem še posebej z zadovoljstvom ugotavljamo, da so demokratične sile v Italiji, zlasti v sosednji Furlaniji - Julijski krajini, odločene vztrajati, da se Osimski sporazumi pospešeno prelivajo v življenje. Lahko upravičeno pričakujemo, da se bo v proces poglabljanja medsebojnega sodelovanja vcepljalo vedno več ustvarjalnosti in konkretnih programov. Tako bo delovno ljudstvo Trsta. Milj, Tržiča in Gorice lahko kmalu odkrilo vso dvoličnost nosilcev tako imenovane nove stranke Liste za Trst. Moram reči, da je kar zabavno poslušati jadikovanje, kako kapitalisti in drugi, ki so onesnažili človekovo okolje po vsej Zahodni Evropi jadikujejo, kako bo baje svobodna industrijska cona zadušila Trst. Resnica pa je, da bi ga zadušili oni, ki ga hočejo zavoljo svojih protidemokratičnih interesov odrezati od naravnega slovenskega zaledja in od demokratičnih sil v sami Italiji. Seveda aktivna udeležba svobodne Primorske v teh procesih predstavlja pomemben pospešek k razvoju tega lepega dela naše skupne domovine. In tudi obratno: že dosežena stopnja razvoja na Primorskem bo delovala kot dejavnik razvoja tudi onstran naših meja. Skratka: te melji, ki so vzpostavljeni z osimski mi sporazumi predstavljajo močno orožje za razvoj ekonomskega sode lovanja in tudi za še plodnejše med sebojno kulturno vplivanje. Vratuša je nato govoril o prido bitvah v socialističnem samouprav nem sistemu ter ob koncu dejal: «Kot vidimo sinovi in vnuki že na veliko gradijo nov svet: samoupravni socialistični svet prijateljstva z vsemi narodi. Njihova spoznanja dozorevajo. Med njimi pa sta nadvse pomembni predvsem dve opredelitvi. Prva izpričuje kako velike so bile žrtve našega narodnoosvobodilnega boja, kajti vedno znova se potrjuje resnica, da «narod, ki ni sposoben in pripravljen braniti svojega obstanka in lastnega svobodnega razvoja, ne more pričakovati milosti ne od osvajalca in ne od zgodovine (E. Kardelj).* Druga pa opozarja, da smo vse to dosegli, ker uveljavljamo tako v notranji kot v zunanji politiki naš socialistični samoupravni sistem, bratstvo in enotnost in našo notranjo čvrstost (TftBT. Eno in drugo spoznanje in opredelitev potrjuje globoko marksistično resnico in zgodovinske izkušnje naroda, ki je stalno v spopadu s silami, katere skušajo deliti svet na narode gospodarje in narode hlapce, na velike in močne, ki si delijo svet, ter na hlapce, ki naj sledijo močnim in velikim. Velike izkušnje nadčloveškega boja našega malega naroda naj nam bodo vodilo tudi v bodoče. Naj torej tudi z današnjega zborovanja velja naše sporočilo vsem. katerih se to tiče. Enako enotni kot smo pod vodstvom Zveze komunistov in tovariša Tita bili v boju za svobodo in v premagovanju težav po osvoboditvi, ko so nam z raznih strani metali polena pod noge, smo tudi danes v socialistični graditvi in v zaščiti revolucionarnih pridobitev. Naše meje so široko odprte vsem, ki prihajajo z dobrimi nameni in iskrenih misli. Motijo pa se vsi, ki računajo, da bodo omajali enotnost naših vrst ali pa, da bodo lahko na naših težavah in problemih izkrč-mili kaj v korist svojih sebičnih nakan. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in DANES V PARLAMENTU 18.15 Varnost otrok doma 18.20 EMIL: Vzgojen prašiček — TV film 18.45 V diskoteki 19.05 Programi pristopanja 19.20 IZ KNJIGE NA EKRAN: Otok zakladov — zadnje na daljevanje 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 ALTO TRADIMENTO - 2. nadaljevanje 21.35 Govorimo o pristopanju 21.50 Avtomobili in ljudje Filmske novosti Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Tuttaroma 16.30 Rimini: Mladinski turnir v nogometu Program za mladino: 18.15 Mladina v svetu 18.40 SOBA, risanka 18.50 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Šport 19.10 Simplicissimusove prigode Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Dnevnik 1 — DOSSIER Grandangolo 21.30 UBEŽNIKI, film Igrajo: Simone Signoret, A-lain Delon, Ottavia Piccolo, Jean Tissier in drugi Ob koncu Dnevnik — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45, 11.00 in 15.45 TV V ŠOLI 18.20 Poročila 18.25 Glasbeni pejsaži Srbije 18.55 Obzornik 19.05 PISANI SVET 19.40 Trimska televizija — Smučarska gimnastika 20.10 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 MI MED SEBOJ: Mladi da nes za jutri 21.55 A. Tolstoj: TRNOVA POT, nadaljevanka 23.15 DNEVNIK 23.30 Glasba takšna in drugačna Koper 20.30 ODPRTA MEJA 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Aktualna tema: SKUPNOSTI V VIJI 22.00 ŠAH MAT: Dvojnik. TV film 22.50 Narodna glasba: Pesmi in plesi iz Črne gore Zagreb 20.30 DNEVNIK 21.00 SIGNALI — aktualna oddaja 01 A kr* iip 22.00 CELOVEČERNI FILM 23.30 DNEVNIK 23.45 šahovski komentar ŠVICA 20.10 DNEVNIK 20.25 Tečaj froncoščinc 21.45 OČIVIDCA JE TREBA U BITI, film 23.10 Medicina danes 00.15 DNEVNIK VERSKE JUGOSLA- TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.C0, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Veliki orkestri; 9.30 V. Beličič; Prelistavanje poldavnine; 9.40 Ritmična glasba: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 B. Zupančič: »Pogreb*; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba: 13.35 Od melodije do melodije: 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Iz jugoslovanskega glasbenega repetoarja; 15.35 Napotki za dobro diskoteko: 16.30 Otroci, ali veste, da. . .; 17.05 150. obletnica. Schubertove smrti; 18.05 Zgodovina slovenskega gledališča; 18.20- Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 17.30, 18.30, 21.30, 23.30 Poročila; 8.00 - 9.00 D.'bro jutro v glasbi; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.15 Orkester Baiar-di: 10.40 Vanna; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 11.45 Festival bar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.33 Poje Irene Kohont; 15.00 Mladi ob mikrofonu; 15.15 Onore al merilo; 15.32 Saxsofonist F. Papetti; 15.45 Edig Galletti; 16.00 Poje Riccardo Fogli; 16.15 Z nami je. . .; 16.40 Flash v glasbi; 13.45 Orkester Tullio Freddolini; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob prtih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Reklame in zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.30 Domači pevci zabavne glasbe; 23.30 Crash: 21.00 Glasbena fantazija; 21.32 Rock party; 22.00 Ob 21. uri; 22.30 Komorna g'asba; 23.00 Plošče; 23.45 Resna glasba; 24.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.(10, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00, 7.20 Sinoči, davi; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Plošče: 15.00 B ite z nami; 17.05 Alessandro Magno -H rad. nadaljevanka; 17.40 Poje Charles Aznavour; 18.00 Plošče: 18.35 Pristopanje k deželnim od dajam; 19.15 Kdo, kako, kdaj; 19.45 Govorimo o glasbi; 20.30 Opereta v tridesetih minutah: 21.05 Splošni '■oziv; 21.35 Jazz gl»' sba: 22.00 Izmenjajmo si mnenja: 23.15 Lahko noč z. .. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00, 19.00 Poročila; 7.20 Rekreaciia: 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Ghtsbena matineja: 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 10.30 Iz glasbenih šol: 11.40 Turistični napotki; 12.03 Promenadni koncert; 13.10 Danes srno izbrali: 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Po domače; 14.20 Obevcstila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Mozaik zvokov; 17-0® »Vrtiljak*; 19.05 Poletni sprehodi z našimi solisti; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Radijska igra; "* ”4 Zvočne kaskade; 23.20 Skupni program JRTl 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke se vrstijo; 1.05 Nočni program. Nevarnost za širši razplet v Srednji Ameriki MANAGUA — Zaradi najstrožje cenzure, so vesti o zadnjem razvoju dogodkov v Nikaragui zelo pomanjkljive. Na podlagi tistega, kar so včeraj poročale tiskovne agencije, kaže, da so se spopadi Dre-maknili v južni del dežele, na mejo s Kostariko. Po vesteh, ki jih je razširilo poveljstvo nacionalne garde za to območje, naj bi sandirdsti včeraj nekajkrat poskušali vdreti v Nikaraguo iz kostariškega ozemlja, a so jih vsakokrat odbili. Po vesteh iz istih virov pa tudi boji v notranjosti države še niso povsem ponehali. . Še vedno pa ni mimo nevarnost razširitve spopada na sosednja območja, zlasti v Kostariko, katere zračni prostor so nikaragujska letala v zadnjih dneh že nekajkrat kršila. Zelo napeti so odnosi med | Nikaraguo in Venezuelo, ki je v Kostariko poslala eskadriljo Helikopterjev in letal, venezuelski predsednik Perez pa je skušal doseči razpravo o mejnem sporu pred Združenimi narodi in v okviru Organizacije ameriških dežel. Včeraj je na obmejno področje prispela skupina opazovalcev Organizacije ameriških držav, ki se je v nedeljo že mudila v San Joseju v Kostariki, kjer jo je predsednik Carazo seznanil z zadnjimi incidenti ob meji. Carazo je tudi odredil zaplembo vsega premoženja Somozove družine v Kostariki. raje jajce danes kot kokoš (kdo ve...?) jutri Polica «4R» nagrajuje spretne in pazljive avtomobiliste: s svojimi visokimi garancijami (100/30/10 milijonov), ki nudijo resnično varnost in z garancijami, ki vključujejo tudi sopotnike. Predvsem jih nagrajuje s svojo zmerno ceno prav zaradi fransiže. Polica »bonus malus« je nad 25% dražja: to je tisto jajce danes na katerega lahko takoj stvarno računaš. Kdor pa izbere «bonus malus* se mu bo občutno znižala cena police šele po štirih zaporednih letih brez nesreč. Toda koliko si prihranil med tem časom s polico «4R»? Torej če želiš jajce danes imaš vso pravico da ga zahtevaš. POLICA AVTO ^ avtoHP^. alščite v «PAGINE GIALLEn agenclio Llovd Adrlatlco, ki Vam |e najbllžla izplača se vedno Lloyd Adriatico A^in JRA7IONI REGISTRACIJA II TIP | FISKALNE KM | || POLICE | | DO 10 10-12 12 -■ 14 14-18 NAD 18 j 4R 52.200 77.300 82.000 110.100 130.500 BONUS MALUS 65.805 97.370 103.255 138.779 164.352