896. Stev.
Posamezna ifevIBka „Dneva“ stana 6 vin« ravno toiiko številka »Bodeč® Neže**.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom ccloletno 20 K j mesečne 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K< Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1*90 K* — Naročnina se pošilja upravnlStvii.
Telefon StevESke
V Uubllani, torek dne 9. Junlla 1914.
Leto III.
Neodvisen političen dnevnik
s ledinsko humoristično prilogo Bodeta Ne2a»
Posamezna Številka »Dneva« stane 6 vin., ravno toliko Številka „BodeIe Nele".
MfllHn tu npranlHn: Ljuiliaua, ftaufltaka ulita M S.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se Be sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat
Jotlt vrsta IS v, osmrtnice, poslana Ih zahvale vrsta 0 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Harem s Ust in tisk. J
Telefon Številke 118.
tiskarne**.
K
istrske volitve. — Razvitje sokolskega prapora na Jesenicah. — Albanski vstali razcepljeni. — BendasJuk in to*
variSi popolnoma svobodni.
Včeraj popoldne srno prejeli sledečo brzojavko:
Laški trg, 8. jun.
Spodnještajerska nemškutarja se podira. Najbolj zagrizena nem-Kka mesta padajo. Danes so se tu vršile volitve. Boi ie bil hud. Tretji razred so danes zavzeli Slovenci ob prvem naskoku. — Navdušenje nepopisno.
Z velikim veseljem smo sprejeli to vest in prepričani smo, da jo z enako radostjo sprejemajo vsi Slovenci. Čast našim zavednim volil-cem. Ravno zadnji čas so nemški listi mnogo pisali o naših južnoštajerskih krajih in hujskali proti slovenskim zavodom. Laški trg je pokazal, kaj zmore krepak odpor. Živeli volilci!
V nedeljo so se vršile volitve v Istri. Boj je bil težak. Italijani in Nemci so y zvestem bratstvu hiteli na volišče, da pokažejo svojo skupno moč proti Slovencem in Hrvatom. Med delavci in med Italijani je po mestih prišlo do spopadov.
društva za Hrv. in Slovence v Istri« so izvoljeni:
V IV. volilnem okraju izvoljen dr. Matko Laglnja, ki je dobil 8030 glasov, italijanski kandidat je dobil 1013 glasov, socialni demokrat 365. — V V. volilnem okraju je izvoljen dr. Ivan Milič z 4680 glasovi, laški kandidat Pesante je dobil 1026 glasov. — V VII. volilnem okraju Je izvoljen prof. Vekoslav Splnfilč s 5000 glasovi, laški in nemški skupni kandidat Sandri je dobil 612, socialni demokrat 89 glasov.
V Pulju Je izid sledeči: Laški liberalec Corenich 1230 glasov, socialni demokrat Lirussi 702, hrvat-ski kandidat dr. Pederin 431. kandidat mornarice Riaviz 20l. Ožja volitev med Lahom in socialistom. Vrši se prihodnjo nedeljo. V ožji volitvi
pojdejo vse antikamoraške grupe volit socialista. Hrvatski kandidat je dobil topot 25% več, nego lani dr. Scalier.
V drugih okrajih so zmagali laški liberalci in klerikalci. V piran-sko-koperskem okraju bo ožja volitev. Slov. kandidat je dobil tu 200 glasov. Natančnejše poročilo sledi.
m ma.
IZ METLIKE.
Komaj je stekla železnica, že s^ moramo pritoževati. In sicer nad našim g. načelnikom, človek bi ne verjel, kaj si vse dovoli nad ljudstvom in nad delavci. Ljudje so zelo nevoljni ker ne pusti na peron niti one, ki se hočejo odpeljati. Na binkošti je čakalo 15—20 ljudi, ki so hoteli iti v Črnomelj, pa jih je spodil na cesto in jih celo ozmerjal. Dva moža sta šla ob progi, on pa je kričal nad delavci, da naj jih s krampom napode. Dve ženski sta šli poleg proge, on pa je vpil nad čuvajem naj jima lase populi, kaj ne, prav leme-natarska izobrazba. Z delavci v skladiščih se postopa, kakor z izgnanci v Sibiriji. Delati morajo od 5. zjutraj do 10. zvečer. Dva je že odgnal, pa brez vzroka, za nameček je njima še plačo zadržal. Enkrat je klical čuvaja, ta ga pa ni slišal. Po-Kiicat Ka je preetse m ga zmerjal, da
ga bo spodil, ter mu ni dovolil niti besede v opravičilo. Rekel je: ne misli, da se mi smiliš ti. ali tvoja žena, ali otroci —: že mnogo sem jih spravil ob kruh pa bom tudi tebe. Kaj ne, to bi bil lep Kristusov namestnik. dobro da mu je spodletelo. Oospode pri ravnateljstvu bi prosili, da poskrbijo za delavce, da ne bodo izpostavljeni takim nastopom. On pravi, da zanj ni nobene ure, da se dela, dokler je treba. Ako ne ve, mu povemo, da imajo delavci v skladiščih 9V2 Ur dela in četrt ure za malico. Mislimo, da bo ta pritožba dovolj. Ako nova proga s početka res rabi več dela, predno se popolnoma uredi, naj se zato vzemo delavci, ne pa da se postopa na tak način. Pa tudi ljudstvo je treba obravnavati tako, da ne bo prišlo do
prepričanja, da proga ni zanj zgrajena.
IZ SOLKANA.
Cvetlični dan, katerega je priredila binkoštno nedeljo »Slovenska Čitalnica« v prid ljudski knjižnici, je uspel prav dobro. Dejstvo, da se je natekel dohodek 163 kron, po veliki večini iz malih darov priča o zanimanju solkanskega prebivalstva za ljudsko knjižnico. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost izreči srčno zahvalo vsem darovalcem, posebno onim, ki so volili knjižnici večji dar. Med temi nam je posebno omeniti našega častnega člana bivšega mnogoletnega predsednika gospoda ravnatelja Tomaža Juga. Da je pa bilo pri neugodnem vremenu mogoče doseči tako zadovoljiv vspeh je posebna zasluga naših vrlih gg. nabiralk in nabiralcev, ki so obiskali sleherno solkansko hišo. Najsrčnejša vam hvala požrtvovalna dekleta in mladeniči! Čitalnica prosi, da ji ostanete tudi v bodoče naklonjeni. — Odbor.
IZ CERKNICE.
V juniju sneg. Leta 1882. v noči od 15. na 16. junija zapadel je bil na Dolenjskem na visokih Gorjancih do sredine sneg. Kdo se še spominja tega dogodka, ko je videl v jutro 16. junija Gorjance pobeljene? Upam, da prav tnalo, ker jim je po teku 32 let, že izginil spomina, čas kakor sneg z Gorjancev.
Dne 5. na 6. junija 1914 pa je zapadel nad 1000 m nad morsko gladino pri Cerknici na Notranjskem na vsem dobro znani »Slivnici« do sredine hriba sneg, ki se je še pri zatonu solnca prav lepo blesketal.
Kakor dohajajo poročila, žapa-del je sneg tudi po vseh visokih hribih in tudi po dolinah v Loški okolici, kakor se pripoveduje, do pedenj in tudi več visoko. Bati pa se je bilo ko bi se bilo nebo zjasnilo, in nastal bi bil hud mraz, da bi bil napravil ogromno škodo na pomladanskih nasadih, kakor krompir, posebno pa fižol in grah, pa tudi klasje, rž in ječmen, bilo bi popolnoma uničeno. K sreči je ostalo nebo oblačno in toplo in tako je izginil grozni beli mož čez noč, brez vsakih nevarnih posledic in pred izhodom rumenega solnca se je spremenil v vodo.
LISTEK.
M. ZEVAKOj
Srce In met.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Poznate jo, madam,« je dejal z drhtečim glasom.
»Bila je nesrečna, kakor sem bil nesrečen jaz. Kakor Jaz, je našla tudi Dna pri vašem Veličanstvu zavetje, polno dobrote in gorkote. Šibko, brez opore, bežečo pred preganjalci In osamljeno na svetu, ste jo sprejeli s svojo neizčrpno velikodušnostjo, zarad katere vas ljubi svet še bolj, nego vas občuduje kot ženialno voj-»kovodko...«
»Alisa de Luks!« je zamrmrala kraljica navarska zamolklo.
»Rekli ste, madam!« je dejal Marijak in pogledal kraljico z gorečo radovednostjo. Kaj vse bi bil dal, da spozna njeno pravo misel.
Toda že je bilo kraljičino obličje neprodirno. Da. Ivano Albreško Je odlikovalo v resnici ono visoko vehkodušje, ki ga Je bil pravkar omenil grof. Bila Je ženska žlahtne-ga.‘” močnega duha, zakaj znala je zadržati vzklik bridkega začudenja, K| je hotel planiti preko njenih ust-nic\ ,n, ppsledala je v obraz vprašanju, Ki je stopilo jasno in trdo pred njeno vest: ali molčati o Alisi de
Luks in izročiti s tem grofa intri-gantki, ali pa povedati Deodatu, kakšna je, in ga pahniti s tem v neozdravljiv obup.
»Ničesar mi ne rečete, madam,« je povzel Marijak ves bled. »Usmilite se povejte, kaj mislite!«
Kraljica v svoji srčni tesnobi je pozabila prvič izgovor, samo da ji ni bilo treba odgovoriti takoj, in Je rekla brez strogosti:
»Zelo zmedem morate biti, grof; drugače ne bi izpraševali svoje kraljice!«
»Ah, odpustite, madam,« je zajecljal grof in se poklonil tako globoko, kakor da bi hotel poklekniti.
Ta kratki odlog je zadoščal Ivani Albreški.
»Odpuščeno vam je, sinko moj,« je dejala. »Sicer pa sem jaz sama že tolikokrat zanemarila etiketo v razgovoru z vami, da Jo zanemarite prav lahko enkrat tudi vi... Radi bi torej vedeli, kaj mislim o Alisi de Luks, kaj ne?«
»Rotim vas, Veličanstvo...«
»Vedite torej, da ne mislim v tem trenotku prav ničesar. Poznam jo premalo. Saj sem govorila z njo komaj tucatkrat.«
Orof je videl, da je kraljica zmedena. Zakaj se obotavlja — ona, vtelešena odkritosrčnost?
Trepet mu je prešinil dušo in
telo.
»Madam,« je vzkliknil, »vem, da grešim zopet proti dostojnosti, in vendar mi je na ustnicah vprašanje.
Ah, oprostite mi, rotim vas... Potreba je neizogibna, da vem vso vašo misel... Drznem se vprašati vaše Veličanstvo, ali ne govori v vašem srcu kak glas... kak razlog, zoper njo, ki sem si Jo izvolil za družico ... Ena sama beseda mi bo zadoščala ... Ena sama beseda moje kraljice mi pove, ali je brezumni nemir, ki se dviga v mojem srcu, opravičen, ali je samo delirij bolne duše...«
Ivana Albreška je bila povesila glavo. Orof je hotel izvedeti od nje strašno resnico, ali pa slišati laž.
»Madam,« Je povzel še bolj vneto, »ako mi vaše Veličanstvo ne odgovori, potem vem, da obsoja mojo zaročenko...«
»Ničesar nimam zoper Aliso de Luks,« je dejala Ivana Albreška.
Toda Izrekla je to laž s tako tihim glasom, da je Marijak še bolj začutil bližino katastrofe. Zbral je vse moči, pripravljen boriti se s kraljico za njeno skrivnost. In ves bled je izpregovoril?
»Kar porečem, je nemara bogokletno. Sam se zavedam, da je zločin žalitve Veličanstva. Preklinjam se, madam, ali vendar storim ta zločin, mokar če bi si moral sam zasaditi bodalo v srce^ da kaznujem svoj dvom o vaši posvečeni besedi...«
Padel je na kolena.
»Madam,« je nadaljeval, »usmilite se nesrečneža, ki vas nosi v svojem srcu in ima na vsem svetu samo vas: vi ste mu rodbina, prija-
Štajersko.
Gostovanje ljubljanskih Igralcev v Mariboru. V petek dne 5. t. m. so uprizorili ljubljanski slovenski igralci na slovenskem odru v Mariboru tro-dejansko, krasno komedijo »Vrag«.
V naslovni ulogi je igral g. Milan Skrbinšek. V »Vragu« je vseboval z isto finostjo kavalirja parketa, kot satana. Izborno igranje, izborno naštudirana vloga, mojstersko izvedena maska, vse to je mestoma učinkovalo v pravem pomenu besede diabolično. Kot Yolanta je nastopila ga. Bukšekova in istotako igrala vseskozi izborno. Ostale partije so igrali: dame V. Danilova in Juvanova ter gg. Danilo, Sest, Povhe in zvesto izpolnjevali ostalo igro. Obisk je bil manj kot srednji. Krasna igra, »Vrag in njegovi zvesti, so želi nedeljeno, burno priznanje. Žal nam je, da dragih gostov nismo mogli imeti dalje v naši sredi.
Maribor. (Malo več pojmovanja taktnosti.) Enkrat na leto imamo priliko, imeti za par dni v našem krogu ljubljanske goste — igralce. Razveselimo se jih vselej kadar pridejo in le računajoč z našimi razmerami jih vsako pot, neradi pustimo odhajati. Človek bi pričakoval, da se vsaj oni, ki delajo takorekoč v javnosti, vedejo njim nasproti dostojno. A ne: Baš ti gredo» svojo« pot in skušajo z neko tragikomično, žaljivo, souve-renostjo s svojim »od zgoraj navzdol« na netakten način gostom disgustirati bivanje med nami. Skrajni čas bi že bil, da se taki neprilični vsegamogočnosti in netaktnosti pride enkrat za vselej in temeljito v okom. Čemu bagatelizirati — koder je docela neumestno in se nas vse skupaj le — smeši?... Upamo, da se razumemo!
Maribor, (Čudno nastopanje ve-roučitelja K.) Že zadnjič; o priliki gimnazijskih majniških izletov, smo omenili, da si izmišlja gimnazijski veroučitelj K. razne ekstravagance in, da je celo prepovedal uživanje mesa oni petek, ko je bil-majniški Izlet. Človek bi mislil, da to zadošča.
V svoje verski gorečnosti pa gre g. veroučitelj še en korak dalje, namreč — do kratkih hlač, sprehodnih palčic in športnih kapic. Raditega obojega — ker menda to »žali Verski čut« — je baje minoli petek ali soboto, se dejansko lotil nekega pe-tošolca. Pa ne, da bi gospod bolehali na nekem verskem bacilu?!
Maribor. (Smrtna nesreča vsled nepaznosti.) Dne 4. t. m. je našel strojevodja juž. žel. Cvenk, ko je prekoračil železniški prehod ob Le-naujevi cesti, na tiru ležečega, nezavestnega nekega moža. Predno je prišla rešilna straža, je bil mož že mrtev. Dognali so, da je to leta 1871. v Mariboru rojeni, v Rošpoh pri-
stojni betonski delavec Ivan Marko. Ko je prekoračil tir, je došel koroški osebni vlak, kojega stroj ga je sunil v stran. Zdrobil si je lobanjo in zlomil hrbtenjačo.
Avtomobilna zveza Brežice* Grobelno. Danes, 8. t. m. pričela poslovati avtomobilska zveza Brežice-Grobelno. Do 15. t. m. bo vozil avtobus samo enkrat na dan tje in nazaj in sicer tako, da bo odšel iz Brežic ob polu 6. zjutraj in dospel v Grobelno ob polu 10. dopoldne. Nazaj bo peljal iz Grobelnega ob polu 5. popoldne in dospel v Brežice ob polu devetih zvečer. Po petnajstim pojde prvič iz Grobelnega ob 5. uri zjutraj in bo ob 9. v Brežicah, od tod nazaj ob 2:50 minu. popoldne z dohodom v Grobelno ob 6:50 min. zvečer, tako, da se bo z brežiškim vozom srečeval.
Vreme. Po par dnevih srednja povoljnega vremena je pričelo v petek popoldne skoro po celi deželi zopet močno liti. Bati se je zopetnih hudih poplav in upostošenj. Drava in njeni pritoki počasi a stalno naraščajo, vsa prva letina je v nevarnosti. Bo zopet prišla draginja, ko še ena ni minila.
St. Jur ob luž. žel. Nek neznan tat je že opetovano izpraznil cerkvene nabiralnike. 3. t. m. so poklicali stražnika Fritscha iz Celja, ki" je pripeljal seboj policijska psa »Wolf« in »Afra«. Psa sta sledila sledu in zalajala nad nekim delav-cem Ovčarjem. Ovčar taji.
Maribor. (Temna afera.) Lokal* ni list od minole sobote prinaša sledečo notico: »Pred dnevi (o priliki buršentaga) se je vračal v družbi nekega drugega gospoda neki burS iz Razvanj mimo kavalerijske vojašnice. V temi, na cesti, se je sklonil in' si zvezal čevlje. V tem sta prišla dva častnika. Burš jc malo preje zaklical: »Heil Alldeutschland«. Eden oficirjev je potegnil sabljo in ga par« krat oplazil, na kar mu je burš izročil vizitko in odšel. Takoj za njim je prišla vojaška patrulja, ga aretirala, odvedla v vojašnico, koder je ostal do jutra in bil opetovano žaljen. Nam pa se poroča sledeče: V eni mestnih' restavracij ali kavaren je prišlo do prepira med nekim buršem in kava-lerijskim ritmojstrom (imenovalo se! je ritrnojstra Gotza). Fant se je vedel skrajno drzno in žaljivo. Ko se je ritmojster odstranil, mu je burŠak neprestano sledil do vojašnice. Tam je razsajal, kričal« Heil Alldeutsch« land« in rabil žaljivke proti vojaštvu* Kmalu je iz vojašnice prišla patrulja, naprej ji dva stražmojstra, ki sta burša prijela in odvedla v vojašnico. Burš je dobil par krepkih batin, nakar so ga ven vrgli... Temno na! vsej aferi je pravzaprav samo zvijanje našega lokalnega lista. Burš je izzival, to stoji in več ni potrebno. Znano pa je tudi, da je bila že pred
teljstvo, ljubezen, vse!... Madam, vaša beseda mi ne zadošča... treba mi je prisege ... Prisezite mi, da ste povedali resnico!«
Ivana Albreška je molčala. Nikdar dotlej ni drhtelo njeno srce v tolikšni razburjenosti. Sklenila je bila pretehtati za in proti, hotela je iskati, kako bi rešila grofa te ljubezni; zakaj bila je prepričana globoko, da Alisa nikakor ne ljubi De-odata, marveč igra le grdo komedijo v službi Medičejke. Hotela Je proučiti to težko vprašanje do dna.
Toda prekipevajoča strast mladega moža ji ni pustila oddiha! Treba je bilo odgovoriti takoj... odgovoriti pod prisego! In videla je Deodata tako brezmejno vnetega za Aliso, da bi ga bila ubila vsaka beseda resnice sigurneje od svinčenke.
»Grof,« je dejala z neodoljivo trdnostjo, »vstanite in poslušajte me.«
Grof Se vstal. Zanašalo ga je semintja, kakor da bi bil pijan. Mrzel znoj mu je tekel v curkih po obrazu.
»Grof 4e Marijak,« je povzela kraljica z vzvišeno dostojanstvenostjo, »daii vam hočem dokaz svoje ljubezni in naklonjenosti, ki bi se ga smel nadejati kvečjemu moj sin... Ne morem vam odgovoriti... Ne morem vam priseči, kar želite, dokler ne govorim sama z Aliso de Luks. To hočem storiti in potem vam odgovorim, prej ne! Dotlej pa vam ukazujem biti pokojnemu. Dotlej nimate pravice misliti, da Imam
le senčico zle misli zoper njo... In še enkrat vam morem ponoviti, da poznam dekle premalo in da vas ljubim toliko, da jo hočem spoznati, preden vam poveni, je li vredna vaše ljubezni ali ne ...«
Hripav jok se ie zadrgnil v grlu mladega moža.
Vendar pa je bil še srečen nad tem odlogom, ki mu ga Je naložila kraljica.
»Kje je Alisa de Luks,« je vprašala kraljica.
»V Parizu,« je odgovoril grof s skoraj nerazumljivim glasom. »Vi ulici Haš, hiša z zelenimi vrati, blizu novega stolpa...«
»Madam!« je jeknil grof v bridki tesnobi.
»Potovala bova skupaj,« je povzela kraljica. »Vi boste poveljevali mojemu spremstvu. Idite, grof, pri-pravite se, da pojdete z mano.«
Opotekaje se je odšel mladi mož. Zunaj je zasopel z muko ih se ustavi! za minuto..,
»Ah,« je kriknil v svoji duši, «torej je le nekakšna resnica o Alisi? Nekaj, česar jaz ne vem! Odkod ta moja vera? Kaj mi dovoljuje domnevati takšne brezumnosti? Kaj se je zgodilo pravzaprav? Nič?... Kraljica ne pozna Alise in ne more reči o njej ničesar gotovega; to je vendar enostavno. Toda jaz jo po^ znam!... In gorje mu, kdor bi jo sumničil pred mano!«
(DaHe.T*
prilično 2. letoma med Častniškim zborom in buršaki ostra napetost, ki je menda tirala v jeseni celo v enem slučaju do dvoboja... Znano nam je tudi še par drugih slučajev iz bin-koštnili dnij, ko so burši izzivali častnike. Tem se seveda z mokro zele-njado ni zljubilo prepirati in prerekati.
»Deseti brat« v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. zvečer ob pol osmi uri, prirede mariborski abiturijenti-gimnazijci v prid slovenski dijaški kuhinji, Jurčič-Govekar-jevega »Desetega brata«. Pet let je minilo, odkar je bil »Deseti brat« zadnjič na slovenskem odru mariborskega »Nar. doma«. Kar so takrat uprizorili naši diletantje, upri-zore to pot naši slovenski dijaki. Predpriprave so temeljite m pričakovati je, da bo »Deseti brat« tudi to pot izborno uspel. Dolžnost pa je tudi, da našo mladino z obilnim obiskom za nje rodoljubno-dobrodelno prizadevanje, bogato odškodujemo!
Maribor. (Razno.) V Karčevini pri Mariboru je dne 5. t. m. ukradel nek neznan vlomilec zakonskima L. in Barbari Korošec iz stanovanja 280 K gotovine v srebru. Vlom je bil izvršen med 9. in 10. uro dopoldne. — Ušla je svoji materi 23letna Ana Weiler s 301etnim agentom za pisal, stroje, Rihardom Paulom Stein iz Briickenwalda na Pruskem. Punce bi še ne bilo toli škoda, pač pa — ukradenih 1500 K. — Dne 21. junija prirede naši »Nemci« »Bundessin-gen«. Tudi ob tej priliki bo baje obhod po mestu. — Pismene mature na tukajšnji gimnaziji so se pričele včeraj, 8. t. m. — V graški deželni bolnici je umrla tukajšnja posestnica kavarne »Orund«, Fani Grund, stara 46 let. — Minolo soboto so si ustanovili »nemški« trgov, sotrud-niki podružnico »nemškonacijonalne zveze trgov, sotrudnikov«. Pristop imajo seveda samo »Arier«. To bodo šele izzivali! — V Studencih priredita »Schulverein«, »Sudmarka« i. dr. dne 5. julija »ljud. veselico«. To bo zopet izzivanja! — Škrlatica neprestano hudo razsaja. Sedaj je do 40 slučajev obolelosti.
Soštanjska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima na Telovo 11. junija 1914 ob polu 9. uri zv. v gostilni g. F. Raqšterja v Šoštanju svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi narodni Šoštanjčani in prijatelji društva so prisrčno vabljeni! Iz naroda za narod!
Goriško.
Sokolska veselica se je vršila v najlepšem redu. Vsporedne točke so uzadovoljile vsakega, kakor tudi izborna postrežba. Udeležencev je bilo mnogo, tako da vsi niso mogli najti niti prostora v precej obširnem vrta. Čast zavednim Slovencem, ki so s svojo udeležbo pokazali tudi svojo narodno zavednost! Lahi so bili strašno poparjeni in so ostali z dolgim nosom. Menda niso pričakovali, da bi jih Slovenci tako imenitno potegnili! Mularija se je sicer vlačila po korzu in iskala priložnosti, pa je ni našla 1 Bodi pripomnjeno, da se je udeležilo veselice tudi par — Nemcev, bivajočih v Gorici.
Gorica. (Vreme.) Nebo se je tjasnilo in ostane najbrž lepo vreme, kakor ga prorokujejo razni vremenski vedeži.
Gorica. (Pretep.) V nedeljo zvečer so se stepli fantje na Solkanski cesti. Povod je dal nekdo, ki je zakli-
Škrobar.
»Arnošt škrObar ni pisal dnevnika za javnost. Ni ga pisal za naše ljudstvo, za naš mili narod in za njega nadebudni cvet — mladino. Živel ie zase, ne za javnost. Po svojih nag-nenjih si je izbiral ženske — zase je iskal užitkov. Poznal je plemenitost ia dostojnost in spodobnost — kdo more kaj zato, če ga ie vleklo v blato? . . . Kontrolor ni bil junak, a dajte mi junakov v dobi renegatstva, pobitih idealov, ubitega ponosa, kla-vernih osebnosti, zaničevane samozavest«, ki jo teptajo lastni bratje.
Sledi pesem O. Zupančiča o žalostnem slovenskem junaku, Črtomirju, volkodlaku---<—>
in če priobčim kontrolorjev dnevnik v informacijo inteligence — pomore morda vendar nekaj k izpre-obrnitvi — po spoznanju.«
S temi besedami se konča Kraigherjev roman. S tem bi bile pravzaprav tudi opravičene, oziroma pojasnjene vse slabe strani, ki so se Škrobarju očitale. Pisalo se Je, da Je Skrobar nemoralen, da se bo pohuj-šala mladina itd. — Drugi pa so rekli, da Skrobar ni Junak, da Je babjak in lahkoživec, ki nima pravice reševati javnih narodnih in političnih vprašanj. Vse te očitke Je Kraigher že v naprej ovrgel. Toda moralisti poreko »Ako' dnevnik ni bil pisan za
čal na korajžo. Fahtje‘šo bili pfečeT vinjeni, za to se je čutil vsak dovolj korajžnega. Kmalu so se stepli, toda posledic ni bilo nobenih. Da je bil v bližini redar, bi jih seveda aretiral.
Lahi hočejo vse za sebel Pred par dnevi je hodil laški poslanec Bu-gatto po Dunaju, kjer je zahteval, da se morajo vsa dela o regulaciji naših rek izvršiti edino le v Furlaniji, slovenski del Goriške pa naj čaka. Res, da napravljajo reke več škode v nižini kot pa v hribih, a vsled tega še ni treba začeti delati pri repu! Lahi bi vedno radi kar na svojo roko delali in trosili naš denar, pa se jim ne bo posrečilo. Naši poslanci so tudi na svojem mestu in gotovo ne bodo pripustili, da bi njihovi »onoreli« tovariši samovoljno rabili deželni denar.
Miloščino naj bi pobirali naši poslanci v deželnem zboru. Tako modruje neki laški »politik« v »Gazzet-tinu«. Kaj bi vse radi naši Lahi! Navsezadnje bodo celo zahtevali, da jim naši poslanci brišejo prali na njihovih pultih. Laška ošabnost pa je res nenavadno smešna. Najbolj smešno pa je, da postavljajo take zahteve ravno klerikalci, ki se imajo za marsikaj zahvalit goriškim Slovencem. Jih bo že minilo. Časi se spreminjajo!
Naše obrtnike opozarjamo v njih lastnem interesu na v Ljubljani izhajajoči strokovni list »Obrtni Vestnik«, ki je vsled svojih zanimivih strokovnih člankov, nasvetov in navodil res prav dobrodošel vsakemu obrtniku. Kdor se zanima za list, nal zahteva od upravništva, da se mu ga pošlje na ogled.
Kormin. (Častnik iz Švice.) Tukajšnjemu vojaškemu oddelku kolesarjev je prideljen švicarski pehotni stotnik Richter, katerega je poslala sem vojaška oblast v Švici, da se izvežba v kolesarjenju in preučuje kolesarske vaje avstrijskega vojaštva.
^ Gorica, (izpred sodišča.) Albin Kušar je bil obtožen pretepa, vsled pomanjkanja dokazov pa je bil oproščen. Ravnotako so bili oproščeni fantje Ivan in Miha Markovič, Anton in Ivan Peršolja ter Josip Vendramin,
Ker ima prehudega psa, je bil
obsojen neki Ivan Benko na 20 K globe.
Učiteljico je zmerjal in metal za njo kamenje Miha Simčič v Sv. Martinu. Zagovarjati se je moral pred sodiščem, kjer je bil oproščen, ker mu je učiteljica odpustila.
Gorica. Pri kopanju za vodovod na ulici Canova ob starem t*>-kopali ; so izkopali več okostij, ki ležijo na cesti, kjer uganjajo otroci ž njimi neumnosti. Merodajni krogi naj bi se* malo več zanimali za te reči! Ni lepo, pa tudi ne dostojno, da se Človeške kosti kar tako pušča >iia cesti!
Preprečen samomor. Na gori-škem pokopališču so našli na očetovem grobu 301etno Marijo Berlot, ki si je prerezala žile na obeh rokah.
K sreči sta bila tedaj v mrtvašnici ravno zdravnika Bramo in Pitamia, ki sta takoj obvezala nesrečnico, na kar so jo prepeljali v Žensko bolnišnico. Berlot je izgubila mnogo krvi in bi bila izgubljena, da nista bila tedaj ravno omenjena zdravnika na pokopališču, kjer sta obducirala neko izkopano žensko. Berlot se je v bolnišnici kmalu zavedla in je povedala vzrok samomora. Bila je strežnica v tržaški bolnišnici, kjer pa ie obolela
javnost, zakaj ga je pa Kraigher izdal in zakaj ga je Schwentrier založil. To je pornografija — knjiga pride mladini v roke in, in . . .« No, počasi gospodje . . . Verjemite, da je prav, da smo zagledali enkrat resnico tako nago pred seboj. — »Kaj resnica«, poreko narodni moralisti, »to ni resnica: takih žensk ni, tacega ljudstva ni t . . in če bi bil, kaj bo o nas sodit svet? . . .s Odgovarjamo: Res-hica j?. Pravijo, da bi s prstom lahko pokazal ljudi, ki so v romanu. Cele Slov. Oorice so ogorčene. Glavnega junaka se imenuje po imenu — v »Slov. Narodu« se je celo nekako opravičeval, da on ni »kontrolor Skrobar«; Skratka: vse je res! . . . »Kaj bo o nas mislil svet ? Slovenska bol — pa taka! — In če je res, kar se tiče Javnih razmer, čemu one umazane scene, pornografija, Casanova, saniuizem? > . .« Dat da, gospoda, ampak to gre vse skupno: moralni propad iti — renegatstvo. škrobar Je junak svoje dobe, junak našega propada -r ostal bo tip sedanjih razmer, dokler se ne razkuži smrad, ki nas duši ob narodni meji.
»Kaj pa umetnost? Sursum corda!« — Niti pornografija ni umetnost. niti politika ni umetnost — ampak kakor je to Kraigher povedal — Je umetnost. Ne vem. ali se je dala izraziti ta naša bol na drug način! S tem ni rečeno, da bi ne bilo lahko tu in tam nekoliko drugače —« zato pa je y. knjjei toliko leoeea.
In Wle morairmirrOToii’mafefT v Gorico. Njena mati pa Je grdo ravnala ž njo in se nikakor niste mogli sporazumeti. Zato je sklenila umreti. Sedaj je rešena in ni nobene nevarnosti več. Zanimivo je, da je izvršil tudi njen oče samomor iz ravno istega vzroka.
Nesreča v Podgori. V papirnici so popravljali parni kotel. Iz nepoznanega vzroka pa je siknil naenkrat iz neke odprtine parni curek, ki je oparil na licu delavca Feliksa Tolmar, katerega so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici.
Tržič. (Nesreča v ladjedelnici.) Delavec Jos. Lavrenčič, star 19 let, je padel pri delu raz krov ladje št. 39 dva metra globoko in se nevarno poškodoval.
Tržič. (Okraden kapitan.) Kapitan Krištof Gordini je spal v svoji kabini na ladji »Sesljan«. Ko se je zjutraj zbudil, je opazil, da so mu tatovi ukradli obleko, čevlje in uro. Za tatovi ni sledu.
Gospodje Lahi so odrekli za nedeljo vse izlete, samo da bi mogli napadati naše ljudi, pa so se hudo opekli. Sedaj so menda zadovoljni, ker so za eno »nacionalno blamažo« bogatejši!
Razpisano je mesto sodnijskega kancelista v XI. činovnem razredu pri okrajni sodniji v Červinjanu. Prošnje do 10. julija na goriško sodišče.
Zaročenka odrezala prst zaročencu. V Tržiču se je sprl neki G. S. s svojo zaročenko, ki mu je med prepirom odrezala mazinec. Zaročenec je na to šel sam v bolnišnico, kjer so ga obvezali. Čudna ljubezen!
■■■■••»*?«•*'»	• I Vrt *r« ■» -•	».	..	«,11	irvnMMMMM
Dnevno.
»Išče se Bismarck ali Andrassy,
ki bi razrešil sedanji balkanski problem.« Tako piše »Tagespost«. Res, iščejo se diplomati — tako bomo kmalu Čitali v oglasih, poleg tega pa bomo kmalu že na plakatih videli: »Diplomati se ponujajo.« Pri nas ni diplomatov, ki bi rešili sedanje albansko vprašanje, upati pa je, da se za to dobe diplomati drugod.
Glavna priča proti Švlhi v preiskavi zaradi goljufije. Glavna priča v bvihovem procesu ie bila policijska poduradnica ga. Voldanova. Ta je pripovedovala pred starimi resnimi možmi fantastične, na pol idi-jotske dogodke iz praške tajne policije. Ti stari resni možje so se prepričali o krivdi dr. švihe in to pripovedovati pred porotniki. Volda-nova sama pred porotniki ni pripovedovala, ker jo je vezala — uradna prisega (ki jo je pred onimi Šestimi prelomila). Gospa Voldanova je Nemka. Dve leti je molčala o dr. Svili!, nato šele iz čistega rodo-ljubja — kakor je zatrjeval mlado-čeh dr. KramaF — »izdala« dr. Šviho (In pri tem menda tudi iz čistega ro-doljubja molčala o drugih koufiden-tih, o katerih je rekla, da tudi hodijo na policijo). Sedaj je pa ta mlado-češki vzor »čistega rodoljubja« v kazenski preiskavi zaradi goljufije. Ponaredila je nienjico s podpisom svojega uradnega predstojnika policijskega komisarja Slavička. Upnik, je sedaj od Slavička zahteval izplačilo, Slaviček je pa Voldanovo naznanil državnemu pravdništvu. Na menjici je par besed pisanh z moško roko. Torej je imela Voldanova pomočnika. Res, lepe ljudi so tnlado-—m
krepkega, resničnega in nespremenljivega, da v tem izginejo vse Škro-barjeve ljubimske scene, ki bodo morebiti motile mehkužne ljudi.
Vsebina je kratk^:
Kontrolor Škrobar pride v Slovenske Gorice, ljubi tam razne ženske. nazadnje postane nernčur in se — ustreli. Iz početka ta »naš junak« ne pride ven iz žensk, tako da se či-tatelju zdi že vsega preveč — v drugem delu pa se pokaže pot, ki vodi iz blata v pogin.
V tem naravnem in vsakdanjem dejanju pa je Kraigher pokazal našo narodno mejo v pravi luči. Krasno opisuje Slov. Gorice in pokrajine ob meji, s krepkimi izrazi naslika tipe, ki rastejo na tej zemlji, s premišljeno besedo govori o politiki, narodu, domovini. Vse, kakor Je, brez okraskov. Oni, ki teh razmer ni poznal, gleda in strmi, kdor pa Je o vsem tem že slišal, molče pritrjuje.
Kadar se odpre in razkaže rana na telesu, ne pričakujmo lepih dišav. Kraigher ni samo pokazal »slovensko bol«, ampak pravo našo rak-rano, »slovensko bolezen«, na kateri hiramo in umiramo. — Bolezen pa je tem bolj nevarna, če je človek ne pozna. Kraigher je z zdravniško mirnostjo odkril smrdečo stran našega narodnega telesa. Mnogo vzrokov te bolezni se skriva globoko v naši notranjosti in žile iz te bolestne rane segaio .=* orav..do srca.
čeliTporabili proti Svihi, da bi mu dokazali konfidentstvo.
Klerikalna infamlja. Na Češkem so obsojeni špiclji, denuncijanti, kon-fidenti in podobni — ako so razkrinkani — na moralno smrt, ker so v narodni javnosti onemogočeni. Tako je tudi pri drugih narodih, samo Slovenci smo že tako nizko padli, da igra človek tem večjo vlogo pri nas, čem bolj je — pokvarjen. Dr. Lampe je denuncijant, ki je ovadil državnemu pravdništvu Slovenca, češ, da je vodil demonstracije proti Nemcem. In vendar je dr. Lampe še vedno deželni odbornik in eden prvih voditeljev klerikalne stranke, ker klerikalci so že tako nizko padli, da se jim zdi čisto naravno, da njihovi voditelji izvršujejo službo — policijskih špicljev. štajerski klerikalni poslanec Verstovšek je denunciral vladi slovensko celjsko »Zadružno zvezo«, ker da je njeno delovanje naperjeno proti Nemcem! Ko se mu je to očitalo, se mu je čudno zdelo, kaj bi bilo na njegovem dejanju nepoštenega! Klerikalci so tako pokvarjeni in izprijeni, da smatrajo de-nunciranje za dopustno in čisto pošteno bojno sredstvo! V takih razmerah se ni čuditi, ako mariborska klerikalna »Straža« denuncira »Slovenski Branik« kot — veleizdajalski list. Šuft je in ostane šuft, ampak žalostno pri vsem tem je najbolj to, da je slovensko ljudstvo zadovoljno s teni, da ga vodijo čisto navadni šufti, ki bi se jih vsak drugi narod otresel.
Kdo izreka zaupnico gospodu Šušteršiču. V včerajšnjem »Slovencu« čitamo telegram iz Metlike, ki izreka zaupanje gosp. Šušteršiču. Podpisani so »Dovžan, Konig, Šašelj in drugi«. Kdo so ti možje? Dovgan je prošt, Konig je znani čača Jurič-kralj, Šašelj je župnik v Adlešičih. Ti gospodje že vedo, zakaj pošiljajo g. Šušteršiču zaupnico.
Šmartno pod Šmarno goro. V nedeljo so pri nas čuki obhajali petletnico svojega obstanka. Seveda so se slavnosti udeležile tudi Marijine device. Godbo z Viča je pripeljal neki pater frančiškan. Slavnost je trajala do noči. Bilo je mnogo takega, kar navadno vidimo na teh veselicah. Slišalo se je tudi »auf, per moj duš, porka m . . . . .« itd. Gospodje duhovniki prepovedujejo gostilničarjem godbo in ples — sami pa brez tega ne izhajajo. Tudi »Sveta vojska« bi imela tu mnogo dela.
Slovenski Triglav in nemški spomenik. Vest, da se bode postavil na vrhu Triglava »spomenik« nekemu
pilotu, ki im* **»» ie »osrečilo prvemu
izvršiti polet nad vrhom Triglava, je, v kolikor sodim po slovenskem časopisju, našla med nami premalo razumevanja o velikem pomenu tega naklepa. Ali ni Triglav nekak znanik Slovenstva in ali ne stoji na njem slovenski Aljažev stolp? Ali je mogoče, da trpimo molče, da se ta vrh sedaj nekako razlasti v spomin dejanja, ki ga bode v par letih že izvrševalo bogve koliko pilotov? Ne, stališče Slovenstva zahteva, da se poleg Aljaževega stolpa ne postavi nobena druga zgradba, ne glede na to, da bi to tudi tehnično težko šlo. Če bi pa že moralo biti. naj se spomenik postavi na Malem Triglavu, in tudi tam le, če je na prvem mestu slovenščina. Slovensko planinsko društvo ]e poklicano, da povzame tu Inicliativo in da ne odneha za las, oziroma da poduči o tem prizadetega lastnika, menda občino ali upravi-
Kraigherjeva knjiga je problem, ki ga je treba pregledati z vso resnostjo.'	,	■
Ko je začel pisati Bartsch, smo govorili o »slovenski boli«. Zdai leži pred nami — glejte io. Ali se le bojite. Ali si je ne upate premagati? Menimo, da zdaj ni časa tožiti nad Škrobarjevo nemoralnostjo. Kaj bi se pritoževali nad enim grešnikom, ako cela meja propada v velikem narodnem grehu 1 Bodimo veseli, da je Kraigher odkril to veliko resnico. Vemo, da marsikdo tega ni verjel — ampak vprašajte ljudi iz Slov. Goric. Vse je res.
To ni samo naša bol, to je bolezen, na kateri umiramo in bi tudi umrli, ako ne zaveje po naši narodni meji oni zdravi duh nacionalizma, ki dviga in budi, ki daje sile in moči. Ta zdravi duh je moralno dvigal srbski narod, ki je zmagal nad nemoralnim tujstvom — tako bo zdrav naš rod na meji v zarji jugoslovanstva Jtmagal nad propalim renegat-stvom.
Moralno zdrav zarod se ne bo pohujševal ob tej knjigi, slabič pa tudi brez knjig propada, škrobar bo ostal svarilen zgled. Škrobarstvo bo izraz za izdajalstvo nad seboj in nad narodom. Škrobar je prinesel spoznanje: narod, ki hoče živeti, mora premagati Škrobarstvo; Skrobar se je ustrelil. Škrobarstvo je narodni samomor.
čenče v Sred. vasi v Bohinju. Nas l iiglav je že itak Ie na pol slovenski, zdaj naj izgubimo še vrh — in car našega sivega poglavarja, ie izgubljen za Slovence in Slovane. — Star slovenski planinec.
Clrll-Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici ima svoj občni zbor v sredo 10. junija 1.1. ob 7. uri zvečer v prostorih gg. Blatnika in Pungartnika v Lukovici. K obilni udeležbi vabi odbor.
Na Štajerskem se proda pod jako ugodnimi pogoji velika opekarna za glinske izdelke, moderno urejena, ki ima zelo lep promet ter že obstoji več let. Takojšnjega plačila bi bilo treba' 80.000 K. Ker je to do sedaj slovensko podjetje, bi bilo prav važnega pomena, da ostane to tudi še v naprej kot tako. Opozarjajo se torej naši domači industrijci in kapitalisti, da se zato posebno zanimajo. Prekupci so izključeni. Natančnejša pojasnila se poizvedo v veletrgovini V. Weixl v Mariboru.
Velika nevihta na Dolenjskem. Pretekli petek popoldne okrog štirih se je zbrala nad Trebnjem in Mirno pečjo velika nevihta. Nalivi so bili strašni in tudi toča je močno padala. Tupatam so odnesli nalivi zemljo s trtami vred. To se je zgodilo tudi na Trški gori. Voda je tam odnesla zemljo do Bučke vasi. Škoda je velika. Strela je udarila v hišo posestnika Blažiča iz Kamnega vrha, vendar je ni zažgala; vsi, ki so bili v hiši, so popadali na tla in so bili omo-teni; starejša hči toži, da Jo boli glava in pleča. V Cerovcu pri Smo-lenji vasi pa Je strela zahtevala svojo žrtev. Ubila je v zidanici nekega Slekovca. Posestnici Gregorec iz Kamnega vrha je strela odtrgala čevelj in jo poškodovala na nogi. Vinogradniki imajo veliko škodo.
Na cesti Je umrla. Dne 2. t. m. je prišla 571etna posestnica Barbara Lipovec iz Javorniškega rovta na semenj v Radovljico. Ko se je vračala domov, jo je zadela na poti na kolodvor srčna kap. Zena je umrla v par minutah.
Voznik ga Je povozil. Pretekli petek popoldne je povozil neki voznik 16 mesecev starega krojačevega sina Janezka Vrhovnika iz Ježe v črnuški občini, ko se je igral pred hišo. Otroka so morali s smrtno nevarno poškodbo na glavi prepeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano, kjer je naslednji dan umrl.
Fantovski napad In težka telesna poškodba. 211etnega delavca Janeza Logarja iz Podbrezja pri Naklem je napadel na biuko&tni. pemdeljek na poti domov neki fant v ŽvlrCah. Napadalec je zasadil Logarju nož v hrbet in ga je nevarno poškodoval.
Nasilni ponočnjaki. Na binkoštni pondeljek ponoči je šla gruča fantov, vriskaje, kričaje in prepevaje iz Bresta skozi Mateno. Tam so napadli brez vsakega vzroka čevljarskega mojstra Janeza Zalarja in so ga z gnojnimi vilami tako nabili, da je Zalar dobil veliko rano na levi roki. Fantje so Šli nato pred hišo posestnika Franca Ambroža, začeli so tam razgrajati in so tolkli z vilami po zaklenjenih vratih. Ko je stopil Ambrož iz hiše, da bi napravil mir, mu je priletel na glavo kakor pest velik kamen, tako da se je moral zopet umakniti v hišo.
Desno roko si Je zlomil. Posestnikov sin Leopold Kastelic iz Oble Gorice pri Primskovem na Dolenjskem si je te dni polomil desno roko v podlehtju.
Levo nogo sl je zlomil. Te dni se je ponesrečil v gozdu posestnik Matija S'1-'-'' iz Gore pri Sodražici. Zlomil si je levo nogo v gležnju.
Usoden padec. Pri gradnji ceste med Sv. Križem pri Litiji in med Mirno je padel te dni delavec Janez Rajgelj tako nesrečno na glavo, da si je pretresel hrbtni mozeg in postal mrtvouden po vsem životu.
" Napad. Posestnikova sinova Janeza in Franceta Kozlevčarja iz Tlake pri Sv. Križu pri Litiji so napadli te dni Štirje fantje, ko sta se vračala iz neke gostilne v Tihaboju domov. Fanta sta dobila težke poškodbe na glavi in prepeljati so ju morali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
Ogenj. Dne 4. t. m. je pogorela hiša in kovačnica kovača v Škocjanu. Ker je bil ravno semenj, je bilo na mestu nesreče veliko gasilcev.
Požar. Pretekli četrtek popoldne Je začelo goreti v Dolnjem Suhadolu pri Gabrju. Ogenj so ljudje kmalu pogasili. Zažgal je neki otrok.
Pretep. Kakor se nam poroča z Notranjskega, je dne 10. maja 1914 začel Jožef Koščak, posestnikov sin na Rakeku, v Punterjevi gostilni nekaj zabavljati nad Alojzijem Tome-tom zato. ker je slednji z natakarico plesal. Tudi pozneje je Koščak v Str-žajevi gostilni na Rakeku, kjer je bil Alojzij Tome s Štefanom Zagorjanom in Francetom Klemenčičem, na korajžo klical, ne da bi se bili ti zato
kal zmenili. Ko sta Sla okoli 11. uie ponoči Alojzij Tome in Štefan Zagorjan proti domu (Franc Klemenčič je bil že naprej odšel sam), je njuna sledil s svojim tovarišem Francetom Bombačem. Da jih pa odpodi. je bte-fan Zagorjan oba z neko palico uchini in tudi s tem nekaj telesnopoškodo val, na kar sta Jožef Košcakiu Fac Bombač zbežala ter P«-' svoja klobuka. Ta dva klobukai je pa Alojzij Tome pobral mi ih P“stl1 na oglu neke hiše. na kar je odšel . Zagorjanom spat. Kmalu ah ne dolgo no tem pa ie Pn§el Franc Bombač pred hišo. kjer sta stanovala Alojzij Tome in Stefan Zagorjan, ter zahteval od Alojzija Toir.eta, ki je prišel na Bombačev klic iz hiše, oba klobuka nazaj. Alojzij Tome je pa šel res po klobuka in jih dal, oziroma izročil Francetu Bombaču. V tem hipu pa Je začelo leteti in frčati kamenje v smeri, kjer so stali Alojzij lome, Franc Bombač in Franc Klemenčič (slednji je bil namreč, ko je zaslišal pred svojo hišo govorjenje Bombača in Tometa, prišel pred hišo gledat, kaj se godi). En kamen, debel kakor pest, je priletel Francetu Klemenčiču nad levo oko. ter ga po izjavi gospoda zdravnika težko poškodoval in zaradi tega se bo moral sedaj Jožef Koščak pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ljubljani zagovarjati.
* Sleparije lastnika bančnega zavoda. Lastnik nekega majhnega bančnega zavoda v Berlinu, Blum po imenu, je aviziral berlinsko banko, naj da nekemu gospodu 90.000 mark posojila. Bankir bo dal za to v zastavo berlinski banki akcije. Berlinska banka je bila zadovoljna s tem in je izplačala Blumu 90.000 mark na kar je Blum poslal banki obljubljene vrednostne papirje. Ko pa so pošiljatev odprli, so videli, da so vsi vrednostni papirji ponarejeni. Blum je medtem pobegnil. Pri preiskavi v Blumovem stanovanju so našli za četrt milijona mark ponarejenih akcij, hipotečnih listin itd. ki jih Je Blum razdajal med ljudi.
* Obsodba tatu »Mone Lise«. Tat znamenite slike »Mona Lisa*. Peruggio je bil pred florentinskim sodiščem obsojen na eno leto in petnajst dni Ječe.
Samomor 66letnega bančnega uradnika. 661etrii, vpokojeni bančni uradnik Julij Malonotti iz Dunaja je skočil dne 5. t. m. iz prvega nadstropja hotela »Schiff« v Solnogradu na cesto in je bil na mestu mrtev. Vzrok samomora je doslej še neznan.
* Obravnava proti tatu »Mone
znane, slavne slike Leonardijeve »Mone Lise«. Tat je neki Peruggia. Razprava bo trajala najbrže dva ali tri dni. Sodni psihijatri so izpovedali, da Je Peruggia duševno abnormalen in da ni odgovoren za svoj zločin.
* Divji lovci ga ustrelili. Barona Roberta Wolfa, lastnika velikanskega posestva v Jikelnu na Ruskem so te dni ustrelili divji lovci, ki jih Je baron zasledoval.
* Dva angleška častnika utonila. V Portsmunthu sta te dni utonila dva angleška častnika-avijati-ka. Prvi je poročnik Eresneell, drugi kapitan-poročnik Rice.
* Turški roparji ugrabili Inženirja. Kakor se iz Carigrada poroča, |e ugrabila te dni tolpa turških razbojnikov inženirja - agronoma L. Tačka, ki je izvrševal preiskovalna dela na progi iz Smirne do Aidina. Lopovi zahtevajo 128.000 kron odkupnine. Turška vlada le odposlala močan oddelek orožnikov, da tešijo ugrabljenega inženirja.
* Oproščen ruski učenjak, ki ie bil obtožen umora. Te dni Je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora v Pragi ruski profesor in učenjak Ko-chany, katerega je praška policija prijela na obdolžitev ruskih oblasti, ki so trdile, da je Kochany umoril nekega ruskega policijskega komisarja. Sedaj pa se je dognalo, da so se ruske oblasti celo reč izmislile, samo da bi dobile v roko Kochayja, ki je bil politično precej sumljiv.
* Demon alkohol. Delavec Pe-rosič iz Sarajeva Je sedel dne m J; *7\ zel° P‘ian na zid nasipa ob Miljacki Perosič je kmalu tam zaspal m je med spanjem padel deset metrov globoko v spodaj tekočo reko. Dobil Je zelo nevarne poškodbe.
polnijo žepe poaretniku. 3" tem se je začel množiti na eni strani proletari-jat, na drugi strani pa kapitalizem.
Ta kapitalizem, ki se pri nas razširja pa ni naš, ampak tuj. V naših krajih imamo prav malo slovenskih podjetij, ampak večinoma le nemška ali italijanska. V Trstu je kapitalizem bolj razvit nego v Ljubljani, ker je tam bolj razprostrta industrija. Tam so podjetja večinoma v italijanskih ali nemških rokah, ravnotako kakor na Kranjskem. Ampak — tudi slovenski kapitalist ne bi imel kaj več srca do interesov svojega delavca.
V zadnjem času so se začeli organizirati razni stanovi in nič čudnega ni, da so se združili tudi delavci v organizacijo. Delavec je prišel do prepričanja, da sam ne more ničesar napraviti v svojo korist in da je le skupnost moč in bramba njegovih interesov. Včasi so delali delavci po petnajst ur na dan in tudi še več. Takrat je veljala parola: »Delal boš, dokler boš mogel!« Razume se, da so se na ta način uničevale sile. V sedanjih časih smo dobili obrtne zakone. Delavec se !e začel organizirati, ker Je sprevidel, da Je trpin in da se mora združiti v organizacijo, da skupno nastopi proti svojemii trinogu.
Začela se je internacijonalna organizacija. Delavci so stopili v to organizacijo, ker so videli v skupnosti nadmoč nad obrtnikom. Ta Inter-nacijonalna organizacija pa ni bila internacijonalna, ampak prav hudo na-cijonalna. V Avstriii nemška, se sedežem na Dunaju. Obljubljala je sicer slovenskemu delavstvu, da bo dobilo tudi kot slovensko delavstvo svoje predpravice. Toda to so bile satno obljube, same fraze. Predpravice so dobivali samo Nemci, Slovenci pa samo to, da so pošiljali na Dunaj denar. Ko je slovensko delavstvo videlo, ko je videlo da gre Nemcem več pravic nego Slovencem, da gre vlada Nemcem na roko. za Slovence pa nima ničesar, so sklenili, da to ne poide več naprej. Delavstvo se je zatorej razcepilo. Nekaj jih Je ostalo pri nemški »internacijonalni« organizaciji, drugi so se zbrali v »Narodni socijalni organizaciji«. Slovensko delavstvo Je sprevidelo, da ie pri nas potreben dvoien boj, boj proti kapitalizmu In boj proti internaclonallz-mu. Zakoni se pri nas ne vpostevajo. Nam Slovencem se godijo v državi krivice, mi nimamo svojih pravic. Nemci postopajo vkljub temu, da se jim godi dobro, proti nam in vlada jim gre na roko. Treba nam je boja za našo narodno štvaf. ker si hočemo ohraniti svojo narodnost.
Soclialna demokracija avstrijska se ne briga za Slovence, ker Je nem-
rodno vprašanje, Slovenci niso za to sposobni.
Socijalni demokratje imajo svoje organizacije centralizirane na Dunaju. Tam imajo centralistično blagajno, ki je v nemških rokah in tja pošiljajo slovenski sodrugi svoj denar nemškim organizacijam. Dokaze imamo, da Je šlo veliko slovenskega denaria, ki so ga prispevali slovenski delavci, v namen »šuHereina«. Nemški socijalni demokratje se silno razlikujejo od naših slovenskih. Ako vprašaš nemškega socijalnega demokrata kaj je, ti odgovori:	»Jaz
sem Nemec in potem socijalni demokratu Ako vprašaš slovenskega socijalnega demokrata, ti odgovori na stavljeno vprašanje: »Jaz sem socijalni demokrkat. »Pa kaj si še?« Odgovor: »Samo socijalni demokrat, samo socijalni demokrat!« Nemški socijalni demokratje hočejo, da dajejo slovenski sodrugi denar v njihovo centralistično blagajno, da lahko potem podpirajo svoja nemška nacijonalističnča društva.
Delavstvo je vse to sprevidelo, namreč delavstvo, ki je imelo odprte oči. Naši socijalni demokratje seveda ne. Češki socijalni demokratje so se razdelili v dva tabora, v avtonomističen in centralističen in med tema dvema taboroma je nastal tako hud boj, da se da komaj' primerjati boju socijalne demokracije proti kapitalizmu.
(Konec prihodnjič.)
Podjetniki so danes kruti, čimdalje
nhrtirl i i, "a UlldstVO. Tistih ~r^V\k?.koI so bili prej ni več sedaj stojijo tu stroji ki Dotrebu-
teto delavcev, da skumo * £l
Ljubljana.
— t TadlJa Smlčlklas, predsednik Jugoslovanske Akademije, je umrl včeraj v Zagrebu. Matica Slo-censka je razobesila črno zastavo in bo v sredo zastopana pri pogrebu po posebni delegaciji.
— Eksotične uniforme. Predvčerajšnjem popoldne so korakali po Marije Terezije cesti nekaki »vete-ranci« z velikansko zastavo. Med temi veterani je bilo tudi mlajših ljudi in občinstvo se kar načuditi ni moglo, kako je to mogoče, da hoče biti mlad človek na vsak način — star, ko navadno hočejo biti starejši ljudje mladi. Občinstvo je delalo naj-raznovrstnejše opazke, ki so bile za veterance vse prej kot laskave. Ampak veterancev. to ni motilo, korakali
šo* sicer slabo, ampak držali so S<5' ponosno, kakor bi na njihovih ramah počivala usoda Avstrije! — Malo za tem je šel po Dunajski cesti nekak nemški pogreb — in vse je bilo v frankfurtaricah, ki so Jih nosili — ljubljanski »turnarji«. Kakih 6 do 7 je bilo teh »turnarjev«, ki so si domišljali, da jih občinstvo občuduje, pa se je samo poredno muzalo, ker .ie videlo velikansko razliko med temi degeneriranimi nemškimi »turnarji« in krepkimi slovenskimi Sokoli. Ti-le »turnarji« niso res nobena nevarnost za nas.
— Ljudsko šolstvo. Na mesto učitelja Egidija Schiffrerja, ki je v svrho študij na dopustu, je Imenovana za suolentinjo na Jesenicah Helena Potočnik.
— Državni stavbeni izpit na deželni vladi je v soboto napravil mestni inženir g. Janko MaČkovšek. Čestitamo!
— Fasada deželnega gledališča se po sklepu deželnega odbora popolnoma prenovi in streha temeljito popravi. V to svrho je določenih 20 tisoč kron. Saj ie že zadnji čas, da se je deželni odbor spomnil na to. Poprava zunaj, deželni odbor, poprava tudi notri! Saj razumemo, ne?
— Za ljubljanski sokolski zlet se pridno pripravlja vse slovansko sokolstvo. Srbsko sokolstvo s Hrvat-skega (župi krajiška in fruškogor-ska) pohiti v Ljubljano v prav velikem številu in sicer pridejo tudi kmetski sokoli, nekaka posebnost srbske krajiške župe, ki je zelo delavna. Sedaj se je ustanovila srbska sokolska župa na Ogrskem s sedežem v Novem Sadu. Ta najmlajša srbska sokolska župa pošlje v Ljubljano 150 članov in 30 članic, od tega 80 telovadcev. Na. zlet pridejo v velikem številu tudi srbski sokoli iz Bosne-Hercegovine. Srbije in črne gore. Samo po sebi se razume, da prihitijo na zlet v velikem številu tudi hrvatski in češki sokoli.
— K poročilu o cvetličnem dnevu naj še omenimo, da se je vršil zvečer zabaven večer s plesom v »Narodnem domu*, ki je bil prav lepo obiskan. Igral je orkester Sokola I., pel je izborno naš »Ljubljanski Zvon«. Upamo, da bo uspeh dneva prav lep.
— Navodila glede nogometne igre. Ker marsikdo še ne pozna natančno pravil glede nogometnih tekem, se bodo dobila ista proti odškodnini 10 h pri blagajnah o priliki tekme »Oradjanski«-«llirija«. Marsikomu bo ustreženo s tem in morda si vsled tega pridobi nogometni šport
noyih prijateljev.
— Kako se M lepo okrasiti gostilniška soba s sokolskimi kolekl,
vidi vsak lahko v gostilni pri Gor-šetu (Novi Svet). Tam so gostje na lep način okrasili celo omizje. Priporočamo V posnemanje. Vsa naša narodna omizja naj skrbe, da se tudi v njih gostilnah okrase prostori. Gosti na sokolskem zletu bodo nad tem gotovo veseli.
— »Sokol« Moste pri Ljubljani ponovno opozarja bratsko članstvo kakor tudi vse prijatelje in članstvo bratskih sosednjih društev na svoj prvi pcšizlet, ki ga priredi na praznik, t. j. v četrtek, dne 11. t. m., popoldne čez Sv. Jakob v Dolsko. — Zbirališče ob L uri popoldne v društveni telovadnici na Selu. Odhod točno ob pol dveh. Na svidenje! Na zdar!
— Veliko ljudsko veselico priredi, kakor smo že poročali, napredno politično društvo za poljanski okraj na sejmišču. Ravno tako, kakor predlanskim, se bo tudi letos videlo marsikaj posebnega: komični nastopi, srečolov s krasnimi dobitki itd. Postavljeni bodo tudi lični paviljoni za.šampanjec, pivo, vino, slaščice itd., kjer bodo stregle narodne poljanske gospe in gospodične. Z okolice se obljublja velika udeležba. Torej dolžnost vsakega naprednega Slovenca je, da podpira vrlo napredujoče društvo s tem, da se udeleži v četrtek veselice. Vsi torej na sejmišče med zavedne Poljančane.
— Družbi sv. C. In M. je daroval g. Martin Kos, pos. v Sromljah pri Brežicah K 10, vsoto je vposlala gdč. učiteljica Cilka Erzin. Ga. Berta Medica, Mori je poslala 15 K, katere je nabrala za drugi obrambni kamen »Tridentinskih Slovencev«. M. C. M. podružnica v Celju Je nakazala 12 K, darilo slovenskega kon-cipijenta pri poslovilnem večeru od koncipijentovskega stanu. Podružnica jugoslov. železničarjev v Mariboru je poslala med drugim 11 K 35 vin., nabranih na društvenem izletu v Hočah po gospici Zabkarjevi, k temu darilu cvetk gospe Žabkar in Schwarz nabrano na slavnosti 10. maja 1.1. po g. Dolaru 11 K 98 v in vscla družba Eksler — zamuda 3 K 10 v. — O poroki g. Jos. Sedeja z gdč. V. Hrastnikovo ie prejela družba 2 K 76 v, in od g. Jos. Selan, nadsprevod. j. žel. v p. z gdč. Ivo Slanovčevo 3 K 80 v. Hvala!.
— - Dotična znana oseba, ki je
vzela y gostilni pri Jesihu, po domače pri »Rdečem Križu« dežnik, naj ga prinese v omenjeno gostilno.
— Čuvajte svoje zdravje in ne pijte premočne kave, ki razburja živce in neugodno vpliva na delovanje srca. Kavi, ki jo pijete, mora biti vedno pridejana Kolinska kavna primes, ki se je obnesla kot najboljši kavni pridatek. Kavi da izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, obenem pa odstranjuje neugodne učinke zrnate kave. — Ker je Kolinska kavna primes tudi pristno domače blago, edino te vrste sploh, jo vsem prav toplo priix>ročamo. Nikjer ne sme manjkati izvrstne in pristno domače Kolinske kavne primesi!
— Svoji k svojim je geslo dandanes. Pod tem geslom se priporoča urarska tvrdka F. Čuden, ki je res domača tvrdka. Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domače tvrdke, ki je bila nekdaj na Mestnem trgu. sedaj pa se nahaja že blizu deset let v Prešernovi ulici št. 1. Lokal na Mestnem trgu Je bil svoj čas prevzel gospod H. Suttner, Čudnov svak, ki se je pozneje preselil v Gradec in ima sedaj tam svojo trgovino. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrdko F. Čuden Še vedno na Mestnem trgu.
— Izgubljeni predmeti. 1 pet-desetkronski bankovec, 1 zlata ov-ratna verižica, 1 ovratna verižica s koralami, 1 rujava, usnjata denarnica z vsebino čez 10 K, 1 velika, srebrna igla, 1 petkon, 1 zeleno-pragast pled in 1 palerina.
— častniški piloti, vseskozi krasno kolorirana senzacijska drama v treh dejanjih, predvajala se bode danes v kinematografu Ideal. Kakor označuje že naslov, je to zra-koplovska drama in nam kaže pogum in predrznost tega modernega vojnega pripomočka v vojski priliod-njosti. Poleg tega predvajajo se še štiri druge krasne slike.
Trst.
Trž. pošt. ravnateljstvu! Zahi« varno, da se enkrat za vselej odpravi nered pri dostavljanju kolodvorskih pisem glavni redakciji v Ljubljani. Ker plačujemo predpisane takse in vršimo od svoje strani popolno dolžnost. mislimo, da smemo to zahtevati tudi od uslužbencev c. kr. postne centrale v Trstu! Če se dogaja to nalašč, poiščite krivca! Podružnica uredništva »Dneva« v Trstu.
»Višji krogi«. Pod tem naslovom prinesemo prihodnje dni nekaj prav senzacijonelnih razkritij, o katerih se po Trstu mnogo govori. Po dosedanjih informacijah gre za hortio-seksuelno aiero, v katero so zapleteni neki večkratni milijonar A. in njegov bivši sluga. Naravnost neverjetno je, kar se govori o nekem prvem trž. psihiatrov, ki je omenjenega slugo vtaknil v blaznico!
»Boj italijanstvu» imenujejo Italijani boj proti renegatenju, boj proti krinki in hinavstvu! Ko ie v zadnji seji mestnega sveta bil na vrsti proračun, sta govorila o njem za Slovence dr. Wilfan in Pueclier za socialne demokrate. V mestnem svetu so bili odgovori klavrni, zato so tem vehementnejši odgovori v časopisju, O, saj vse lepo razumemo!
Koristi. Med dobrote in koristi, ki jih imajo Tržačani od mestnega sveta, moramo všteti sedaj tudi to, da bo svetilni plin in plin za kurjavo podražil za 2 vin. na m*. Če pomislimo, koliko svetilnega plina se v Trstu porabi, lahko izračunamo, da bo imel magistrat od tega podra-ženja letno nad 35.000 K čistih dohodkov. Teh 35.000 K bodo v prihodnje delili kot podporo Legi, Gin-nastici in drugim iredentičnim društvom. Socialni demokrati bodo pa zanje glasovali.
»Protest«. Slovenski cvetlični dnevi so potekli precej nemirno. Italijani so proti našim uspehom protestirali na ta način, da so — kakor poročajo njih glasila — prodajale tudi nekatere »italijanske« gospodične cvetke za Lego Nazionale. Iz tega izkupička bo, seveda. Trst »italijanski«.
Niti teden dni nas ne loči več od italijanskih provokacij v Skednju! O predpripravah smo prinesli že članek iz Skednja, v katerem je bilo govora tudi o škedenjskem narodnem indiferentizmu. — Glede nameravanega vhoda z Izzivalno godbo pa še enkrat opozarjamo policijo! Te nesramne zalege nočemo v slovensko vas!
Narodno-soclalna mladinska organizacija bo imela v kratkem sestanek mladine Pri Sv. Jakobu, na katerega že sedaj opozarjamo. Več poročamo, ko bodo stvari urejene.
Nar. soc. mlad. organizacija v Trstu je izrazila češki bratski organizaciji povodom smrti proletarca-publicista K. Pulpana brzojavnim potom svoje sožalje.
fBOMAlilS,
dlplomirsin. lrroja,č.
Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst.
Podružnica: Nabrežina 99.
Nar. soc. mlad. organizacija je
nabrala v protest italijanskega div-jštva za cvetličnih dni v Trstu med svojimi člani in na slavnosti »Adrije« v Barkovljah 167 K 65 v. Denar se je izročilo predsedniku C. M. podružnice pri sv. Jakobu, g. J. Sornu.
Nar. soc. mlad. organizacija ima v četrtek, na praznik popoldne sestanek pri Sv. Ivanu v Narodnem domu. Uro naznanimo jutri. Sv. Ivan-ska mladina! Poseti ta sestanek v največjem številu!
Krčmar zaboden od gosta. V soboto zvečer okrog 8. ure. Je nastal med gosti pretep v gostilni »Alla bella Spalato«, ki se nahaja v ulici Ferriera 7. Krčmar po imenu Stefan Bečič, star 38 let (stanujoč v ulici Maurizio 1) je prijel najhujšega razgrajača in ga je potisnil iz gostilne na ulico. Gost pa se je čutil užaljenega, potegnil je nož in ga je zasadil krčmarju v vrat. Sunek je bil silen; krčmar je bil hipoma ves v krvi. — Poklican jc bil zdravnik z rešilne postaje, ki je dognal, da ima krčmar prerezano vratno kito. Belčič je bil odpeljan v bolnišnico. — Razjarjenega gosta še niso prijeli.
Življenja in smrti. V preteklem tednu se je rodilo v Trstu 118 otrok; umrlo je 94 oseb.
Slabost. V ljudski kuhinji, v ulici del Tintore 1, je nenadoma j)adel v nezavest eden izmed gostov. Bil je poklican zdravnik z rešilne postaje, ki je dal prepeljati nezavestnega moža v bolnišnico. Kdo je ta človek, še niso mogli dognati do danes.
Žalovanje po umrlem sinu je tako prevzelo delavca Antona Braidi-clia, da se je hotel ustreliti, kupil si je revolver in se podal v neko ške-denjsko gostilno, kjer si je najpopre} omočil grlo, nato pa je potegnil iz žepa samokres. Gospodinja Je dejanje še pravočasno preprečila. Poklicala je stražnika, ki je Braidicha -odpeljal na stražnico. Nesrečni oče je povedal, da se je hotel ustreliti v pijanosti, ko se ga je polotila žalost po umrlem sinu. Ko je prebil v zaporu nekaj ur da se je streznil, so ga izpustili na svobodo.
Poskus samomora. V nedeljo se je hotela zastrupiti 231etna J. Peručič stanujoča v ul. del Forno. Izpila je dozo nekega strupa iti pričakovala smrti v velikih bolečinah. Ljudje pa so njeno trpljenje še pravočasno zapazili in so poklicali zdravnika z zdravniške postaje, ki jc samomorilni kandidatinji izpral želodec. Prepeljali so Jo v bolnišnico.
Nadležen pijanec je 30!elni J. Paschiai, katerega je moral v nedeljo spraviti gospodar gostilne »Alle anc colonne« s silo iz svojega lokala. Nadležneža je policija aretirala in ga vtaknila pod ključ.
Kočija je podrla v nedeljo prijateljici M. Rosi in R. Floris, ki sta šli po ulici Crosada. Obe sta le lahko ranjeni in jima je podelila prvo pomoč »Igea«.
Padec. Po stopnicah je padel v ul. Vecellio stanujoči Marij Rudman in se dodobra pobij. Sta riši so dečka prinesli na zdravniškšo postajo, kjer so neprevidnežu pomagali.
Črešnje je hotel pokušati lOletui deček A. Vidan in je v veliki želji splezal ponje na neko drevo. Veselje pa se je kmalu izpremenilo v grenko žalost; še se jih ni najedel do sita, že je padel z drevesa in se poškodoval. Na zdravniški postaji se ga obvezali.
Tatice uhan so se pojavile v Trstu zopet kakor pred leti. Te pre-b risanke izvabijo mlada dekleta v temne veže in jim pokradejo uhane iz uhljev. Tako se je zgodilo te dni neki (>jetni V. Simionato, ki se je igrala pri sv. Jakobu. Tatica je odnesla naušnice, ki so bile vredne lepega denarja. Pretkanke dosedaj policija še ni izsledila.
Denarnico jc ukradel neznan tatič. 80Ietnem Antonu Contento. Ka-nalja se je starčku približala s prošnjo, da mu izmenja eno krono. Ko je potegnil Contento denarnico iz žepa pa; hop po nji! In denarnice ni bilo več. Č. je sicer kričal, toda tatič ni pritekel nazaj. Contento trpi za tfobroto nekaj škode.
VELIKA NESREČA.
Trst, 7. junija.
Pod tem naslovom smo prinesli v včerajšnji številki kratko vest o grozni nesreči, ki Je zadela strojevodjo Josipa Resnika.
Noč od petka na soboto je bila zelo viharna: pihala je ojstra burja in ploha za ploho se je vlivala. Jožef Resnik, star 55 let in stanujoč v ulici Molino a vento 42, je bil uslužben pri južni železnici kot strojevodja. Zjutraj, na vse zgodaj, se je podal na postajo južne železnice, kjer bi moral nastopiti službo ob 3. in pol. Ker pa se je malo zakasnil. Je hitel ob progi proti skladiščem, kjer so stali stroji, izročeni y njegovo varstvo. Da bi si
fa&ofo 13 irledelj© 14
Pondelj. 15 odstavek II. 10 vin. zvišane
80
mm.
cene.
Veseloigra V 3 dejanjih potna zdravega dovtipa in fBne pi-fcanterige v glavni »logi Wan-da Treumann in Vlgo Larsen.
um
Kinematograf .ideal,
skrajšal pot, je stopal čez široko mrežo tračnic. Ne da bi slutil kake nevarnosti, je stopal mirno dalje; v roki je držal razprt dežnik. Srečal ga je bil eden izmed zaviračev.
Nekoliko minut pozneje je privozil po eni izmed prog vlak. Ob progi pa je stopal železničar France Čepluček s svetilko v roki. Stroj se je' pomikal počasi. Ko je dospel vlak v bližino skladišč, je zapazil Čepluček nekaj temnega na tračnici. Posvetil je in se je zgrozil, zakaj na pro-Ki je ležalo truplo, vse razmesarjeno in pretrgano na dvoje. Dal je takoj signal, da se je vlak ustavil. Ko je posvetil Čepluček ponesrečencu bliže v obraz, je spoznal v njem tovariša fožefa Resnika. Spodnji del trupla je >ežal nekoliko metrov proč od tračnice, kjer je ležala glava.
Kako ]e nastala nesreča?
Dognalo se je, da je vozil ob tistem času, ko je stopal Resnik po progi, po isti tračnici, kjer so ga našli razmesarjenega, vlak, katerega je vodil strojevodja Kreiner. Vlak je premikal nekatere železniške vozove iz skladišča. Čisto mogoče je, da ni opazil Resnik premikajočih se vozov ker je imel dežnik pred seboj. Tudi ropot je najbrže preslišal, ker je šumela burja. Strojevodja Kreiner pa ni opazil nič izvenrednega pri vožnji.
O nesreči so bili takoj obveščeni nočni uradnik zdravniške postaje in policija. Prihiteli zdravnik ni mogel storiti nič drugega kot konstatirati smrt. Truplo je bilo nato pokrito z vrečami. Po ogledu komisije, je bilo odpeljano v mrtvašnico k Sv. Justu.
PET VELIKIH PIV.
Trst, 7. junija.
V soboto zvečer sta pila dva in-dividija v gostilni »Alla bella Spa-lato«, ki se nahaja v ul. Fefriera pivo. Ko se je eden izmed njiju dodobra napil je odšel ne da bi plačal in čez nekaj časa zopet vrnil v gostilno.
»Plačajte!«
Tako ga je sprejel gostilničar Becič. Individij pa je mirno sedel k mizi, ob kateri je bil še vedno njegov drug, in se smejal gostilničarju. v ojb-raz. Gostilničar je nato jndividija prijel za ovratnik in ga potisnil čez gostilniški prag na ulico.
Na trotoarlu.
Individij, z imenom Viktoi- Benko je nekaj trenotkov potrpljivo ležal. Potem se je vzdignil in planil proti gostilničarju, ki ga. je vrgel pred vrata. Par sekund; gostilničar Stefan Becič je ležal onemogel na tleh in klical na pomoč.
Vrat.
Benko je BeciČii narezal vrat. V trenotku, ko se je zapodil proti njemu, je potegnil iz žepa krivec, ga odprl In mahnil z njim po Beciču. Ranjenec je bil tako}
v luži krvi.
Na nesrečneževe klice so ga vzdignili gostilniški gostje. Telefonirali so po zdravniško postajo, obenem pa je bila o dogodku obveščena tudi policija.. Zdravnik, ki je prispel na določeno mesto, je Bečiča obvezal in ga prepeljal v bolnišnico. Be-cičeva rana je sicer težka, pa ne nevarna. Ranitelja so odvedli na ko-misarijat, kjer je sprva tajil; pozneje pa se je nehote izdal in so ga spravili pod ključ. Imel bo opravka s sodiščem.
Razvitie zastave Jeseniškega Sokola.
V nedeljo Je bil na Jesenicah slavnosten dan. 2e na predvečer je Sokol priredil kumici gospe} Pretnarjevi podoknico. Vreme ni kazalo ugodno. Čez noč pa se je zjasnilo in je bil lep jasen dan. Planine so bile nizko s snegom pokrite. Pop. ob 2. so prišla z vlakom sokolska društva |z Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Bleda, Bohinja, Radovljice. Bilo je do 200 Sokolov. Po kratkem sprejemu je odšlo Sokolstvo na slavnostni prostor, kjer se je razvil novi prapor. Govoril je najprej načelnik Osvald, Povdarjal je važnost Sokola na Jesenicah, spominjal na lOletno delo in vabil na novo delo pod novim praporom. Na to je pozdravil slavnost br. Drenik v imenu Zveze in ljubljanskih sokolskih društev. Želel je, da bi novi prapor vodil Sokola k zmagi, da bi pod njim praznoval svojo 501etnico, kakor jo praznuje letos Sokolstvo v Ljubljani. Nato je pozdravil novi prapor starosta gorenjske sok. žužpe br. Marinšek. Vspod-bujal je vse !c novemu delu in boju za sokolsko idejo.
Nato Je kumica gospa Pretnar-leva z lepim govorom izročila novi
prapor v roke praporščaka. Bil je lep prizor, ki je vzbudil v množici navdušene živio in nazdar-klice. Pevski zbor je nato zapel himno: Slovan na dan. Sledilo je zabijanje žebljev, na kar je pozdravila prapor zastopnica deklet, ki je privezala na prapor bel trak. Mala deklica je pozdravila na to prapor v imenu otrok. Na slavnostnem prostoru se je zbrala velika množica ljudštva. Zastave so se pobratile, na to je bil pohod Sokolstva po Jesenicah in Savi. Iz narodnih hiš so vihrale zastave. Pri kolodvoru je bil lep slavolok.
Ob 4. popoldne je bila javna telovadba, ki je krasno uspela. Nastopila je gorenjska sok. župa in sokoll-ce iz Kranja. Nato orodna telovadba. Po telovadbi je bila veselica, igrala je godba iz Kranja, pel je pevski zhor. Bilo je prav radostno. Ob 9. zvečer je Sokolstvo odšlo. Jeseniški Sokol je lepo proslavil svojo lOletni-nico, žal, da se je pri tem pokazalo, da so razmere na Jesenicah žalostne. Pogrešali smo mnogo znanih imen. Gospodje rodoljubi so ostali doma — prireditve se je udeležilo po večini slov. zavedno delavstvo. Jeseniški Sokol se bori na težkih tleh, zato je tem bolj vreden podpore in priznanja. Sokol naj kljub sporom in oviram krepko koraka naprej pod novim praporom! Lepo uspeli sokolski dan na Jesenicah pa naj bo ob enem vabilo vsej naši gorenjesavski dolini, da prihiti na vsesokolski zlet v Ljubljano, kjer bo gotovo jeseniški Sokol z uspehom pokazal svoje sile. Na zdar!
Kolonizadla Nove Srblie.
Po uradnih podatkih, ki Jih zbirajo poedine državne oblasti, se naselijo v Novi Srbiji sledeči kom-*
Na Kosovem polju 210.000 hektarjev, na Ovčjem in Ježevem polju 30.000 hektarjev, v prizrenski dolini 3500, na Crvenom bregu v KaČan-»kem okraju 1000 hektarjev zemlje.
Na tih kompleksih se more nase. lit) 26.800 rodbin, ako se računa na vsako rodbino po 6 hektarjev zemlje.
Ko agrarne komisije končajo svoje delo in utrdijo lastninske pravice, tedaj se naselijp tudi ravnine kumanovska, skopljanska, tetovska in pelagoniiska z. naselmki ih to na
onih zemljiščih, ki so jih Turki vzeli nasilno ln nimajo nikaldh, dokazov p Svoji lastninski pravici. V. F. J.,
ID
m
DEJANJE KAPLANA.
Jesenice, 8. Junija. Kplan Kogej zaprl 40otrok — ker so gledali Sokole. V nedeljo se je vršilo na Jesenicah razvitje Sokolskega prapora. Krasni vspeh tega slavlja je kaplana Kogeja tako raztogotil, da je v pondeljek zaprl v šoli vse tiste otroke, ki so gledali sprevod ali telovadbo. Zahtevamo od merodajnih oblasti da ščitijo naše otroke pred maščevalnim kaplanom in poživljamo nadučitelja Salbergerja, da napravi red na šoli; seveda če se ne boji, da bi kaplan tudi njega ne zaprl, ker je gledal sprevod.
BENDASJUK IN NJEGOVI TOVARIŠI SPUŠČENI NA SVOBODO.
Lvov, 8. junija. Ruski »veleizdajalci« v Galiciji, Bendasjuk in tovariši, ki so dve leti po nedolžnem sedeli v preiskovalnem zaporu, bili pred poroto soglasno oproščeni, toda pridržani v zaporu radi ničnostne pritožbe državnega pravdnika, so
bili spuščeni na svobodo, ker Je državni pravdnlk ničnostno pritožbo umaknil.
ALBANSKI KNEZ POSTAJA KORAJŽEN. — VSTAŠI NEEDINI.
Dunaj, 8. junija. »W. Allg. Ztg.« poroča, da razpolaga albanski knez z več tisoč mož, ki bodo zadostovali za udušenje upora. Med vstašl so se začeli veliki prepiri, tako, da bo Wied še mak) počakal, če se ne boifc morebiti vstašl sami med seboj poklal). če bi se zedinili in Jo mahnili proti Draču, takrat se pa tudi Wied ne bo obotavljal in jim pojde naproti od treh stran). (Preden bo albanska država urejena, že nobenega Albanca več ne bo.)
TURČIJA PREGANJA GRKE.
Carigrad, 8. Junija. Ekumenski patrljarhat Je dal zapreti vse grške šole bi cerkve po Turčiji vsled preganjanja Grkov v Turčiji.
TURČIJA SE OBOROŽUJE.
Carigrad, 8. junia. Turška vlada Je naročila v Londonu deset podmorskih čolnov.
KRVAVE DEMONSTRACIJE V ITALIJI.
Rim, 8. junija. V Ankoni Je prišlo do krvavih delavskih demonstracij; oddanih Je bilo nad 100 strelov in en 201etni mladenič Je bil ubit.
Včeraj so se demonstracije ponovile. Delavstvo je proklamlralo generalni štrajk, ki Je bil tudi Izveden.
Rim, 8. Junija. Delavstvo v Rimu je sklenilo proglasiti generalni štrajk za 24 ur v svrho protesta proti dogodkom v Anconi.
STRAJK V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 8. junija, štrajk le-karnarsklh pomočnikov traja. Stavkajoči se z gospodarji sploh ne marajo pogajati. Štrajk se utegne razširiti po celi deželi.
Mali oglasi.
Beseda 8 vinarjev. Najmanj!! znesek 60 Tl-narjev. Pismenim vpralanjem le priložiti znamko 30 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta In se pfaCnJejo vnaprel; za* nanU Inserenll v znamkah. Zaključek mallb oglasov ob 6. uri zvečer.
Slovenci! Spominjajte se naše prekorlstne Ciril in Metodove šolske družbe!
mm:
ii
Mttu&nkioh.. a teol s
konom jn prostim vhodom
aofel « fettl-
prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda.  ______________ 470—x
Kupi se medena (mesingasta) tehtnica za mesarsko obrt. Ponudbe Jos. Pollak, Sv. Petra cesta. ______________________ 524—1.
Proda se pločevinasta banja.
Naslov v »Anončni ekspediciji«, Ljubljana. ________________521—7.
Proda se dobro ohranien šivalni stroj. Zaloška cesta 13.
523—1.
Resna sospica
želi korespondirati z resnim starejšim gospodom pod šifro „Milena“ poštno ležeče Kamnik.
Mlaa primorska tovarna dvokoles
»Tribuna11
Oorlea, Trtaika •jfcrffc», prej pivovar. (Ji
etika ekspertna sataga dvokoles Šivalnih
ramofonov, orke-
strojev,
strijonov
Fm Bettjel
file rl c », Stolne aliea Stev. *-“*• P»odqja na obrok*.	Ceniki	franko.
r.-v,. V
* ‘J,-ega	<v	>	*	~
ONri# '	.	V	S-
1
I LJUBLJANA • KOMENSKEGA;ULICA: 41
^zimw:FTawuj-DR'I    	'v**
Dne 31- maja se le otvorila v hotelu »Tratnik”, Sv. Petra cesta 25, v Ljubljani
nova kavarna
Za obilen obisk se priporočata
Le©p. in &Bojz§Ja Tratnik. ^
Modistinja
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. —- Popravila se točno in naj cenej še izvrše.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini  .... ■	■■	■	■ tvrdke R. MIKLAUC ■----
„Pri Škofu" H
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
s UFoeeTceaa. cddLelels: -v prrrex» nedetror.lv. : Cenik na zahtevo brezplačno in požtnine prosto.
3:
Dotične osebe,
koje se še spominjajo na poroko pokojnega nadvojvoda Ernesta z gospo Baronico Wallburg v Ljubljani, se prosijo, da javijo svoj naslov gosp. Dr. Hermanu Kraszna, odvetniku na Dunaju L, ====== Giselastrafle št. 6. ==========
(pilt- PRVA
dospela na cilj. A. Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi pneumatiki in deli,
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja).
m
m
■
• # • •
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke za gospod Cele obleke za dečke Cele obleke za otroke Pelerine za gospode .
Športne raglane
Klobuke................
Kostume za dame. . . .
Damske sako in paletot Krila spodnja in gornja Hišne halje za dame . .
Slamnike...........
Pristni panama . ; ‘~ .
Vse drugo po prlinano čudovito nizki ceni.
Oglejte sl velike izložbe
n
■
■
K	8’-,	12—,	15 —
	4'—,	6‘—,	8'—
	2-,	3-	4*—
jj	7*—,	8—,	9"—
	12—,	14*-,	16.—
y)	1 —	150,	2 —
V)	9'-,	12-	15-—
7)		8--,	10 —
y>	2-,	3-	4'—
y)	3-90,	4*90,	590
»	—•50,		1 50
	6—,	J	
■
n
■
■
■
■
■ Angleško skladišče oblek 5
S I. BHIHt m Mi tu ft Hi Telefon St. 132. S
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a«