LETO XIV. ST. 22 (650) / TRST, GORICA ČETRTEK, 18. JUNIJA 2009 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Bratuž Alpski lok in Evropa 0 letošnjih evropskih volitvah je že bi- lo veliko napisanega in to že pred šestim in sedmim junijem, nato pa po objavi rezultatov. Veliko je bilo komentarjev, tudi z naše strani. Vsekakor pa bi se v naslednjih vrsticah rad zaustavil še ob nekaterih aspektih iz širše manjšinske stvarnosti in to z novimi elementi. Nas je posebej zanimal skupni volilni nastop za Evropski parlament s strani slovenske in nemške manjšine v Italiji. Tu je že drugič prišlo do skupne volilne povezave strank Slovenske skupnosti in SVP (Siidti-rol Volkspartei). Že pri prejšnjih volitvah leta 2004 je prišlo do skupnega nastopa, ko je na južnotirolski listi za Slovensko skupnost nastopil Drago Štoka. Letos je bil kandidat SSk pisatelj Boris Pahor, ki se je s preferenčnimi glasovi lepo uveljavil. Po dosedanjem evroposlancu Michlu Ebnerju je sedaj izvoljen Herbert Dorfmann, ki bo v Strasbourgu predstavljal tako južnotirol-ske kot slovenske volilce lipove vejice oz. planike. V alpskem loku severne Italije pa je v zahodnem okrožju še francosko govoreča manjšina v Dolini Aosta. In prav tu se je že za prve evropske volitve leta 1979 porodila ideja o skupnem nastopu manjšin. Pri tem je imel glavno zaslugo pokojni valdo-stanski časnikar in politik Bruno Salvado-ri, ki je takrat med prvo skupno volilno kampanjo obiskal tudi Goriško in Tržaško in s tem še bolj utrdil medsebojno sodelovanje. Kljub precej visokemu številu glasov (tudi okcitanske in furlanske narodne skupnosti) pa ni prišlo do skupnega evroposlanca. Pozneje se je zavezništvo razširi- lo še na Sardince, ki so kot kandidati PSd'Az (Sardinska akcijska stranka) odločilno prispevali k izvolitvi evroposlan-ca. Tako sta bila izvoljena v časovnem zaporedju dva poslanca. To sta bila Mario Melis in Michele Columbu. Sodelovanje z njimi ni bilo vedno lahko in tudi predlogi o rotaciji niso prodrli. Kasneje je sicer prišlo do izvolitve evroposlanca iz Doline Aosta (to je bil Lucien Caveri od Union Valdotaine). Sicer pa smo že v današnji stvarnosti. Letos se je Union Valdotaine odločila za nov korak. Skoraj nepričakovano se je nammreč povezala z desno sredino (Ljudstvom svobode) in to gotovo misleč, da bo s tem dosegla volilni uspeh. To pa se ni zgodilo. Njen kandidat Aurelio Margueret-taz je sicer zbral lepo število glasov, a ne dovolj, da bi bil izvoljen v Evropski parlament. O vsem tem obširno piše zadnja številka tednika Le Peuple valdotain v svojem uvodniku z naslovom Velikanska izgubljena možnost piše predsednik stranke Ego Perron, da na žalost kljub lepemu številu glasov za volilno listo UV ni prišlo do izvolitve evroposlanca. Tako še piše: "Močno obžalujem, da veliko ljudi, preveč ljudi, ni izrazilo preference z našega kandidata... ", ki bi sicer lahko bil izvoljen. Sam Margue-rettaz tudi razmišlja o volilnem porazu. Izid je sicer pokazal lepo število volilnih glasov, vendar ne dovolj za izvolitev. Vse to je lahko zelo poučno tudi za nas. Iz vsega je jasno, da je južnotirolska SVP (v povezavi z Demokratsko stranko) šla spet v pravo politično smer (in SSk z njo). Uspeh je bil zato tudi zagotovljen. Napačna in vprašljiva volilna povezava med UV in desnico pa je zato tudi plačala svoj davek in s tem volilni neuspeh. M Dnevni tisk: pluralizem in pritiski V Sloveniji je z mediji nekaj zelo narobe Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 15. junija, sklenilo svojo letošnjo sezono. Po poletnem premoru se bodo obiskovalci Peterlinove dvorane po tradiciji srečali na Študijskih dnevih Draga, nato se bo ponovno začel tradicionalni niz večerov na Donizettijevi. Od lanskega oktobra se je zvrstilo čez trideset srečanj, na katerih se je zvesto občinstvo soočalo s tematikami kulturne, politične in družbene narave. Tudi letos Foto IG je tako DSI ponovno potrdilo pomembno vlogo pobudnika in spodbujevalca kulturnega življenja tržaških Slovencev. Zadnji večer je bil namenjen nadvse žgoči in aktualni tematiki, ki buri duhove matičnih rojakov: ali je v Sloveniji prisoten pluralizem v dnevnem tisku in medijih nasploh ali vlada še danes, po osemnajstih letih suverene države, določena cenzura? Odgovor na to vprašanje so pod taktirko moderatorja večera, Andreja Černiča, in po strokovnem uvodu prof. Emidija Susiča, ki je spregovoril o pomenu medijev in njihovi vlogi v družbi, skušali najti novinarja Tino Mamič, časnikar Primorskih novic, in Uroš Urbas, novinar časopisa Finance, kolumnist in predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije na Univerzi v Novi Gorici doc. dr. Matevž Tomšič ter podpredsednik ZNP in časnikar Reporteja Nenad Gliicks. Že vrsto let je v slovenski družbi govor o nelojalni in skorumpirani navezi med politiko, gospodarstvom in sredstvi javnega obveščanja: gre za vrtinec pohujšljive prakse, v kateri nastrada še zlasti lik novinarja, ki mora večkrat pristajati na kompromisne rešitve oz. diktatorske ukaze lastnikov časopisov, pri katerih so zaposleni. Igre politike in finančnih lobijev so namreč v slovenskem prostoru na dnevnem redu, lastništva nekaterih največjih slovenskih medijev pa so se tačas po tajkunski logiki premaknila v snovanje skorajda enoumnega javnega mnenja, ki bi naklonjeno spremljalo junake t. i. mehke tranzicije, ostale pa preziralo. Časnikarski standardi tako v slovenskem medijskem prostoru podlegajo drugačnim logikam, ki nimajo nikakršne veze z deontološko podlago novinarskega poklica. Nenad Gliicks je namreč obnovil nesrečno usodo Maga, ki ga je nov lastnik (Pivovarna Laško) hotel načrtno izrabljati za kampanjo proti tedanjemu vladnemu predsedniku Janezu Janši (večina novinarjev tednika, ki je od samega začetka veljal za disidentski medij, se je temu uprla in se podala v nov medijski načrt Reporterja); Tino Mamič pa je spregovoril o pritiskih, ki jih je kot odgovorni urednik Primorskih novic kljub povečani nakladi in uspešnem trženju bil deležen zaradi kritik na račun koprskega župana Borisa Popoviča: na čelu časopisa je tako trajal le nekaj mesecev... V času prejšnje, Janševe vlade, je 571 časnikarjev poslalo v tujino izjavo, da vlada izvaja cenzuro. Dr. Tomšič je tudi to potezo ocenil za prikrito potezo političnih lobijev slovenske levice: takoj zatem pa so se začeli ravno z levice širiti tajkunski posegi, ki so privedli do uničenja Maga, do pritiskov na Primorske novice in do teženj po nevtralizaciji vodstva RTV. Dr. Tomšič je prepričan, da se za slovenski prostor kljub formalni svobodi težko govori o razvitem pluralističnem okolju: nemogoče je namreč, "da si dva lastnika delita lastništvo štirih najbolj branih slovenskih časopisov". Pomanjkanje transparentnosti hkrati običajna praksa, po kateri deluje Društvo novinarjev Slovenije: zgovorno je že dejstvo, da DNS nima demokratično izvoljenega vodstva, saj je to izvoljeno po delegatskem sistemu. Zaradi nestrinjanja s takimi pogledi in akcijami, ter da bi slovenski medijski sredini zagotovil večjo pluralnost, je nastalo novo društvo, Združenje novinarjev in publicistov (ZNP). Da je dokaj soglasno poročanje o nedavni zadevi Golobič pomenilo premik k drugačni, bolj etični drži slovenskih medijev, so prisotni zavrnili, češ da gre tudi v tem primeru za notranja politična obračunavanja vladajoče levice. Časnikar Financ Uroš Urbas je z razliko od ostalih kolegov lahko razpredel povsem drugačno osebno in profesionalno zgodbo, saj je časopis Finance v stoodstotni lasti švedske založniške družbe. Novinarji časopisa lahko zato delujejo v povsem drugačnih okoliščinah kot ostali slovenski časnikarji. Uroš Urbas je tako izstopal iz zbora sogovornikov: poudaril je dejstvo, da slovenska družba potrebuje manj ideologiziranih medijev, več pa dobrih zgodb, ki bralce navdušujejo. Po njegovem mnenju bo ta di-skriminanta postala tudi v Sloveniji mejna črta, ki bo ločevala uspešne časopise od zastrupljenih. IgorGregori riAfT/ KULTURNI DOM UllIU NOVA GORICA universeoffun Klsr hit universe Koncert na meji 2009 BENICIA CARDENAS salsa y cumbia četrtek 25.6.2009r ^ ob 21.00 uri). i F 1 Gorica trg Transalpina vstop prost Pokrajinsko tajništvo SSk - Gorica Na zasedanju govor o volitvah Na nedavnem zasedanju goriškega pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti je bila na dnevnem redu analiza evropskih in občinskih volitev, ki so potekale 6. in 7. junija. V naši sredi so tudi evropske volitve potrdile kronično politično razdeljenost Slovencev, ki se je še dodatno povečala z oddajo glasov neslovenskim kandidatom na listah leve in desne opcije. Goriško tajništvo SSk je pozitivno ocenilo nastop SSk z Borisom Pahorjem na listi južnotirolske SVP. Ta nastop je tudi v skladu z dogovorom med SSk in Demokratsko stranko, saj je slednja za evropske volitve sklenila dogovor s SVP. Pahorjeva kandidatura je pripomogla k izvolitvi nosilca liste Herber- ta Dorfmanna v Evropski parlament, tako da je glavni cilj dosežen in solidarnostna volilna naveza med SSk in SVP je dokazala svojo dolgoletno uspešnost. Pri tem so člani tajništva podčrtali potrebo po stalnem seznanjanju Dorfmanna z našo goriško problematiko, da bo tudi naš teritorij dobil svoj glas v Evropskem parlamentu. Vsi, ki so oddali glas za SVP in preferenco za Borisa Pahorja, so lahko zadovoljni, da njihov glas ni padel v prazno, kot se je zgodilo pri tistih strankah, ki niso dosegle vstopnega volilnega praga. To naj raje predstavniki teh strank obrazložijo svojim volil-cem, namesto da bi se ukvarjali s SSk. Slovenska skupnost se je v vseh treh slovenskih občinah - Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu -predstavila z lastnim simbolom in listo. Obenem pa so bile vse tri liste prenovljene z novimi in mlajšimi kandidati, kar je dokaz, da politično udejstvovanje na narodnosti osnovi je med Slovenci še močno prisotno. Ob prodorni zmagi v Števerjanu, ostaja stanje v Sovodnjah in Doberdobu nespremenjeno, saj se volilci niso odločili za spremembo oziroma prenovo. Pri vsem tem ostaja še vedno odprto vprašanje prihodnjega upravljanja naših treh slovenskih občin, glede na to, da lokalni krožki Demokratske stranke niso sprejeli predvolilni predlog SSk o skupnem upravljanju. Jasno je, da razdelitev, ki jo odražajo evropske in upravne volitve, ne zagotavlja potrebne upravne učinkovitosti. Pri tem SSk odločno zavrača trditve, da je predlog o skupnem upravljanju slonel le na iskanju stolčkov. Za tako utemeljitvijo se lahko skriva samo, kdor nima konkretnega opravičila za zavrnitev predloga o skupnem upravljanju. Julijan Čavdek Pokrajinsko tajništvo SSk-Trst Zadovoljni z rezultati Tržaško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti se je sestalo, da bi ocenilo evropske in občinske volitve. Tajništvo SSk je mnenja, da je bil rezultat teh volitev na Tržaškem na splošno zelo pozitiven. Uveljavitev prof. Borisa Pahorja, ki je kandidiral na listi SVP v povezavi z Demokratsko stranko in ki je prejel res izdatno število osebnih preferenc, dokazuje, da je bila izbira slovenske stranke dobro sprejeta s strani volilcev. SSk je namreč ponovila uspeh izpred petih let in je tako potrdila povezavo SKGZ čestita izvoljenim Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič čestita novim in ponovno potrjenim slovenskim županjam in županom s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije. Fulvii Premolin, Marku Pisaniju, Mirku Sardoču, Paolu Vižintinu, Alenki Florenin, Franki Padovan, Piergiorgiu Domenisu in Aleksandru Omanu želi veliko uspešnega dela pri upravljanju območja, na katerem je prisotna naša narodnostna skupnost. Ob tej priložnosti predsednik SKGZ izreka občuteno zahvalo dosedanjim županom Aleksiju Križmanu, Igorju Petejanu in Hadrijanu Corsiju za pomembno delo, ki so ga opravili v korist repentabrski, sovodenjski in števerjanski občini. Krajevne uprave, ob številnih drugih, imajo velik pomen tudi, za kar zadeva uresničevanje zakonske zaščite. V tem smislu je SKGZ prepričana, da bo potrebno čim prej poiskati primerne mehanizme medsebojnega povezovanja in sodelovanja ter doseči potrebno akcijsko enotnost. To bo tudi ena od prioritet novega vodstva krovne organizacije. SKGZ je prepričana, da ob različnih nazorskih in drugih pogledih, ki predstavljajo pluralnost naše družbe, bo potrebno več in učinkoviteje kot doslej iskati poti dialoga med krajevnimi javnimi upravami in slovensko organizirano civilno družbo. Ob problematiki zaščite gre tu še za vrsto vprašanj, ki zadevajo skrb za teritorij in družbenogospodarski razvoj ter čezmejno sodelovanje. SKGZ obenem čestita Romani Jordan Cizelj, Tanji Fajon, Ivo Vajglu, Jelku Kacinu, Zoranu Thalerju, Lojzetu Peterletu in Milanu Zveru za izvolitev v Evropski parlament. Ravno tako izraža svoje zadovoljstvo, da sta v evropsko parlamentarno skupščino vstopila tudi Debora Serracchiani iz vrst Demokratske stranke in Herbert Dorfmann iz Južnotirolske ljudske stranke. Podčrtati velja tudi izrazito podporo, ki sojo volilke in volilci izkazali trem slovenskim kandidatom za Evropski parlament, in sicer Igorju Kocijančiču, Borisu Pahorju in Igorju Komelu. Na dnu... SAJ SO REKLI TUDI NA KANALE ČINKUE, DA NONA, ZAKAJ Sl VOLILA ZA BERLUŠKONIJA? z novoizvoljenim evropskim parlamentarcem južnotirolske manjšine Herbertom Dorfman-nom, ki bo še naprej zagovarjal naše pravice in potrebe v Strasbur-gu, kot je doslej njegov predhodnik Michl Ebner. V demokraciji so seveda možne tudi različne izbire, katerih so se tudi volilci SSk poslužili, toda SSk meni, da podpora Borisu Pahorju, živi priči naše najbližje zgodovine in trpljenja ter evropsko uveljavljenemu kulturnemu ustvarjalcu, jev tem trenutku za našo narodno skupnost ključnega pomena. SSk se veseli za prodorno uveljavitev in zmago na občinskih volitvah v Dolini, na Repentabru in Zgoniku. V prvih dveh občinah je stranka sodelovala v koaliciji oziroma občanski listi, ki sta potrdili uspešno delo županje Fulvie Premolin oziroma postavili na župansko mesto dosedanjega podžupana Marka Pisanija, ki se je lepo uveljavil in je s tem dokazal, da je dobro delal ter da je med volilci priljubljen. V Zgoniku je SSk vidno povečala svoje glasove in je s tem potrdila, da si želi aktivno sodelovati za dobrobit krajevnega prebivalstva, ob spoštovanju pravic in potreb vseh, v povezavi z upravno koalicijo, kjer so prisotne stranke, s katerimi je SSk povezana praktično v vseh občinah na Tržaškem. SSk zato računa, da se bodo razvili pogovori in želje, o katerih je bil govor že pred volitvami. V omenjenih občinah SSk lahko računa na res lepo število upraviteljev, v veliki meri mlajših, ki predstavljajo poroštvo za uspešno delovanje slovenske stranke in za prihodnost naše skupnosti. Slovenska skupnost se zato prisrčno zahvaljuje vsem, ki so ji izrazili podporo, saj je politika odvisna predvsem od volilcev, in se obvezuje, da bo nadaljevala po že začrtani poti, ki se je izkazala za uspešno, saj le skupno nastopanje lahko utrdi naš položaj. Za primeren konec volitev je sklican za četrtek, 18. junija, ob 20.00, pokrajinski svet stranke, v petek, 19. junija, od 19. ure dalje, pa se bomo srečali izvoljeni, kandidati, člani in simpatizerji v restavraciji Furlan na Repentabru. Glede referenduma, ki je napovedan za prihodnjo nedeljo, 21. junija, SSk predlaga svojim volil-cem, da se ne udeležijo glasovanja, saj noben podan predlog ne izboljša političnega položaja naše narodne skupnosti, ki še vedno čaka na zagotovljeno zastopstvo v izvoljenih telesih, kot je poskrbljeno v sami ustavi Republike Slovenije. Peter Močnik Razmišljanje ob nizki udeležbi Kaj so pokazale evropske volitve Šeste volitve za obnovitev Evropskega parlamenta so za nami. Utemeljeno lahko rečemo, da so pustile za sabo grenak priokus, namesto da bi bile vzpodbuda za dosledno nadaljevanje naporov za utrjevanje skupne evropske zavesti in za bolj učinkovito delovanje institucionalnih organov Evropske zveze in s tem celotne povezave. Nesporno je namreč dejstvo, da EU predstavlja edinstveni primer povezave največjega števila držav v evropskem zemljepisnem prostoru, ki privlačuje tudi druge države, ki ne sodijo v klasično pojmovano Evropo. Zato pa učinkuje toliko bolj presenetljivo in porazno, da so stare in nove članice nekoliko izgubile tiste idealne vzgibe, zaradi katerih so se vključile v to povezavo, ki v svojih temeljnih dokumentih in izjavah poudarja, da njen namen ni samo razvijanje najtesnejšega sodelovanja na gospodarskem področju, temveč tudi razvijanje njenih skupnih političnih struktur, kajti le na tej osnovi bo lahko utrjevala in krepila svoj politični vpliv in moč v svetu. Zaradi politične šibkosti je EU nemočna pri vplivanju na dogajanja okrog sebe in v svetu nasploh. Posegi na mednarodni ravni so še vedno v skoro izključni domeni tradicionalnih velikih sil, ki v sebi združujejo gospodarsko in politično moč. Ogledalo zgoraj nakazanega stanja je upadanje evropske zavesti in ponosa. Ta očitna šibkost je prešla v zavest širokih plasti njenih "državljanov", ki v zadnjih mandatnih dobah v vedno manjši meri sodelujejo pri neposrednih volitvah poslancev Evropskega parlamenta. To je prišlo vidno do izraza tudi na letošnjih volitvah, ko je srednja volilna udeležba bila le na ravni 42,2%, na volitvah leta 2004 pa je bila 45,5%. Najvišja volilna udeležba je bila dosežena na prvih evropskih volitvah pred tridesetimi leti, to se pravi leta 1979. Udeležba pod 30% je bila v Litvi, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Sloveniji in Romuniji. Nad 50% je dosegla v Belgiji, na Cipru, Danskem, v Grčiji, Italiji, Latviji in na Malti. Oglejmo si še, kako je bilo z udeležbo v Italiji in Sloveniji. Glede Italije velja poudariti, da je zara- no pozabili na vse pridobitve tako v materialnem kot kulturnem in duhovnem pogledu, povezane z vstopom oziroma "vrnitvijo" v Evropo. Razmišljanje o tem nas privede do tega, da nekaj ne more biti v redu v takšnem omalovaževalnem odnosu do tiste "sklede", iz katere države članice črpajo nezanemarljiva materialna sredstva, za katera se še vedno potegujejo. Očitno je pomanjkanje ustrezne stopnje politične kulture. Evropa ni namreč samo skupna valuta in skupen trg za gospodarske dobrine in storitve, temveč je obenem tudi tisti zgodovinski politični okvir, v sklopu katerega imajo tudi manjše narodne in jezikovne skupnosti možnost, da se ohranijo, če si za ta cilj ustrezno prizadevajo. f r"‘~ di istočasnih delnih upravnih volitev, ki so zaobjele velik del volilnega telesa, bila še kar sorazmerno visoka v primerjavi z drugimi članicami EU. Na volitve je šlo kar 66,46% volivcev, vendar je za 8,86% nižja v primerjavi z evropskimi volitvami leta 2004. V Sloveniji je imelo pravico glasovati 1.699.734 volivcev, a glasovalo jih je 476.228, kar pomeni, 28,02%. Ta pojav je vsekakor zaskrbljujoč. Že na prejšnjih, to se pravi prvih tovrstnih volitvah v Sloveniji leta 2004 udeležba ni dosegla 30%. Tako omalovaževa-len odnos državljanov Slovenije do najbolj reprezentativne institucije Evropske unije, za vstop v katero so se tako vneto potegovali, prav gotovo odraža neko stanje duha, ki vse vrednoti predvsem na osnovi otipljive individualne koristi. Slovenski volivci so očit- Povejmo na glas Kar se tiče volilne kampanje za evropske volitve v Italiji, je dolžnost povedati, da politične stranke niso poskrbele za informiranje volivcev o sedanjem in prihodnjem potencialnem pomenu neposredno izvoljenega Evropskega parlamenta z zakonodajnimi in nadzornimi pristojnostmi nad celotnim delovanjem Unije. Redki so bili tisti kandidati, ki so volivcem prikazali svoja programska izhodišča, ki jih bodo v njem zagovarjali. Namesto tega so se ukvarjali z notranjimi problemi in drugimi vsakodnevnimi "svetovljanskimi” dogodki. Sedaj se oglašajo razni ocenjevalci volilnih izidov in "odkrivajo", da v Italiji ni ustrezne politične kulture, kar se odraža na vseh področjih. Kaotična politična dialektika to stanje samo potrjuje. Alojz Tul Evropskega človeka sepolašča strah? Po mnenju izvedencev so nedavne evropske volitve jasno pokazale, da se je evropskega človeka pričel polaščati strah. To dokazuje zaznaven zasuk v desno politiko, od tiste sredinske pa do skrajne. In še posebej za zahodno Evropo pomeni odločanje za desno politiko željo po trših prijemih, ki naj slednjič stopijo v akcijo, saj bo samo na ta način mogoče zaustaviti naraščanje negotovosti, če je že ne popolnoma odpraviti. Prav negotovost je središčno nelagodno počutje, negotovost, ki mestoma prehaja v ogroženost, iz te pa se slej ko prej porodi strah. Strah zaradi vsega in zaradi toliko stvari posebej. In kadar se v človeku porodi strah, in to na kolektivni ravni, tedaj še do včeraj povsem običajni problemi, ne sicer majhni, sicer ne bi bili problemi, pa tudi ne preveliki, kot je za večino problemov običajno, ko se torej v človeku porodi strah, je čez noč vse drugače. Problemi nenadoma niso več običajni, so velikanski, segajo do neba in mečejo na zemljo zlovešče sence. Priseljenci nas spravljajo v obsedno stanje, nam lahko jemljejo delo in so fizično nevarni, še malo in jih bo na stotisoče vkorakalo v naše mesto. Finančna in ekonomska kriza nam spodjeda težko pridobljeno spodobno raven življenja, še malo, pa bomo trpeli žejo in lakoto. Terorizem se širi in se bo širil, in tudi če ga pri nas nikjer ne vidimo, je nemara že prisoten in le čaka na pravi trenutek. Da ne govorimo o prašičji gripi in o možnosti širitve vedno novih bolezni. Tako govori strah in zahteva uk- repe, odločne ukrepe, in zato voli desno politiko, ki ji je odločnost ukrepanja presenetljivo pri srcu. Ker strah, in v tem je poudarek, v nagibih množične deluje tako, da se tiho in plašno umika, strah postane napadalen do vsega, kar ga ogroža, v prvi vrsti do ljudi, ki ga ogrožajo, v našem primeru do tujcev oziroma priseljencev, skratka: strah je lahko izjemno močan razlog nestrpnosti in celo nasilja. Seveda so državljani nove Evrope zelo daleč od navedenega strahu, toda strah v njih postaja zaznaven, tudi če se ga ne zavedajo. In prav je, da vsi odgovorni storijo vse, da se ta strah ne prevesi v kaj slabšega, vsi odgovorni, ker pač občutek ogroženosti, ki preveva ljudi, sam po sebi še ni nevaren, nevaren postane, kadar ga izrabi politika, visoka politika, mu pričenja streči in na njem graditi svojo moč. Tedaj ta strah postane napadalen in prekine dialog z vsako drugačnostjo, z vsakim "tujcem", z vsako drugo kulturo in civilizacijo, se zapre vase, zida zidove, zapira meje in ukinja vsakršno odprtost. In nad vsem tem bi se morala Evropa zamisliti ter s svojimi najvišjimi institucijami storiti vse, da bi zajezila naraščanje strahu in odpravila občutke ogroženosti. Ta cilj pa bi moral biti pred očmi tudi na vseh drugih ravneh, celo na tistih najbolj lokalnih: povsod si je mogoče prizadevati za dialog in odprto sožitje, povsod je mogoče dati svoj delež za uveljavitev umirjenih čutenj in razumevajočega sobivanja z vsemi. Janez Povše POGOVOR Aljoša Jarc in Simon Koren o skupini Prihodnost // Glej naprej, glej v prihodnost"! Prejšnji teden je skupina Prihodnost iz Goriške na zaključni družabnosti z navdušenjem nad svojimi uspehi sklenila prvo leto delovanja. Skupina se želi ukvarjati s politiko, a tudi s kulturo, športom, zabavo in še čim. O tem, katere cilje in načrte ima, smo se pogovorili z odbornikoma Aljošo Jarcem in Simonom Korenom. Prvi je dal zamisel za nastanek skupine, drugi pa je bil izvoljen za tajnika, oba pa veljata za stebra skupine, ki ima za moto "Glej naprej, glej v prihodnost"! Kdaj so nastali zametki skupine? Kdaj je sploh nastala in katera so bila glavna srečanja doslej? Jarc: O mladinski sekciji Slovenske skupnosti smo razmišljali že leta 2006, ko smo se vrnili z izleta v Bruselj, ki ga je organizirala SSk. Resneje smo se lotili dela lani jeseni, potem ko smo se tudi pogovorili s predstavniki stranke na Goriškem. Približno v istem času je nastala tudi skupina Mladi za mlade na Tržaškem. Prvih pet koordinatorjev naše skupine, t. j. Matevž Čotar, Simon Koren, Jurij Klanjšček, Gregor Nanut in jaz smo imeli prvo programsko sejo. Bili smo navdušeni, tako smo začeli prirejati srečanja. V božičnem času smo organizirali družabno srečanje z aperitivom, meseca marca pa srečanje z Luigio Negro. Aprila smo bili na deželnem kongresu Mladih Slovenske skupnosti, na katerem sem bil izvoljen za deželnega predsednika, Tomaž Špacapan pa za tajnika; v odboru imamo skupno dvanajst mladih. Kongres naše goriške skupine Prihodnost pa je bil 10. maja, ki je bil za nas ogromen uspeh. Odtlej smo imeli že precej stikov z drugimi strankami, srečanje na Koroškem, predali smo namenu našo spletno stran www. prihodnost, eu. Koren: Mene so klicali novembra lani in mi rekli, da bi želeli že 5. novembra imeti ustanovno sejo. Zdelo se mi je prezgodaj, saj smo potrebovali več časa, da bi se sploh spoznali med sabo. Zato smo kot datum te seje določili 10. maj; bil je velik uspeh glede števila udeležencev, pa tudi z organizacijske plati. Pred leti je že obstajala mladinska sekcija SSk... Koren: Zadnji točni podatki o mladinski sekciji SSk segajo v leto 1997. Na sedežu stranke v Gorici smo našli nekaj dokumentov, in zapisov. Našli smo tudi nekaj vabil iz kasnejše dobe, toda nič pomembnejšega. Torej: mladi in politika. Zakaj? Koren: Politika je izraz, ki mi ni všeč. Naša skupina se je rodila, da bi združila mlade in jim pokazala, da nam samo enotnost lahko nudi možnost doseči večje rezultate. Politika je sredstvo za dosego rezultatov. Ta izraz pa danes mladim v glavnem ni všeč, ker v politiki vidijo nekaj "umazanega", gotovo ne čistega. Mi se ne ukvarjamo s politiko; ukvarjati se želimo s preživetjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Izziv nam je to, ne pa politika. Jarc: Dokaz za to, da se ne ukvarjamo s politiko, je tudi dejstvo, da nihče od nas ni kandidiral na zadnjih volitvah. Koren: Nudili smo le našo podporo. V primeru kandidature Borisa Pahorja za evropske vo- Foto DPD litve in trem kandidatom SSk v slovenskih občinah na Goriškem je prišla res iz srca. Na katerih načelih sloni skupina Prihodnost? Koren: Mi govorimo o našem poslanstvu: združiti mlade v naši manjšini. Zavedamo se, da to je težko, zelo težko. Vemo tudi, da nam verjetno ne bo uspelo v naslednjih desetih letih. Klima nam danes ni prav naklonjena. Imamo tudi cilje, ki so zelo konkretni in bodo zaznamovali naše delovanje v naslednje petletju: organizirali bomo kulturna in športna predavanja ter srečanja. V naslednjem letu imamo na sporedu dva glavna projekta. Prvi je politična akademija: vsem mladim, ki jih to zanima, bi radi nudili osnove komunikacije, političnega življenja in javnega nastopa, kar jim bo lahko služilo v šoli, nato v službi in družbenem udejstvovanju. Šlo naj bi za sklop predavanj, prvo leto naj bi jih bilo šest. Tako bi formirali nove kadre, hkrati pa tudi nudili priložnost osebnega izobraževanja in kulturne rasti posameznikom. Drugi projekt zadeva navezovanje stikov in boljše spoznavanje drugih evropskih manjšinskih skupnosti. Skušali bomo priti do primernih evropskih sredstev iz namenskih skladov, da bi lahko po različnih državah spoznali druge manjšinske stvarnosti. To naj bi bila tudi nekaka nagrada odbornikom, ki verjamejo v naš projekt. V vsem tem želite presegati ideologije in dokazati, da je združitev mladih res možna... Koren: Ko bi v to ne verjeli, bi danes ne bili tu. Že dejstvo, da je bilo na našem kongresu 35 mladih, je bil jasen dokaz, da je ideja dobra in da je bila mladim všeč. V zadnjih letih je SSk z nekaterimi kandidati dokazala znatno širino in potrdila željo, da bi bila zbirna stranka vseh Slovencev v naši deželi, čeprav še vedno trka ob nezaupljivost. Imate občutek, da je v pripadnikih vaše generacije večja želja po združevanju? Koren: Starejše generacije gledajo predvsem na preteklost in zato so verjetno bolj obremenjene z njo. Mlajše generacije bolj zanima prihodnost, čas, ki je še pred njimi; to, kar lahko načrtujejo, zgradijo, dosežejo. Če nam bo uspelo uresničiti to, kar imamo v mislih, bomo prispevali k združevanju pripadnikov naše manjšinske skupnosti. Če je sedaj še vedno ločena, upamo, da bo vsaj v prihodnje bolj kompaktna in enotna. Jarc: Pogled mladih je različen, saj osebno niso doživeli časov hudih ideoloških kontrapozi-cij. Zavedati se moramo, da nas itak ni veliko; če ne bomo iskali skupnih točk in se bomo še naprej ločevali, se bo zgodilo ne le to, da ne bomo dosegali nobenega rezultata, temveč tudi to, da nas ne bodo jemali resno ne Italijani ne Slovenci iz matične domovine. To pa bi bi- lo res žalostno. Že več časa se dogaja, da našo manjšinsko skupnost predstavlja pretirano 9 število predstavnikov, od katerih nima nihče take moči, da bi lahko bil predstavnik manjšine v pravem pomenu besede, tako da bi le-ta imela kaj več teže. Vaš dlj je torej združevati mlade s kulturo, športom in zabavo, berem na vaši spletni strani. Koren: Prejšnji teden smo v Števerjanu organizirali družabnost ob koncu sezone. Ob kozarčku dobrega briškega vina smo potegnili črto pod tem, kar smo naredili v prvem letu. Prva faza se je končala: našli smo ime skupine, postavili na noge strukturo, odbor, izdelali smo spletno stran, premislili marketinške poteze in še kaj. Tako smo se tudi med sabo spoznali in postali v širši javnosti bolj vidni. Vedno več ljudi ve, da obstajamo. Zdaj je pred nami druga faza, bolj konkretna, v kateri želimo organizirati kulturna in izobraževalna srečanja, okrogle mize. Poslušati želimo vse mlade, razumeti in spoznati različne zorne kote. Nimamo arogance, da bi bili zaverovani izključno v svoj prav. Mislimo, da moramo prisluhniti vsem in razumeti razloge njihovih stališč. Samo tako bomo lahko prišli do skupnih točk in začeli dosegati rezultate. Desetega maja smo organizira- li turnir v odbojki in nogometu. Presenetila me je prisotnost ljudi na tem srečanju, saj je njihovo število preseglo naša pričakovanja. Naši ljudje očitno radi sprejemajo take novosti, zato jih bomo v podobni obliki še prirejali. Zanimalo bi nas tudi organizirati predavanja oz. srečanja glede delov manjšine, ki jih verjetno poznamo manj. Mislim zlasti na Rezijo, Benečijo, Tersko in Kanalsko dolino. V taki mladinski sekciji danes ne moremo niti mimo predavanj o ekonomiji in politiki. To bo za nas poseben izziv, saj bomo pri tem morali prisluhniti obema "realno-stima " naše manjšine. Kaj pa je projekt Moč združitve? Koren: O njem govorimo na spletni strani. To je projekt, ki nas bo povezoval in zaznamoval naše delovanje v naslednjih letih. O tem bo torej še govor. Jarc: Ne pričakujemo rezultatov v kratkem roku. Če pa bomo delali dobro še naprej, smo prepričani, da bomo srednje ali dolgoročno le kaj dosegli. Koren: V teh letih želimo ustvariti temelje, bazo. V odboru imamo študente, tudi še mladoletne, ki bodo ostali dejavni še precej let. Mi se nameravamo čez nekaj let umakniti; naša želja je bila nastaviti strukturo in osnove tistim, ki bodo prišli za nami in se bodo ukvarjali s problematikami naše skupnosti v prihodnje. Katere so podobnosti in katere razlike v ciljih in delovanju goriške skupine Prihodnost in tržaške Mladi za mlade? Jarc: Problematike v dveh pokrajinah so različne. Na Goriškem imamo pred sabo krajevno stvarnost, to pa še ne pomeni, da smo zaprti, ampak se oziramo tudi širše. Na probleme v naši pokrajini iščemo primerne rešitve. Tržaška ima drugačne probleme znotraj slovenske stvarnosti, pa tudi v odnosu Italijanov do Slovencev. V Gorici nimamo večjih problemov z večinskim narodom, kar pa se v Trstu še dogaja, kjer je prisotnost skrajno desničarskih strank bolj zakoreninjena in močnejša. Koren: Člani skupine Mladi za mlade so povprečno starejši od nas, zato morda tudi gledajo na stvarnost z drugačnimi očmi. Vsaka od obeh skupin ima svoj odbor, povezuje pa nas deželni odbor. Ta ima cilj ustanoviti mladinsko sekcijo na Videmskem; za to se zavzema predvsem tržaška sekcija, ki ima že nekaj stikov. Vsaka skupina ima tudi svojo vizijo in svoje cilje. Naši tržaški prijatelji dajejo več pozornosti kulturnim srečanjem, kot je bilo nedavno s pisateljem Borisom Pahorjem. Jarc: Oni so tudi aktivno bolj soudeleženi v politiki, saj je bil Tomaž Špacapan izvoljen kot občinski svetovalec v Zgoniku. Pri nas sem naj starejši jaz, letnik 1987. Naša predsednica Noemi Gristia-ni še nima 20 let, tri ali štirje odborniki so še mladoletni. Velja nenapisano pravilo, da smo člani mladinske sekcije lahko stari največ 30 let. Ne želimo biti osredotočeni na osebe, ampak na skupino in naše cilje. Vrata so odprta vsem! Koren: Glavni del odbora bi radi prenovili čez dve leti, tako da bo sekcija ostala res mlada in sveža. Že sedaj mislimo, kdo bo lahko postal za nami predsednik, tajnik itd. Mislim, da so prejšnje mladinske sekcije SSk propadle prav zato, ker ni bilo mladih, ki bi prevzeli mesto tistih, ki so iz mladinske sekcije prešli v stranko. Nedavno ste tudi predstavili zanimiv dokumentarec z naslovom Manjšina danes. Kakšno je stanje slovenske manjšine v deželi FJK v vaših očeh? Koren: Manjšina je zdrava, ima dobre temelje. Sloni na fantastičnih ljudeh, ki smo jih res številne spoznali pri delu. Naša manjšina ima možnost se razvijati in rasti; do tega bo prišlo, če bodo ljudje razumeli, da lahko le skupaj dosežejo dobre rezultate. Zgledovati bi se morali po Južnotirolski ljudski stranki, za katero glasuje 95% južnih Tirolcev. Dorfmanna so izvolili v Evropski parlament, to tudi z našo pomočjo. To pri nas - žal - še ni možno. Kdaj bo do tega prišlo? Dvomim, da bodo do tega prišle starejše generacije. Mislim, da mlajši rod lahko to prej razume. Manjšino smo predstavili kot nekaj dinamičnega, kar se stalno spreminja in raste. V to tudi verjamemo. Upamo, da bomo lahko tudi sami prispevali, da bi rastla še hitreje. Smo raznoliki, na dan prihaja veliko idej, veliko ljudi želi prispevati svoj delež. Na tem moramo graditi našo prihodnost. Jarc: Iz tradicije vemo, da se še najbolj združujemo v društvih. Težko je najti narod, ki bi imel tako bogato društveno delovanje. Vsaka vas ima vsaj eno društvo, če ne več. Pomembno je se srečevati, gojiti odnose, skupaj delati. Koren: Javno bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi dokumentarca: avtorjem besedila, Martinu Simčiču, ki nam je posodil videokamero, osebam, ki smo jih intervjuvali, svoji mami, ki nam je dala na razpolago avtomobil, in vsem drugim, ki so nam pomagali. To, kar smo storili, smo dosegli s pomočjo vseh. Kako je nastal dokumentarec? Koren: Delo je bilo dolgo. Ideja je nastala konec januarja. Na 5-6 sejah, ki so se zavlekle globoko v noč, smo zbrali material in ideje. Osrednje sporočilo je bilo pripadnost manjšini. Nato smo šli na teren. Ni manjkalo problemov; pot do Rezije je bila npr. prava pustolovščina, saj tam doslej še nismo bili, po poti smo naleteli na plaz itd. Se srečujete redno? Koren: Z Aljošo se slišim vsak dan. Jarc: Tudi po večkrat... Koren: Odbor pa se srečuje vsaka dva ali tri tedne. Ko je bi- lo treba o čem odločati, smo to delali vedno skupaj. Lepo je tudi to, da člani vedno radi prihajajo na seje. Kako pa je nastala spletna stran www. prihodnost, eu? Koren: Izdelal in uredil sem jo jaz. Mislim, da odraža naš pogled na manjšino. Osnutke smo zbrali meseca decembra, nato smo imeli nekaj težav z imenom domene. Portal je inovativen: uvedli smo web-tv, ki deluje dobro. Objavili smo že reportažo s potovanja v Celovec, nato dokumentarec, razne "backstage", v načrtu imamo še pogovore itd. Kdor ima kakšno idejo, lahko najde prostor na naši spletni strani. Tudi novice delujejo dobro, objavljamo pa tudi različne fotografske posnetke. Kaj pa logotip, ki ga imate tudi na majicah? Koren: Izdelali smoga skupaj v odboru. Posvetili smo mu dve seji. Na računalniku smo zarisali stilizirano slovensko zastavo na modrem ozadju, ki velja tudi za barvo Evrope. Zastava simbolizira pot, ki se odpira proti neskončnosti. In gre v smer prihodnosti. Danijel Devetak Tiskovno sporočilo deželnega tajništva Stališče Slovenske skupnosti o referendumu Ev ! vropske in upravne volitve so že za nami, čaka Ipa nas še ena volilna preizkušnja, ki zadeva referendum o spremembi sedanjega državnega volilnega zakona. Referendum postavlja volivkam in volivcem tri vprašanja, ki postavljajo pod vprašaj obstoj povezav med različnimi listami tako v poslanski zbornici (1. glasovnica) kot v senatu (2. glasovnica). To bi posledično tudi zvišalo vstopni prag. Tretja glasovnica pa zadeva možnosti, da se isti kandidat pojavi v več okrožjih. Ko bi na referendumu dosegel predvideni kvorum in bi ob tem prevladal DA, bi se tega okoristile le največje stranke, manjšim pa bi se v marsikaterem primeru dokončno zaprla vrata v parlament. Slovenska skupnost ocenjuje, da bi pozitiven razplet referenduma dodatno poslabšal itak zelo slab zakon, ki so ga bili sami predlagatelji svojčas označili za svinjarijo (it. por-cata, od tu vzdevek zakonu porcellum). Kot znano, je veljavni vsedržavni volilni zakon za parlament med drugim izničil možnost oddajanja preferenčnih glasov in s tem prepustil največjim strankam skoraj neomejeno oblast, da po svoji uvidevnosti določijo imena bodočih parlamentarcev preprosto s tem, da jih uvrstijo više ali nižje na kandidatno listo. Volilni zakon ne predvideva nobene norme, ki bi olajšala izvolitev v parlament predstavnikov priznanih na-rodno-jezikovnih manjšin. Že to je v nasprotju z duhom ustave in določili zaščitne zakonodaje. Slovenska skupnost zato ocenjuje, da ni razlogov, ki bi narekovali pritrdilen glas nedeljskemu referendumu. Zato slovenskim volivkam in volivcem svetuje, da se referenduma ne udeležijo ali pa da razveljavijo vse tri glasovnice in s tem potrdijo nasprotovanje krivični volilni zakonodaji! 18. junija 2009 Kristjani in družba Humanitarna pobuda Vsakoletna pobuda slovenske Karitas Projekt Bicikel na srednji Začenja se akcija za nakup šoli Ivan Trinko šolskih potrebščin V letošnjem šolskem letu je potekal na šoli Ivan Trinko projekt Bicikel v sodelovanju s škofovskim misijonskim uradom, ki ga vodi g. Baldas. V začasnem prostoru v drugem nadstropju, ki je služil tudi za delavnico, so učenci popravili nekaj starih koles, ki jih je posredoval misijonski urad in in ki bo ravno tako poskrbel za predajo koles otrokom v nerazvitih državah, v Afriki ali Romuniji. Učenci so orodje prinesli z doma. Šola jim je nudila nekaj denarja za nadomestne dele. V zvezi s tem so izvedli na šoli vprašalnik o navadah in o uporabi kolesa pri učencih. Iz vprašalnika je bilo razvidno, da se učenci premalo poslužujejo tega prevozne- ga sredstva, in čeprav je kolo zelo ekološko in zdravo, je med nami še veliko predsodkov. Na šoli Ivan Trinko je 162 dijakov in sa- mo 21 jih je izjavilo, da prihaja v šolo s kolesom. Z avtobusom ali z avtom prihaja v šolo 141 dijakov, to je 87% vseh učencev na šoli. Na vprašanje, kolikokrat v enem mesecu uporabljajo kolo, je približno 49% učencev odgovorilo, da si privošči kolo le ob koncu tedna, le 31% vsak dan; 20% dijakov je izjavilo, da prime za kolo le trikrat ali štirikrat mesečno. Na vprašanje, katera prevozna sredstva uporabljajo starši pri odhodu z doma, je 141 (to je 87%) učencev v anketi odgovorilo, da večina uporablja le avtomobil. Samo 19 učencev je odgovorilo, da poleg avtomobila včasih uporabljajo tudi kolo. Na šolo je aprila prišel predavat profesor, pisatelj in kolesar Emi-lio Rigatti. Govoril je in pokazal diapozitive o svojih potovanjih s kolesom po Sloveniji, Italiji, Turčiji in po Južni Ameriki. Karlo Nanut Slovenska Karitas pred koncem šolskega leta začenja z dobrodelno akcijo Otroci nas potrebujejo - za pomoč otrokom, ki potrebujejo šolske potrebščine. Kot poroča STA, bodo zbrana sredstva namenili pomoči več kot 6500 osnovnošolcem, ki jim starši zaradi težkih okoliščin ne morejo zagotoviti pogojev za šolanje. S sredstvi, zbranimi v akciji, ki bo potekala do konca poletja, bodo prejemniki deležni različnih oblik pomoči, od zvezkov, bonov ali naročilnic za šolske potrebščine in tudi pomoči pri plačilu šole v naravi. Po pomoč v poletnih mesecih se lahko družine v stiski obrnejo na Škofijske Karitas, ki pomoč tudi realizirajo. Zbiranje sredstev sicer poteka preko nakazila na transakcijski račun Slovenske Karitas, ki je minulo leto 23.608 otrokom tako razdelila 670.000 evrov pomoči. Večina sredstev je zbranih z darovi posameznikov, del sredstev pa prispevajo tudi lokalne skupnosti in Fundacija invalidskih in humanitarnih organi- Karitas pa je poleg zbiranja sredstev s položnicami tudi letos pripravil posebno spodbudo za otroke z naslovom Pokloni zvezek, v kateri otroci razmišljajo o solidarnosti in o stiskah, ki jih doživljajo njihovi vrstniki, ter zbirajo zvezke zanje. Otroci v zvezek, ki ga podarijo, vložijo tudi razglednico s sporočilom otroku, ki bo zvezek prejel. Na pobudo se je doslej odzvalo okoli 175 slovenskih osnovnih šol. Akcija bo potekala do konca počitnic, v tem času pa poteka tudi zbiranje zvezkov z SMS sporočili s ključno besedo Karitas na 1919. S poslanim sporočilom darovalci darujejo en evro. zacij. Hkrati na Karitas že peto leto zapored poteka tudi akcija Za družine s petimi ali več otroki -delovni zvezki brezplačno, ki so se ji letos pridružile založbe Ataja, Debora, Didakta, 12, Modrijan založba, Založba Rokus Klett ter založba Tangam. Omenjene založbe družinam s petimi in več otroki brezplačno poklanjajo osnovnošolske delovne zvezke. Vlogo za pomoč lahko družine vložijo do 17. julija. Minulo leto je tovrstno pomoč v vrednosti 20.000 evrov prejelo 532 slovenskih osnovnošolcev iz 209 družin, je pojasnil Jože Rovtar s Škofijske Karitas Ljubljana. Duhovniki pomagajo vsem. Pomagaj vsem duhovnikom. Vsak dan 38.000 škofijskih duhovnikov oznanja evangelij ljudem po župnijah ter nudi miloščino, tolažbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali s svojim poslanstvom, potrebujejo tvojo pomoč, in sicer dar za vzdrževanje duhovnikov. Darove prejema Osrednji institut za vzdrževanje duhovščine in jih razdeli med vse duhovnike, predvsem tiste, ki delujejo v najrevnejših skupnostih in lahko torej računajo na radodarnost vseh ljudi. Dar za naše duhovnike. Podpora mnogim koristi vsem. Darujete lahko na 4 načine: • z nakazilom na poštni tekoči račun št. 57803009 • s kreditno kartico: v sklopu mreže CartaSi s klicem na brezplačno številko 800.82.50.00 • z bančnim nakazilom v najpomembnejših italijanskih bankah • neposredno na Institutu za vzdrževanje duhovščine v vaši župniji. Dar je odtegljiv: Kdor želi, lahko pri izračunu davčne osnove za izračun davka od dohodkov fizičnih oseb IRPEF in njegovih dodatkov odtrga od svojih skupnih dohodkov darove, nakazane Osrednjemu institutu za vzdrževanje duhovščine, do maksimalnega zneska 1.032,91 evrov na leto. Naknadne informacije na spletni strani www.offertesacerdoti.it KATOLIŠKA CERKEV - C.E.I. Italijanska škofovska konferenca Kristi ani in družba 18. junija 2009 Odprtje in blagoslov madžarske kapelice pri Vižintinih Spomin na prvo svetovno vojno naj bo danes spomenik miru! Duhovna priprava na romanje v Lurd Harmonija v služenju Na binkoštni dan, 31. maja, smo se sestre Unital-si-ja zbrale na vsakoletnem srečanju, da se duhovno pripravimo na romanje v Lurd. Letošnje geslo je bilo Harmonija v služenju. Dan smo začele z molitvijo. Zbrale smo se pri sv. maši v cerkvi sv. Justa v Gorici. Skupaj s tamkajšnjimi verniki smo opravile nedeljsko bogoslužje. Nato smo se razdelile v dve skupini. Prva skupina je šla v dom "S. Gius-to" in pomagala nahraniti tamkajšnje bolnike, druga pa je pripravljala mize z raznovrstnimi dobrotami, ki smo jih same prinesle. Ko so se prve vrnile, smo imele skupno kosilo. Vse smo bile dobre volje in veselo smo kramljale, tako kot samo ženske znajo. Drugi del dneva smo začele s poslušanjem glasbe, ki jo je na harfo z veliko spretnostjo izvajala Ester Pavlič. Očarane smo sledile sporedu, ki ga je izvajala samo za nas. Ob zvokih čudovitega glasbila smo se sprostile in vsaka na svoj način uživale ob glasbi. To je bil samo uvod v drugi del popoldneva, kjer nas je čakalo delo in razmišljanje v skupini. Mentorke tega programa so nam ponudile še moderno glasbo, ki ji pravijo rap; izvajale so jo preko računalnika. Hotele so vzbuditi v nas čudne občutke. Ob prvi glasbeni zvrsti smo se sprostile, ob drugi pa vznemirile, čeprav je bila tudi to glasba. Isto se dogaja z nami. Glasba je del našega življenja. Lahko nas pomirja ali vznemirja, navdihuje, tolaži, kratkočasi, nam dela družbo ali celo obuja spomine. Tudi utripanje našega srca je lahko glasba. Odvisno je, kako se mi počutimo. Tako je tudi v našem služenju v Lurdu ali doma. Lahko smo harmonični, spoštljivi ali pa vznemirjeni in ošabni, tako da večkrat ranimo prav tistega, ki nam je blizu. Tudi v zboru ali v orkestru vsakdo igra na različen instrument, pa vendar vsi igrajo isto glasijo, da se melodija razlije v harmonijo. Če kdo pogreši, takoj slišimo, da je nekaj zaškripalo. Takšni smo tudi mi. Vsakdo je različen in vsak na svoj način podaja služenje, a rezultat mora biti isti: harmoničen. Naše strune moramo tako nategniti, da se ujemajo z ostalimi in izvajajo isto melodijo. Tudi poslušanje nas uvaja v to harmonijo. Ko nam bolniki razkrivajo stiske, moramo biti občutljivi in jih poslušati v tišini. Vse to je lahko glasba za naše srce. Zato moramo biti vedno razpoložljivi in sočustvovati moramo z njimi, jim biti na razpolago. Seveda ni lahko! Treba je vaditi in vaditi, da vsakdo lahko brezhibno igra na svoj instrument. Kakor imajo v orkestru dirigenta, ki jih vodi, tako ga imamo tudi mi: naš dirigent je Bog! V njem dobivamo moč, pogum in harmonijo. Samo tako bo naša glasba zvenela kot zvoki harfe in violine. Zato se srečujemo in vadimo naš odnos do bližnjega z vsakoletnimi srečanji. Popoldan smo končale z Zdravo Marijo in s pesmijo Zvonovi zvonijo. Z zadovoljstvom je vsaka odnesla domov košček razmišljanja o svoji harmoniji. N.J. Kratke Sklep škofijskega postopka za beatifikacijo msgr. dr. Jakoba Ukmarja Vsredo, 24.junija 2009, ob 12. uri, bodo vškofovi kapeli vTrstu zapečatili zbrano gradivo za Ukmarjev beatifikacijski postopek. Pečatenje gradiva predstavlja uradni in formalni sklep škofijskega dela postopka. Zbrano in prevedeno gradivo bo poslano na Kongregacijo za zadeve svetnikov v Vatikan, kjer ga bo pregledala posebna komisija in o njem napisala tudi nadaljnjo odločbo glede beatifikacije. V nedeljo, 5. julija 2009, bo slovesen sklep škofijskega dela postopka za beatifikacijo Božjega služabnika msgr. dr. Jakoba Ukmarja. Ob 17.30 bo na pokopališču v Škednju nad Trstom začetna molitev pri Ukmarjevem grobu, ob 18.00 pa sv. maša v škedenjski cerkvi, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Beatifikacijski postopek na škofijski ravni sta vodila postulator g. Dušan Jakomin, dolgoletni Ukmarjev prijatelj in sodelavec, ter predsednik škofijskega sodišča msgr. Ettore Malnati. Pomemben korak k pospešitvi postopka je prinesel tudi Ukmarjev simpozij v Rimu leta 2005, ki je v organizaciji Slovenske teološke akademije v Rimu in Inštituta za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani potekal v slovenskem papeškem zavodu Slovenik v Rimu. Jakob Ukmar (1878-1971) je bil tržaški duhovnik. Slovenski javnosti je bil poznan predvsem kot tisti, ki sije prizadeval za narodne pravice slovenske manjšine, kot teolog ter kot priljubljen spovednik, duhovni voditelj, pridigar in predavatelj. Ukmarjev obsežen opus poleg izrednega teološkega in pravnega znanja izžareva globoko duhovno življenje in vero, prepojeno z ljubeznijo do slovenskega naroda in s skrbjo za zveličanje duš. Ob 470-lefnici prikazanja Matere Božje na Sveti Gori Frančiškanski samostan Sveta Gora vabi v baziliko na Sveto Goro, na slovesnosti ob 470-letnici prikazanja Matere Božje Uršuli Ferligoj. V soboto, 20. junija 2009, bo ob 19. uri pritrkovanje svetogorskih zvonov s pritrkovalci iz župnije Šempeter pri Gorici. Ob 20. uri bo slovesna spominska sveta maša ob 470-letnici in procesija z lučkami. Bogoslužje bo vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Pri sveti maši (p. H. Sattner: Missa seraphica) sodelujejo: Marjan Trček, solist - tenorist, Polona Gantar, orgle, Godalni kvartet Allegretto, Župnijski mešani pevski zbor Šempeter (zborovodja Ingrid Kragelj). V nedeljo, 21. junija 2009, bo ob 15. uri pritrkovanje svetogorskih zvonov s pritrkovalci iz župnije Kanal ob Soči. Ob 16. uri bo osrednja svečanost s slovesnim bogoslužjem, ki ga bo vodil koprski škof msgr. Metod Pirih. Pri sveti maši (A. Rihovsky: Missa loretta) sodelujejo: Jana Hvala, solistka - sopranistka, Mirjam Furlan, orgle, hornistki Neža Ipavec in Doroteja Benedejčič, Komorni orkester Nova, Mešani pevski zbor Jože Srebrnič Deskle; dirigira: Adela Jerončič. 21. romanje treh Sloveni j na Svete Višarje Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov vabita v nedeljo, 2. avgusta, rojake iz zamejstva, zdomstva in domovine, naj poromajo na Svete Višarje. Pešpot bodo začeli ob 8. uri ob vznožju gore nad Žabnicami, od koder se bodo ob premišljevanju križevega pota skupaj povzpeli k priljubljeni romarski cerkvi Matere Božje. Kdor želi, ima za vzpon na voljo žičnico. Ob 10.30 bodo prisluhnili predavanju etnologa in sociologa Silvestra Gabrščka z naslovom Kje so meje? Slovesno mašo bo ob 12. uri ob somaševanju izseljenskih in drugih duhovnikov daroval koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Ob 13. uri bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, ki mu bo sledilo družabno srečanje. Pri programu bo sodeloval Fantovski pevski zbor Dobrova. Srečanje sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Drugi Višarski dnevi mladih: Moje korenine? Kje so moje korenine? Jih poznam? Me kaj zanimajo? So sploh pomembne? Ali se zavedam bogastva in opore, ki mi ju daje zavest, da sem Slovenec/Slovenka in da imam domovino? Na ta in še na vrsto drugih vprašanj bodo iskali odgovore udeleženci drugih Višarskih dnevov mladih (30. julij - 2. avgust 2009), ki jih na Rafaelovi družbi pripravljajo v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo v Munchnu. Tako kot lani bodo spoznavali navade in način življenja mladih Slovencev v domovini in po svetu, izmenjevali izkušnje in poglede na domovino Slovenijo ter njeno bogato kulturno in versko zakladnico ter poglede na “novo domovino” Avstralijo, Argentino, Ameriko, Švedsko... Vse to pa bodo popestrili z zanimivimi gosti, s hribolazenjem, ogledom Kanalske doline in pletenjem prijateljstev. Ker je število udeležencev omejeno na 15, pohitite s prijavo (do 30. junija na rafaelova. druzba@siol. net), da zagotovo ne zamudite, saj bo zanimivo, veselo in sproščeno! Madžarska kapela pri Vižintinih je v prejšnjih tednih vzbudila veliko pozornost krajevne javnosti, še več pozornosti pa ji je bilo namenjene v mednarodnih krogih. Kapelico, ki so jo leta 1918 zgradili madžarski vojaki ob koncu prve svetovne vojne, so po dobrih devetdesetih letih v petek, 29. maja, z blagoslovom predali namenu. Madžarskim vojakom je namreč takrat ni uspelo blagosloviti, ker jih je "prehitel” konec vojne. Na doberdobskem Krasu je med prvo svetovno vojno pad- lo 8 tisoč madžarskih vojakov. Doberdob je zato ostal močno vtisnjen v spominu vseh, ki so na naši planoti izgubili drage. Tako si lahko razlagamo neverjeten odmev, ki ga je imel blagoslov kapelice pri Vižintinih v Budimpešti. Na slovesnost, v petek, 29. maja, so se pripeljali visoki madžarski dostojanstveniki z madžarskim predsednikom republike Lasz-lom Solyomom na čelu. Iz Madžarske sta se v doberdob-sko občino pripeljala dva avtobusa. Veliko Madžarov pa je dospelo tudi s kombiji in z osebnimi avtomobili. "Doberdob ima v zgodovinskem spominu vseh Madžarov prav po- seben pomen. V soških bitkah je umrlo 100 tisoč madžarskih vojakov. Neizprosno hribovito kraško območje vojakom ni nudilo nobenega zavetja razen naravnih jam ali tistih, ki so jih 'izkopali' s pomočjo dinamita", je v svojem nagovoru podčrtal madžarski predsednik, ki je obenem podčrtal, da so na do-berdobskih gmajnah padli tudi vojaki številnih drugih narodnosti in da ima zato Doberdob velik pomen tudi za vse ostale narode, ki so se tukaj borili. Predsednik Solyom se je zahvalil tudi fundaciji Sze-cheny, ki je v sodelovanju z organizacijo Amici deli' Isonzo, kapelico obnovil. Sama kapelica pri Vižintinih ima zelo zanimivo zgodovino. Madžarski vojaki so jo postavljali, ko je bilo vojne že skoraj konec. Tako, kot je poudaril sam madžarski predsednik v svojem govoru, so vojaki, ki so pogrešali svoj dom, poimenovali poti na do- berdobskem Krasu z imeni ulic iz domačih krajev. Za duhovno uteho in da bi se počutili bližje domu, so zgradili tudi kapelico, ki pa je niso blagoslovili, ker je bilo med tem vojne konec. Po prvi svetovni vojni je bila kapelica pri Vižintinih brez strehe. Dogra- dil jo je domačin, lastnik zemljišča, na katerem še danes stoji kapelica. Namembnost kapele je bila dolga leta spremenjena: lastnikova družina je objekt madžarskih vojakov spremenila v senik. Blagoslov kapele je potekal z različnimi obredi. Katoliški blagoslov je podelil goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, grškokatoliški obred je vodil škof Pie-tro Filippo Kocsis, kal-vinistični blagoslov je prišel iz rok škofa Geze Erdelza, prisoten pa je bil tudi vojaški kurat Laszlo Biro. Svečanosti v Vižintinih so se poleg madžarskega predsednika udeležili tudi vidnejši zastopniki slovenskih in italijanskih oblasti. Slovensko vlado je zastopal sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Krek, italijansko pa goriška pre-fektinja Maria Augusta Marrosu. Prisotna sta bila tudi deželni predsednik Renzo Tondo in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Uvodni nagovor je imel doberdobski župan Paolo Vižintin, ki je poudaril spravni pomen obnove in odprtja kapele za vse narode, ki so se na območju Doberdoba bojevali pred devetdesetimi leti. AČ Pri Slov.I.K.-u so objavili S ponudbo za dijake in študente do celovite izobrazbe bodočih kadrov naše skupnosti Program Ekstra: novost Dijaškega doma S. Greaorciča in Slov.l.K.-a Razpis, namenjen bodočim dijakom 1. letnika višjih srednjih šol/ je odprt do 21. avgusta Ekstra je obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Od dijakov, ki se vpišejo na program, se pričakujejo splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in študijski uveljavitvi. Dejavnosti, ki so predvidene po programu, bodo potekale med šolskim letom od ponedeljka do petka v popoldanskem času med 14. in 18. uro. Od 14. do 15. ure bodo dijaki v Dijaškem domu, kjer bodo dobili topel obrok in imeli možnost rekreacije, od 15. do 18. ure pa bodo v prostorih Slov. I. K. -a, kjer bodo lahko sami ali v skupini študirali ob pomoči tutorjev. Vtem času bodo imeli dijaki možnost prostega izhoda iz prostorov Slov. I. K. -a in KBcentra, kar jim bo omogočalo, da opravljajo še druge popoldanske dejavnosti. Tutorji bodo dijakom nudili osnovno strokovno pomoč in jih usmerjali pri študiju. V redne dejavnosti so vključeni še krajši tečaji poslovne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter računalništva. Glede na želje in potrebe dijakov bodo lahko med letom organizirane še individualne ali skupinske instruk-cije z različnih predmetnih področij, tečaji tujih jezikov s pripravo na mednarodne izpite, krožki s pripravo na tekmovanja in različne dejavnosti v času počitnic. Na program se lahko vpišejo dijaki, ki so opravili 8-letno izobraževanje na osnovnih in nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji ter zaključni izpit na eni od nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji in so se vpisali na eno od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Za leto 2009-2010 je razpisanih osem vpisnih mest v prvem letniku programa. Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 21.8.09. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov. I. K., Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA PROGRAM EKSTRA - 1. LETNIK. Vpisnina za leto 2009-2010 znaša 50 evrov, šolnina, ki krije vse redne dejavnosti, ki so predvidene po programu, pa 2.250 evrov (250 evrov mesečno za 9 mesecev). Razpisani sta dve štipendiji. Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani www. slovi k. org. Multidisciplinarni Razpis, namenjen univerzitetnim študentom, je odprt do 15. septembra Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je triletni ciklični obdiplomski študijski program. Vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celoten ciklus programa se zaključi v treh letih. Organizirane oblike študijskega dela, predvidene po programu, so predavanja, seminarji, delavnice, obiski podjetij in druge oblike dela. Te dejavnosti potekajo praviloma med študijskim letom ob sobotah zjutraj, v skupnem obsegu 60 ur. Poleg tega so po programu za leto 2009/2010 predvidene še dodatne in dopolnilne dejavnosti: tečaj poslovne komunikacije v slovenskem jeziku, tečaj poslovne komunikacije v angleškem jeziku in tečaj računalništva, ki potekajo praviloma med študijskim letom ob petkih popoldne, ter obiskovanje Discover management programa na lEDC-Poslovni šoli Bled (9 dni v mesecu juliju) in delovna praksa. Na program se lahko vpišejo študenti, ki so opravili maturo na eni od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji po letu 1999 in še niso dopolnili 30 let starosti in so vpisani na kateri koli univerzitetni (dodiplomski, magistrski ali doktorski) študij. Od študentov se pričakujejo splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in poklicni uveljavitvi. Za leto 2009-2010 je razpisanih petnajst vpisnih mest v vseh treh letnikih programa. Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 15.8.09. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov. I. K., Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM - 1. LETNIK. Študenti, ki so že obiskovali Multidisciplinarni program, morajo do 15. septembra potrditi vpis v višji (2. ali 3.) letnik. Vpisnina za leto 2009-2010 znaša 150 evrov, stroške študija (šolnina bi sicer znašala 3.500 evrov) pa v celoti krije konzorcij. Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani www. slovik. org. MePZ ObaPca v Doberdobu SKD Hrast prireja v soboto, 20. junija, ob 21. uri v občinskem parku (za osnovno šolo) celovečerni zborovski koncert, na katerem se bodoberdobski publiki predstavil MePZObal'ca pod vodstvom Tržačanke Aleksandre Pertot. Gre za prvega izmed dveh večerov, ki jih doberdobsko društvo pripravlja v sklopu Dnevov petja in veselja. Splet pesmi, ki jih je koprski zbor izbral za doberdobski koncert, se preliva kot dolgi valovi iz ene melodije v drugo in s pomočjo pestre palete istrskih in drugih tradicionalnih glasbil, med katerimi bomo slišali na primer sopele, mandolino, orglice in še kaj, poustvarja občutek brezmejnosti morja. Gre za čisto nov projekt, ki je vzniknil neposredno iz primorskega okolja, v katerem je zbor nastal in deluje že sedmo sezono. Drugi večer bo na sporedu v četrtek, 25. junija, ob 21. uri na dvorišču pred župnijsko dvorano, ko bo SKD Hrast imel v gosteh kabaretno predstavo Radioaktivni live. Telovadna akademija AŠZ Olympia Vsi na počitnice! V četrtek, 4. junija, je v telovadnici športnega združenja 01ympia potekala tradicionalna telovadna akademija, letos pod naslovom Vsi na počitnice!, kjer so vsi in izključno pripadniki tega najstarejšega goriškega slovenskega društva pokazali, kaj so se v šolskem letu 2008/2009 naučili. V enournem programu (20 točk) so se najprej predstavili najmlajši predšolski otroci skupine GYM-PLAY pod vodstvom trenerke Damijane Češčut in vaditeljic Marije Jussa, Valentine in Eve Kristančič. Na kratko so prikazali potek vadbene ure: segrevanje, spretnostne vaje, poligon in igro. Po nastopu jih je direktor AŠZ 01ympia Andrej Vogrič nagradil s knjižico in kolajno Miške Eli, t. j. Deklice športne ritmične gimnastike pa so na četrtkovi akademiji nastopile kar s petimi skupinskimi sestavami, in sicer vajo z obroči, z baloni, s kiji, duo kij in trakom. V telovadnico so priplesale tudi rdeče pikapolonice. Vse deklice je pripravila trenerka Mija Ušaj Ceščut ob pomoči vaditeljic Maje Devetak in Marije Jussa. Številnemu občinstvu so svoje znanje na najnovejše glasbene hite predstavila še dekleta mlajše, srednje in starejše skupine športnega plesa AŠZ 01ympia pod vodstvom trenerke oz. koreografinje Damijane Češčut. Večer se je slovesno končal z nagrajevanji. Andrej Vogrič in tajnica društva Damijana Češčut sta najprej izročila pokal ekipi "potrdilo" o preverjanju znanja po programu Nacionalne Sokolske športne šole, v katerem je letos 01ympia sodelovala in so ga naj mlajši člani društva izpeljali že aprila meseca. Obe starostni skupini orodnih telovadcev sta se predstavili v akrobatskem poligonu, v vaji na drogu ter preskokih čez kozo in kanwas. Pripravila sta jih trenerja Egon Pregelj in Miha Vogrinčič ob pomoči pomožnih vaditeljic Eve in Valentine Kristančič. Prikaz dela sta pripravili tudi ekipi minivolleyja ter under 12 pod vodstvom trenerjev Ivana Markiča in Mete Okroglič. 01ympie under 12, ki je letos ponovno zasedla 1. mesto na pokrajinski ravni, nato pa še zaslužene kolajne orodnim telovadcem, ki so se konec maja srečali v parterju in kanwasu z Goriškim gimnastičnim centrom iz Nove Gorice. Za konec so vsi nastopajoči prejeli lepo darilo, za katerega gre zahvala sponsorju večera, t. j. HIT -Universe of Fun iz Nove Gorice, ki je prispeval, da je bil konec sezone 2008/2009 za vse še lepši. Sledila je seveda še "paštašuta" za vse nastopajoče in prisotne; za to so poskrbeli odborniki društva. DČ firaphart SDZPI IRSIP NEONSEVEN V J