401
Mnogovrstne novice,
* Turki in Rusi pripravljajo si za boj na morji tiste strašanske mašine, ki jim je torpedo ime. Ker marsikateremu bralcu utegne neznano biti, kaj je torpedo, naj jim na kratko povemo, kaj so torpedi in od kod njihovo ime.
Torpedo je podvodna mašina, ki ima strašansko moč, ladije na morji, ki se je dotaknejo, tako silovito razdjati in pokončati, da so jej ime „peklenske mašine" dali, češ, da jo je sam hudič iznašel. Dobila je pa ta mašina ime po neki pomorski ribi, ki se latinsko zove torpedo (slovensko „električna skat", nemško „Zitter-rochen") in ki ima med glavo in med velikimi plošna-timi prsnimi plavutami nek poseben organ, ki pripravlja elektriko, s katero ono, kar se ribi približa in se je dotakne, udari tako, da se hudo pretrese. Kar pri tej pomorski ribi elektrika deia, dela pri pomorski mašini smodnik (strelni prah), s katerim je velika železna in okroglata jaškica (pušica) napolnjena, katero pod vod6 v morji tako nastavijo, da Če ladija jadra Čez njo in seje dotakne, se razpoči s tako grozno močjo, da raznese ladijo na drobne kose. — S temi mašinami se zdaj Turki in Rusi pripravljajo na boj tudi na morji. Ne davno so na gornjem Bosporu Turki poskusili torpedo, 4y2 čevlja dolg in 2y2 Čevlja v premirji, narejen iz kovaškega železa debelosti 72 palca , in napol-
njen s 600 angleškimi funti debelozmatega smodnika ; tretji del pusične votline pa je bil zato, da raztezanje plina ima dovolj prostora. Ko se je tor ped razpoćil, ki so ga 34 čevljev globoko v morje izpustili, je nastal tak ropot, da so ga slišali pol milje daleč; ob enem pa se je vzdignila velika morska troba (Wassersaule) 200 čevljev nad morjem, ki je daleč krog in krog vrelo. Dotična komisija najimenitnejših Turških topničarjev je bila jako zadovoljna z vspehom peklenske mašine. Gorjć ladijam, ki zadenejo na torped! — Ali glede na take iznajdbe ni človek človeku res vrag?
* Zakaj je sladkorju (cukru) cena poskočila? Iz Francoskega so došla poročila, da so večidel vse slad-kornice že podelale sladkorno peso, katere letos niso veliko pridelali in katera tudi ni imela veliko slad-Čice v sebi tako, da so letos^ sladkora za 7 milijonov kilogramov manj pridelali. Ce se vrh tega v poštev vzame, daje bil letošnji pridelek tudi sladkornega trs tj a v naselbinah veliko manjši in se je tedaj veliko manj kolonijalnega sladkora naredilo, zato ni misliti, da bode cena sladkora se kmalu znižala.
402