iboc Poštnina plačana v CotortnL Let® XIII., štev. 162 LJubljana, četrtek 14. julija 1932. Cena 2 Din opravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123. 3124 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova oi. 3 — TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor Aleksandrova cesta 51 13 - Telefon 5t 2455. Podružnica Celje: Kocemova ulica St 2 — Telefon Št 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana it 11 842. Praga čislo 78.180. 105 241 Naročnina maša mesečno Din 23-— za tnoz®m«t»o Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva »lica 5. Telefon št 3122 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoM 2582). CH»e Kncenova o! 8 Tel 51 100. Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Amerika in vojni dolgovi Pogajanja o ureditvi vojnih dolgov z Ameriko se še niso pričela — Pred angleško - francosko demarso v Washingtonu Washington, 13. julija, č. Senator Borah, predsednik zunanje-političnega odbora, je imel včeraj na javni seji senata kratek govor, v katerem je izjavil, da ameriška via-da doslej ni pričela nikakih razgovorov za ureditev vprašanja o vojnih doigov. Zedinjene države niso pristale niti na gent-lemenske agremente, ki so bili sklenjeni v Lausanni. Na žalost mora ameriška vlada demantirati celo izjavo angleškega finančnega ministra Chamberlaina v spodnji zbornici, da so že v teku nekaki razgovori za ureditev vprašanja o vojnih dolgovih, izjavo je bil senator Borah pooblaščen od ta mika za zunanje zadeve Stimsona.^ Po seji senata je Stimson domačim m tuj;rn novinarjem v prisotnosti ugledn h merodajnih osebnosti in članov reprezentančne zbornice pcnovno in izrecno izjavil, da za sedaj še ni govora o direktnem aH in direktne m «ndelovaniu Zedin jenih držav v okviru lausannskega sporazuma. V Lau-sarni je bil le ameriški opazovalec, ki ni glede vojnih dolgov povzel prav nikake pobude in H se je strogo ravnal po navodili iz Washingtona. Poleg tega pa g.ede vo nih dolgov doslej ni podvzea pobude nobena druga država, ker ameriški poslaniki v inozemstvu niso dobili nikakega tozadevnega obvestila. Ameriška vlada bo gl e d ( na~ vprašanje vojnih dolgov zelo previdna. Sfmscn je preračunal, da bi Amerika izgubila v nrimeru. ako se uveljavi ..au-sannska oogodba. 20.377 milijonov dolarjev na vojnah dolgovih. Po računih lista »Clrcago Tribune« znaša io vojni do'govi. kolikor je bilo dos:ej ■plačanih in jih no=amezne države Ameriki š° dnlrtujeio. 22.2^9069.584 dolarjev Nemški dol rt o vi nanr?m Ameriki znašajo 75 milijonov dolarjev. Če bi Amerka onstala na lans-annski snovnim. bi preiemala vsako leto V 3.511 fW» dolarjev namesto do-sf^^niih 351.120 000. \Tew York. 13. julija. ^ Kakor po<-oca »Vew York T;mes« iz Washing+ona. ra-Tašča v kongresu odpor nroti vsakršni :z-premembi ameriških dogovorov o vojmn dolgovih. Baje je izjavil senator Smoot, da je Evropa prekoračila meje dobrega okusa in si s tem zaprla pot do revizije, ker je bil Zedinjenim državam vsiljen mednarodni afront. Berlin. 13. julija d. V javnih tolmačenjih vprašanja ratifikacije lausannskega sporazuma izražajo na razne načine mnenje, da bo Youngov nort zopet uveljavljen v primeru, ako katerakoli soudeleženih držav ne bo ratificirala lausannskega sporazuma. Glede na to opozarjajo v poučenih uradnih krogih, da je na javni! seji lausannske konference na pripombo državnega kance-larja Papena predsednik Macdonald jasno povedal, da bo potrebno novo posvetovanje o celotnem reparacijskem vprašanju, ako bi kaka država odrekla ratifikacijo. O kakem obnovljenju Youngovega načrta ne more bitj govora. Nasprotno bi bil glavni predmet take konference samo po sebi umevno lausannski dogovor. To mnenje prihaja do izraza tudi v izjavah inozemskega tiska, predvsem angleškega. Uradni krogi opozarjajo tu d" na službeni demanti, po katerem ne obstoja za Nemčijo nobena zveza med lausannskim dogovorom in vprašanjem medzavezništoih dolgov. Pariz, 13. julija d. Včeraj j je imel ministrski predsednik Herriot daljši razgovor z angleškim poslanikom Tvrellom. s katerim je razpravljal o med zavezniških dolgovih. Angleška vlada je baje pripravljena., da dovoli Francijo do ratifikacije lausannske pogodbe moratorij za njena plačila vojnih dolgov Angliji. Tak moratorij bi olajšal francosko državno gospodarstvo v drugi polovici leta za 600 milijonov frankov. Dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateni je Herriot poročal o včerajšnji konferenci z angleškim poslanikom lordom TyreLlom o francosko-angleškem dogovoru glede demarše, ki bi se podvzeia v Ameriki, da se doseže popust dolgov. Ob tej priliki se je sklenil tudi dogovor o prihodnjem terminu plačila francoskega dolga Veliki Britaniji Finančne težkoče Rumunije Francoski izvedenec Auboin protestira proti novim predujmom vladi, ki jih je dala Narodna banka Bukarešta. 13. julija, g. Francoski svetovalec Narodne banke, Auboin, je poslal ministrskemu predsedniku Vajd.i, finančnemu ministru Argetoianu in predsedniku Narodne bake Angelescu pismo, v katerem kot zaupnik inozemskih upnikov pn romunski Narodni banki odločno protestira ker so bili iz gotovine Narodne banke dani vladi novi predujmi. Na podlagi svojega položaja prepoveduje Auboin ta izplac-.a ter poziva vlado iti predsednika Narodne banke, naj se dosedanji predujmi takoj vrnejo, umakne začasni finančni načrt n davki bolj energično pobirajo. V pismu na vlado obžaluje Auboin nastale razmere, ki jih označuje kot neznosljive. Končno zahteva od vlade, naj modificira zakon o konverziji kmetskih dolgov in o sodni 'i-kvidaciji davčnih dologov pri kmetih. Ta dopis Auboina je v političnih krogih povzročil veliko pozornost. Stavkovni pokret v Belgiji Splošna stavka v Bruslju - Odpor socialistov proti znižanju mezd in uvedbi krušnega davka Bruselj, 13. julija d. Tramvajski uslužbenci so se v stavkovnem ozemlju pridružili stavku iočim, tako da je postala stavka sedaj splošna. Tudi v NiveUesu je bila proglašena splošna stavka. Stavkovni pokret ie razširil tudi na Flandrijo. Za stavko si> se izrekle tudii bruseljske strokovne organizacije Glavni svet socialistične stram-ke in nacijonalni odbor socijalistične strokovne komisije, ki sta se včeraj sestala_ m razpravljala o možnosti takojšnje splošne stavke, sta odklonila predlog za proglasitev splošne stavke. Voditelji delavske stranke in socialistične strokovne komisije pa vzdržujejo zahtevo po umaknitvi načrta za u-vedbo krušnega davka, takojšnji odpravi vsakega zmanjšanja mezd ter podpor brezposelnim, kakor tudd po uvedbi 40 urnega dela na teden. Položaj se je sicer nekoliko zboljšal. Resnih nemirov ni več. Včeraj je prišlo sicer še do manjših spopadov med stavku joči ml delavci in policijo, ki pa niso imeli nikakih hujših posledic. Odgoditev razorožitvenih pogaianj London, 13. julija, g. V tukajšnjih diplomatskih krogih se pričakuje odgoditev razorožitvene konference za prihodnji teden. Prej bo določen dnevni red z naslednjimi točkami, o katerih se je že dosegel sporazum: 1. Prepoved bombardiranja civilnega prebivalstva iz letal: 2. ustvaritev sta1n° razorožitvene komisije: 3 omejitev tonaže vojnih ladij in tankov: 4. prepoved kemične vojn^ Novo zasedanje konference se bo določilo za konec leta Angleška imperij al na konferenca London. julija, s. Ba!dwin ie v spremstvu ministrov Nevilla Chamberlaina. Tho-masa. Hailsbama, Rnnrimana in Johna Gil morea odpotoval v Ottawo. kj^r bo zastopal Anglijo na imperijalni konferenci. Predsednik vlade Macdonald ni bil davi na vikto-rijski postaji, da se poslovi od angleške delegacije. kakor je nameraval, ker ie preveč utrujen. Zdi se. da bo Macdonald odpotoval v Losiemouth v soboto in da bo tam ostal dalie ča=a zaradi oddiha. Tmperijalna konferenca v Ottawi se začne 21. t m. Carinska vojna med Anglijo in Irsko London, 13. julija, d. Zgornja zbornica je včeraj sprejela z veliko večino zakon o uvedbi zaščitnih carin proti Irski. Takoj nato je izdal zakladni urad odredbo, po kateri stspijo nove carine v veljavo 14. t. m. opolnoči. Kongres poštnih uslužbencev Beograd, 13. julija, p. Danes se je nadaljeval in naglo zaključil kongres udruženja poštnih, telefonskih in brzojavnih nameščencev. Danes so po viharni debati izrazili nezaupnico dosedanjemu upravnemu odboru. Očitali so mu. da ni ničesar napravil v korist udruženja kot profesionalne organizacije in da je celo direktno škodoval interesom udruženja. Odbor je sicer podal izjavo, v kateri se je opravičeval, da mu ni bilo mogoče storiti kaj za udruženje, udeleženci kongresa pa mu niso dovolili niti tega, da bi polagal račune. Odbor so kratko malo odstavili ter imenovali najstarejšega delegata za poslevodečega predsednika na kongresu. Takoj nato so sledile volitve novega upravnega odbora. Za predsednika je bil izvoljen poštni upravnik Milutin Ilič. Nova omejitev avstrijskega uvoza Dunaj, 13. julija. Kakor zatrjujejo, namerava avstrijska vlada prepovedati uvoz svežega sadja, zelenjave, kož, konzerv, jajc. premoga in koksa, o čemer naj bi sklepal Narodni svet še v poletnem zasedanju. Trgovinsko ministrstvo proučuje razne zahteve industrijcev po uvoznih prepovedih, ki pa bodo prišle v razpravo šele jeseni ali pozimi. Huda vročina v Nemčiji Berlin, 13. julija. AA. V vsej Nemčiji je zavladala silna vročina in ponekod kaže termometer v senci nad 35 stopenj. Neverjetno je, da bo vročina še dalje časa trajala. Po berlinskih ulicah tekajo zaradi silne vročine otroci kar v kopalnih kostumih. POSLEDICE BAT'INE SMRTI Na praski borzi je prišlo do padca številnih papirjev — Podjetje Bat'e gospodarsko dobro situirano Praga, 13. julija. AA. Kakor se je moglo pričakovati, smrt velikega indu-strijca Tomaža Bate ni ostala brez trenutnih posledic za gospodarsko življenje Češkoslovaške. Nekateri jih vzpo-rejajo s posledicami, ki jih je povzročila smrt Kreugerja na Švedskem. Naglasa se, da se v takih primerih, vedno pokažejo slabe strani superkapitalistič-nih podjetij, ki osredotočujejo v eni roki celo panogo gospodarskega udejstvo-vanje države. Na praški borzi je prišlo zaradi smrti Tomaža Bate sicer do padca mnogih papirjev, vendar je primera s Kreuger-jem mogoča samo do neke meje in le glede najbolj neposrednih in trenutnih reperkusij. V vsem drugem se smrt Tomaža Bate s stališča gospodarskih posledic v mnogem razlikuje od okoliščin smrti Ivarja Kreugerja. Predvsem je velika razlika pri primerjanju s Kreugerjern v tem, da so Batine tovarne v finančnem pogledu popolnoma samožive, to je, da se same finansirajo, da niso odvisne od nobene domače ali tuje velebanke in da nimajo kakršnihkoli večjih obvez. Že samo to je jamstvo, da ni pričakovati nikakih dolgatrajnih posledic Batine smrti za češkoslovaški denarni trg. Znani gospodarstvenik Klimecky piše v'»Narodnih Listih« o gospodarskih posledicah Batine smrti in prihaja do sklepa, da je strokovna uprava tovarn v tehničnem pogledu v veščih rokah, da pa bo seveda to veliko podjetje občutilo nestanek človeka tako nenavadnih trgovskih sposobnosti in širokih konceptov, kakršnih je bil pokojni Tomaž Bata. Stanje Bat(inih tvornie Praga, 13. julija, d. O sedanjem stanju Bat'in iih tvora i c poročajo, da jih je kriiza v zadnjem času sicer močno prizadela, vendar so pokazale izredno odpornost. Ker potovanje Bat'e v Indijo leto-s spomladi ni imelo zaželjenega uspeha, je ustavil najprej delo v vseh novih zgradbah, odipustil pri njih zaposlene delavce ter nato omejil tudi produkcijo samo. Dočim je bilo lani v Zlimu zaposlenih 23.000 delavcev, jih je bilo sedaj samo še 15.000, in sicer po pet dni na teden. Prodajalne Bat'e so imele na Češkoslovaškem 5500 nastavlt'o, ki je sedaj star šele 32 let. Nadalje je pokojnik izrazil željo, naj v upravnem odboru podjetja še nadalje sodelujeta ravnatelj Cipera in bivši češkoslovaški poslanik na Dunaju ter sedanji ravnatelj Hugo Vavreček. Bat'a ie biti pretekli teden v Nemčiji, kjer je pripravil reorganizacijo tamkajšnje filijale. da bi poslovala tudi kot središče za izvoz Bat'inega blaga preko Oceana. Sožalje Masaryka Praga, 13. julija, h. Dispozicije za pogreb Bat'e so že določene. Pogreb Bat'e in njegovega pilota Broučka se bo vrči! skupno jutri ob 16. uri. Pogreba 6e boio udeležili zastopniki vlade, deželnega urada ;n neštetih korporacij. Predsednik Masa-rvk je včeraj poslal vdovi Mariji Bat'i so-žalno pismo naslednje vsebine: »S svojo rodbino mislim na Vas in Vašega sina z najprisrčnejšo simpatijo. Zasluge Vašega pokojnega soproga in priznanje teh zaslug po vsem svetu Vam naj bodo v uteho v tem težkem trenutku. Želim Vam notranjega ponrlrjenja in vse dobro za sedaj in za bodočnost.« V Zlin prihaja še vedno nešteto sožalmh brzojavk. Sožalje so izrekli vsi ministri, češkoslovaški inozemski zastopniki iti mnogo industrijskih korporacij. Vodstvo Bat' inega podjetja bodo pie-vzeli polbrat Jan Bata. sin Tomaž, dalje direktor Dominik Čipera. V upra i bo tudi bivši češkoslovaški poslanik na Dunaju Vavrečka, čigar hčerka je zaročena s sinom Tomaža Bate. Zanimivo je, da je v Bafinem podjetju zaposlenih več sinov in sorodnikov znanih čeških politikov. Tako je 6in ministrsKega predsednika UdržaLa vodja oddelka za gu-mij, sin bivšega finančnega ministra dr. Engliša in sin generalnega tajnika Zveze industrijcev in poslanca Hodača pa sta ravnatelja. Vzroki letalske nesreče Praga, 13. julija, h. O letalski nesreči Bat'e so znane sedaj naslednje podrobnosti: Pred startom je Mlo nebo zelo megleno. Pilot je okleval in zares sta čakala poldrugo uro. Ker pa se ni hotelo razjasnit1, je Bat'a zapovedal svojemu pilotu, naj za vsako ceno vzleti, ker je hotel biti že cb 10. v Curiihu. Nekaj minut po startu je motor nenadoma odpovedal. Letalo je padlo in pri tem zadelo v steber električnega voda. Treščilo je na zemljo in se zelo poškodovalo. Bat'a je ©edel poleg pilota. To je bilo zanj usodno. Če bi se bil umaknil v kabino, bi bil morda le malo poškodovan. Kabina namreč ni bila hudo poškodovana. Predsednik vlade Udnžal je odpotoval v Zlin, da izrazi rodbini pokojnega Bat*e svoje sožalje. O produkciji Bafinih podjetij je bil izdan komunike, da je še vedno na isti višini in da govorice o finančnih težavah Bat'inih podjetij ne odgovarjajo resnici. V Bat'iniih podjetjih je še vedno nameščenih 25.200 ljudi. Barbarska nasilja v Nemčiji Volilni teror se čim dalje bolj širi - Vsak dan nove žrtve krvavih spopadov med političnimi nasprotniki Berlin, 13. julija, d. Vsakdanja poročila iz vseh krajev Nemčije dokazujejo, kako se č;m dalje bolj širi volilni teror, kakršnega doslej še nikdar ni bilo v Nemčiji. Po zadnjih vesteh je v Hallu napadlo 70 uniformiranih hitlerjevcev 10 članov »Reichsbannerja« ter jih pobilo na tla. Na drugem kraju mesta so napadli komunisti nekaj narodnih socialistov, izmed katerih so enega hudo ranili ter ga vrgli v reko Saale. V Delitschu je avtomobil s hitler-jevci zavozil na trotoar proti članom »Reichsbannerja«, katere so tako dolgo pretepali, dokler niso hudo poškodovani oblležaH na tleh. V kopališču Sohmiede-bregu so priredili hitlerjevski napadalni oddelki manifestacijo, ki se je končala s poulično bitko, ki se je je udeležilo okoii 600 ljudi. Deset članov »Reichsbannerja« je bilo močno ranjenih, med njimi dva smrtno nevarno. Ranjenih je bilo tudi 14 narodnih socialistov, med njimi dva zelo hudo. V Salzi v Harzu so se spopadli komunisti in narodni socialisti, ki 60 se pripeljali z avtomobili. V spopadu so se obstreljevali in obmetavali s kamenjem ter uporabljali tudi primitivne ročne granate in 6teklenice z jedkimi tekočinami. Narodni socialisti so imeli 20 ranjencev, nasprotniki pa še več. V Naumburgu so skušali narodni socialisti napasti konzumno društvo, korraunisti in prisiaši »Železne fronte« pa so 6e jim postavili v bran. Prišlo je do poulične bitke, v kateri je bila policija brez moči. Večje število izgrednikov je bilo močno poškodovanih. V mestecu Barohfeldu v Thii-ringenu 60 hitlerjevci ranili 7 ljudi. V Niirnbergu so bile ranjene pri streljanju komunistov in članov »Reichsbannerja« z narodnimi socialisti štiri osebe. Na več krajih 60 streljali iz hiš tudi na policijo, ki se je seveda tudi branila s streli. V Schwerinu so narodni socialisti napadli poslopje socialno demokratskega li6ta ter povzročili znatno škodo. Zastopnika socialno-demokratske stranke sta izročila včeraj notranjemu ministru Gaylu obširne podatke o nasilstvih narodnih socialistov proti delavcem. Vodstvo socialno-demokratske stranke izjavlja, da smatra notranje-politični položaj za zelo resen, zaradi česar zahteva energične ukrepe za vzpostavo javne varnosti, predvsem pa zopetno prepoved nošenja uniform. Socialno - demokratska zastopnika, poslanca WelLs in Breitscheid. sta poudarjala, da b: ime1« nadaljnja neaktivnost tudi namera, da bi državni predsedn k sprejel sklep glede uvedbe delovne dolžnosti, za katero izvirajo predlogi iz narodne socialistične stranke. Monakovo, 13. julija, s. Pod naslovom »Država je zrek za izjemno stanje« piše »Volkischer Beobachter« med drugim: Od vseh teoretičnih napovedi Papenove vlade glede obnove ni ostalo ničesar drugega kakor zunanje-politično podjarmljenje in umori od strani socialnih demokratov, ki nemoteno divjajo po cestah mest. Država je že davno zrela za izjemno stanje. Ako vlada noče postati predmet zasmehovanja po vsem svetu, ako 6e noče lepega dne zbuditi kot jetnik marksizma, ki še vlada na Pruskem, mora takoj proglasti izjemno stanje. Ako se vlada noče odločiti za to, je treba reči: »Proč s temi možmi. bolje danes nego jutri!« Berlin, 13. julioa AA. Pruski notranji minister Severing je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem ga poziva, naj med volilno borbo poneha z nasilji, da ne bi bilo novega prelivanja krvi. Prav tako je Se-vering ukazal državnim oblastem, naj se pred volitvijo javnih shodov prepričajo o tem, ali bodo državljiami na teh shodih primerno zavarovani. V nasprotnem primeru naj taike shode prepovedo. Berlin, 13. julija AA. Po poročilu s pristojne strani je število volilnih upravičencev v Nemčiji v primeru s številom volilnih upravičencev pri zadnjih državnozborskih volitvah naraslo okroglo za en milijon in znaša 44 milijonov, če bo volilna udeležba tolikšna kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah, je pričakovati, da pride v parlament 15 do 20 poslancev ve. kakor prej. Seja vlade Beograd, 13. julija, p. Danes so se vrnili v Beograd iz Ljubljane ministri dr. Kramer, Ivan Pucelj in Ivan Mohorič, ministra Boža Maksimovič in dr. Kojič pa iz Kragujevca. Ob 6- popoldne se je sestal ministrski svet k seji, na kateri je nadaljeval razpravo o oživotvorjenju gospodarskega sveta. Proslava francoskega narodnega praznika Beograd, 13. julija, p. V tukajšnjem francoskem poslaništvu bodo jutri svečano proslavili veliki francoski narodni praznik 14. julija. V francoskem poslaništvu bo ob 11. dopoldne svečano sprejemanje čestitk, zvečer pa bo po radiu govoril poslanik Naggyar o pomenu tega velikega francoskega državnega praznika. Izpremembe v čsl. diplomatski službi Praga, 13. julija, h. Jutrišnji ministrski svet bo izvedel celo vrsto novih imenovanj in upokojitev v zunan je-politični službi. Dosedanji poslanik Šeba bo odšel kot poslanik v Bukarešto, dosedanji bukareški poslanik Kinzl bo premeščen v Bera. bern-ski poslanik Pfirlinger pa na Dunaj. Vodstvo generalnega tajništva narodne socialistične stranke bo prevzel poslanec dr. Mou~ drv. ki je bil pred vojno srednješolski profesor, nato pa je še absolviral nravne študi je in- je bil poslanec 6kozi dve zasedanji zbornice. »JUTRO« št. 162 . O _ Četrtek ld. julija 1932^ Križev pot malih držav Ko ie mala Srbija v začetku svetovne vojne z brezprimenim junaštvom posrnaia preko meje Potiorekove čete. iih zasledovala na njihovem paničnem begu notri do Sarajeva ter prizadejala Avstriji kot velesili nepopravljiv udarec, je antantne dežele prevzelo tako navdušenje, da se je za-čulo povsod soglasno mnenje: ob zaključku miru bo zastopnik junaškega naroda sedel kot ravnopraven in polnovreden član visokega sveta velesil ter bo soodločal o temeljnih določbah miru. Na ta entuz-ijazem je padla slana kasnejših občnih antantnih neuspehov in bojna sreča je na balkanskem bojišču v veliki meri po krivdi anitante prešla v tabor osrednjih velesil. Vendar pa je Srbija s pomočjo jugostovenskih dobrovoljskih polkov na solunski fronti zooet prva prebila železni obroč in stavba nemško-avstrijskih za vaje vanj se je zrušila v prah. Ko so zavezniki sedli k zeleni mizi mirovnih pogajanj, so bili pozabljeni obeti iz dni srbske zmage nad Avstrijo, in Jugoslavija kot naslednica Srbije je morala stati ob strani, se poganjati za naklonjenost sveta veleposlanikov ter po vrsti opuščati svoje pozicije i>n utemeljene zahteve: Temišvar, Ska-der, Reko. Celovec in še mnoge mnoge druge. Izčrpana mlada država, ki ie žrtvovala za skupni uspeh sorazmerno več nego katerikoli drug narod, je uvidela, da imajo na versailleskem bojišču največ besede države z močnimi vojskami in številnim brodovjem. Ne zastopnik junaške Srbije, marveč dalj-n; Japonec je sedel v svetu petorice in odločal o zadevah, ki so mu bile deveta bnga. Male države so bile enostavno poklicane da podpišejo elaborat velesil. Pri tem je svet doživel, da so bile nekatere države povečane preko svojih etničnih meia, Jugoslavija pa je bila proti jasnim načelom samoodločbe narodov prikrajšana za znaten del svojega narodnostnega ozemlja. Ko so kasneje velesile sklepale o ključu, ki naj uredi deleže zmagovitih držav na namških reparacijah ie bila naša kraljevina zopet zapostavljena, ko ji je spajski ključ določil bori'h 5 odstotkov, med tem ko ie Belgiia dobila 8%, Italija pa celo 10%. Pri vsaki kasnejši modifikaciji zavezniških terjatev je bila zopet naša država ona. ki je morala brez vsake možnosti učinkovitega protesta utrpeti največie žrtve, namestu da bi- se bile te razdelile sorazmerno do višini deležev posameznih držav. Yomigov načrt je naš petodstotni delež znižal na 4.2%, naše terjatve od 1. 1966. dalje pa celo na 1.5%. L. 1929. je naša država vložila protest proti takemu postopanju in je pristala na Youngov načrt samo s pogojem, da se ji izpadek nadomesti na drug način. Tudi ob Hoovrovem moratoriju je naša država izjavila, da pristane nanj samo. ako dobi za odložene reparacije nadomestek v drugačni obliki. Velesile tega nadomestila niso dale. Brezobzirnost močnejših je šla celo tako daleč, da je Snowden, ki velja za socialista, v Haagu na skrajno žaljiv način zavrnil Beneša. ko je ta v imenu Male antante zagovarjal popolno upravičenost razlastitve plemiških velepo-sestev, ki jih je predpisal jugoslovenski, češkoslovaški in rumunski zakon o agrarni reformi. Incident se je kasneje poravnal, toda netaktna beseda je bila že izrečena iin je v nelepi luči pokazala oblastnost zastopnikov velesil. Bnako izkustvo |e naš zunanji minister doživel takoj ob začetku letošnjih lozamskih pogajanj. To pot je bil Macdonaild tisti, ki je razgalil vso brutalno brezobzirnost močnejšega. Sicer je tudi angleški premier obžaloval svoj čudni nastop in se prišel opravičit našemu zastopniku na stanovanje, toda opravičba ni na stvari sami rzpremenila ničesar. Kritžev pot naših protestov zaključuje nedavno sklenjeni lozanski sporazum, ki pomeni vrhunec brezobzirnega izigravanja naših interesov. Podoba je, da vlada v krogih državnikov velesil neokrnjeno Napoleonovo naziranje, da imaio veliki bataljoni vedno prav, ker je na njih strani bog vojnih trum. Saii so še v tako odlični mednarodni organizaciji, kakor je Društvo narodov, me-rodajni isti vidiki. Velesile so manjše države obtožile s teškimi manjšinskimi obveznostmi, same pa kažejo vse prej kakor kako razumevanje za manjšinsko zaščito. Pred leti se ie litovski delegat v Ženevi samo na ta način lahko ubranil poostrenih manjšinskih obveznosti, da je v ogorčenju udaril s pestjo po mizi in zaloputnil za seboj vrata. ZagabLlo se mu je tudi licemer-stvo, ki nal-aga manjšim vedno nove dolžnosti, večji pa postopajo s svojimi manjšinami naravnost nečloveško. Zakaj pišemo o teh dogodkih nedavne preteklosti? Treba je pokazati, kako težko stališče imaio v koncertu držav manjši, ker se pri nas zadnji čas umetno širi nazor, da so manjši narodi naravnost razneženi ljubljenčki velikih držav in da se v senci slednjih godi narodu tem bolje oirn manjši je. Realnost je ravno nasprotna. ' Na žalost je v mednarodni politiki še vedno tako, da ranžira moč pred pravico. Ni lepo to, toda resnici je treba pogledati v obraz in izvajati konsekvence. Konsekvenca za nas pa je edino ta, da je naša sveta dolžnost vedno in povsod zastaviti vse sile v to, da Čim bolj in v vsakem pogledu okrepimo svojo narodno državo. Velik proces zaradi volilnega nasilja Bivši muslimanski poslanec in 70 kmetov pred sodiščem, ker napadli volilno komisijo 90 Bihač, 13 julioa n. Dopoldne se je pred. tukajšnjim sodiščem pričel .proces proti bivšemu poslancu iin članu nekdanje Jugoslovenske muslimanske stranke Hasanu Milkoviču ter 70 kmetom, ki so obtoženi zločina in prestopkov proti zakonu o zaščit/'. države in javne varnost«. Kakor vse kaže. tx> trajal proces 13 dni. Zaslišanih bo okoli 100 prič. Proces se mora zaradi pomanjkanja primerne dvorane na sodišču vršiti v dvorani hotela >CentraI«, v kateri imajo sicer kino. Obtožnica navaja, da so v vasi Velika Kiaduša lani na dan volitev 8. novembra obtoženci priredili demonstracije. V srezu Ca z hi u sta bila tedaj dva kandidata, Hasan Tolomanovič ;.n šuljo šuljič. Hasan Milko-kovič je naščuva! ljudi, da so odšli z njim pred občinsko hišo v VeKki Kladnšf, v kateri so se vršile volitve. Med tem je obto-žnec Miloš Krvokuča nagovoril člane volilnega odbora pokojnega podžupana Savo Babica, dr Mihajlova in druge, naj glasove. oddane za šuljiča, prištejemo k Toloma-novlčevim glasovom. Ko so menili, da ima Tolomanovič že večino glasov, so demonstrante na poziv Milkovriča zahtevaJi od volilnega odbora, naj izroči spise voliloev, ki so oddal, svoje glasove, da jih pregledajo, ali sr bila posamezna imena pravilno vnesena. Ko je Milkoviič okrog 15. videl, da ima Tolomanovič zares večino glasov, je odredil svojim ljudem, naj se postavijo pred volišče in prično razgrajati, da bi se tako volitve prekinile. Dr. Mihajlov, pod-načelnik Babič in Miloš Krivokuča so zaradi demonstracij pobegnili v sosedno sobo. Zanjimi je odšlo tudi okrog 30 laudii. Ko pa so opazili, da napada množica hilšo, je predsednik volilnega odbora dr. Mihajlov na zahtevo MHkoviCa zares izročil akte demonstrantom, toda nekdo je pri tem pograbil imenik volilcev, krt so oddali svoje glasove za Tolomanovrtea in ga vrgel v peč. Množica, ki je vlomlia v podstrešje, kamor so se zatekli člani volilnega odbora in nekateri volilo!, je tedaj napadla Babiča in dr. Mihajlova. Ta dva sta se pričela braniti z revolverji. Oddala sta več strelov, da bi prestrašila demonstrante. V tistem hipu je prehitel na podstrešje tudi orožni-škii narednnik Hanunka, da bi posredoval dn rešil ogrožene člane volilnega odbora, napadalci pa so ga s kolii pretepli in v gneči je tedari nekdo z nožem zabodel tudi podžupana Babiča. Babič se je še sam umaknil v sosedno sobo pod streho, kjer je obležal nezavesten Naslednjega dne je umrl. Hasan Milkovič in njegovi pristaši so tedaj zapustili občinsko hišo iin se odpravili v park, kjer je Milkovič pozval ljudi, ki so glasovali za šuljiča, naj dvignejo roko; bilo jih je okrog 60. Nato se je množica razšla. Posadka »Prometejacc se je zadušila Pariz, 13. julija, g. Potapljači italijanske dvigalne ladje »Nostro« so po vesteh iz Cherbourga ponovno preiskali podmornico »Promethee«. Ugotovljeno je. da podmornica ni poškodovana in da je sprejel oi njega vojaške hlače v zameno za svode civilna čn da je s tem zakrivili prestopek zoper obstoj države iim ustavno ureditev po §§ 120 ln 122 x. z. Obtožba je obrazložena takole: Dne 1. majnika. je pobegnil iz vojske podporočnik Miroslav Miladinovnč, toi je bil v Mariboru priprt zbog suma zločinstva po čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Na svojem begu proti državni meji je Mi.ladinovič naletel na osumljenca Ferda šabedra. Miladinovnč je bil v civilni sukmji oblečeni narobe, in v vojaških hlačah. Prosil je vode, ki je pa šabeder ni imel in imi je dal zato sadjevca. Prenočišča mu žabedar ni hotel dati. Pač pa mu je na njegovo prošnjo zamenjal hlače. Miladinovič mu dal svoje sKoro nove vojaške, za katere je dobi.l od Šabedra par raztrganih civiln a hlač. šabeder (je v preiskavi! in na glavni razpravi zamikal krivdo navajajoč, da ni vedel, da gre za oficirja naše vojske. Neznanec je namreč pripovedoval šabedru, da ja ruski oficir, ki je odpuščen iz službe in si žeM poiskati! v Avstriji kakšne službe. Osumljenec je Miladinoviču samo zato zi-menoal hlače, ker je dobil boljše za sveče razcapane orviime. Sploh je bil neznanec oblečen tako pohajkaško, da šabediu ni moglo priti na misel, da bi imel pred seboj oficirja. Sodišče je upoštevalo ta zagovor Ferda šabedra, ki de tudi od ostalih obiastev opisan kot marljiv in pošten vinicar, Ki še ni bil kaznovan, in ga ;e oprostilo krivdo ii kazni, ker je izvršil svoje dejanje pod takimi okolnostmi, da ni mogel vedeti, da gre za vojaškega begunca. Je pa ta proccs zopet dober nauk našim ljudem ob meji, ki morajo biti radi tamoš-njih razmer zlasti previdni v svojih dejanjih; saj je znano, da skušajo pred vso m osebe, ki nimaijo čiste vesti, prekoračiti državno mejo po skrivnih potih in iščejo zato pomoči pri prebivalstvu, ogibajoč se zastraženih cest i!n potov. Lep sestanek ob meji Pripravljalni odbor JRICD za Rateče je sklical v nedeldo ustanovni občni zbor krajevne organizacije v gostilno Kajžar. čeprav so imeli ljudje opravka §e s košnjo, se je zbralo okrog 70 vrliih mož in fantov, ki 90 z zamlmanuem sledili poročilu člana strankinega banovtimskega predsedstva, župana iz Lesc g. Ažman a. Govornik je ostro zavračal rovairsko početje neodgovornih elementov, ki skušajo begati ljudstvo z raznimi okrožnicami in pozival vse k složnemu delu za narod in državo. Sedanji težki čaai zahtevajo pozitivnega dela od vseh, ne pa razdiranja. Poročilo g. Ažmana je biLo z odobravanjem sprejeto na znanje, nakar je bil sestavljen sledeči odbor krajevne ogranizacije: predsednik Fran Kajžar, podpredsednik župan Pintbah, odborniki: Jak. Erlah, Jos. Makove, Anton ln Janez Kavalar, Jak. Kejžar in Jože Jauk. 1091 insolvenc v prvem polletju Državni statistični urad je pravkar objavil podatke o številu konkurzov in poravnav v letošnjem juniju, tako da nam je možno pregledati, kakšno ie bilo število insolvenc v prvem letošnjem polletju. V juniju je bilo zabeleženih 64 konkurzov in 105 poravnalnih postopanj, skupa) 1P9 insolvenc nasproti 154. 164. 210, 209 in 185 v predhodnih 5 mesecih tekočega leta. V dravski banovini je bilo v juniju zabeleženih 6 konkurzov in 14 poravnalnih ptv stopanj. vse*?a torej 20 insolvenc nasproti 17, 27. 33, 23 in 27 v predhodnih 5 mesecih tek. leta. — Skupaj je bilo v prvem, polletju zabeleženih v naši državi 1091 insolvenc nasproti 622 t lanskem prvem polletju in 446 r prvem polletju 1930. število konkurzov in poravnalnih postopanj je bilo naslednje: 1930 1931 1932 konkurzov 405 239 431 poravnav 41 383 660 skupaj 446 622 1091 Razsodba v vohunskem procesu Velik vlom v Zagrebu Zagreb, 13. julija, n. V pretekli neči so neznanci vlomili v hišo Mije Kraševca, krojaškega mojstra na Pantovčaku 8. Vlomilci so mu oplenili vse stanovanje ter odnesli blaga v vrednosti 100.000 Din. Beograd. 13. julija. M. Ob 5. popo'dne ^e »sodišče za zaščito diiave proglasilo razsodbo v procesu proti Andrašu Maitanu in tovarišem. ki so bili obtoženi vohunstva v korist neke sosedne države. Obsojeni eo. Andraš Majtan na 8 let ječe in trajno izgubo častnih pravic, razen tega bo po prestani kazni za vedno izenan iz nase države: Jovan Ratkovič na 8.let ječ" in trajno izgubo častnih pravic: Josin Takač na 2 leti strogega zapora- Janoš Bene na 2 leti in izgubo častnih pravic za 5 let; Tmre Kovač na 4 leta ječe in izgubo častnih pravic za 5 let, razen tega bo po prestani kazni izernan za vedno iz naše države; lvan Si-poš na leto dni ječe in izgubo Častnih pravic za 5 let. Vsem obsojencem se vŠtejeta v kazen pritvor in preiskovalni zapor. Andrašu Maitanu je sodišče priznalo olajšave pri izvrševanju kazni, dočim se ostalim obtožencem niso priznale. Oproščeni bo bili kot nedolžni: Albert Ke-reš, Ivan Klemen in An ta Horvat Prisilna prodaja dvolast-niških pos€stev v Italiji V obmejnih krajih ob italijanski meji je zavladalo zadnje dni veliko razburjenje zaradi rigoroznega izterjevanja davkov od posestev, ki jih imajo naši ljudje onstran meje na italijanskem ozemlju. V Italiji oddajajo davke za posamezne pokrajine v zakup privatnim družbam, ki jih seveda izterjavajo tako, da pridejo pri tem na svoj račun. Sedaj so začele te družbe nenadoma izterjevsti davke in naknadna povišanja za štiri leta nazaj. Če se upošteva, da je zemljiški davek v Italiji štirikrat višji kakor pri nas, je razburjenje prebivalstva razumljivo. Kje naj vzamejo ljudje denar, ko morajo celo pri nas, kjer so davki neprimerno nižji, prositi za odlog, ker so brez sredstev. Izvoz lesa v Italijo je popolnoma zastal, a drugih dohodkov v teh krajih ni. Tudi živine ni mogoče prodati. Vrhu tega izterjujejo v Italiji davke brezobzirno. Vsi dvolastniki so dobili dopise, da jim bodo prodali posestva v Italija prisilnim potom, če v določenem roku ne poravnajo predpisanih davkov. Vse kaže. da hočejo naše ljudi s tem rigoroz-nim postopanjem prisiliti, da bi prodali za vsako ceno svoja posestva, ki bi služila potem za kolonizacijo italijanskih priseljencev, da bi dobila ta pokrajina čimprej italijanski značaj. Ker pretežna večina nima sredstev, da bi poravnala davke, ki so jim jih naložili, jim grozi nevarnost, da bodo ob svoje imetje. Gre za kmete, ki imajo večji del svojih gozdov in polja na italijanski strani. Ker so bili vsi dopLfi v italijanskem jeziku, ki ga pa v teh krajih nihče ne razume, so morali hoditi v Ljubljano in drugam, da so jim raztolmačiii, kaj Italijani prav za prav hočeio. Rok za plačilo davkov je zelo kratek. Zaradi tega bi bilo iz nacionalnih razlogov nujno potrebno, da se za zadevo pobrigajo mero-dajni činitelji in tako obvarujejo naše ljudi pred neizmerno škodo ter zaščitijo naše nacionalne interese. Anketa o delovr*!?! času v stavbnih podjetji}? Beograd. 13. julija, p. Minister za soci-jalno politiko in narodno zdravje Tv^n Pu-celj je sklical za 24. t. m. anketo zaradi morebitne spremembe delovnega časa v stavr>-nih podjetjih. Anketa se bo vrsi 'a dvorani ministrstva za pocijalno politiko in narodno zdravje ter so pozvani nan:o zastopniki ministrs+ev za trrovmo. promet in gradbe. nadal;e inženjerske. obrtniške in delavske zbornice, rveve stavbnih delavcev in osrednje uprave za posredovan dela. Vremenska nanovo?! Zagrebška vremenska napoved za danesr Precej oblačno spremenljivo v-?m<\ toplo. pozneje stalno _ Situacija včerajšnjega dne: Iznh*r'?na raz-Ielitev je na koniiner,''i precej neizrazita. Zakadi neznatnih razlik v pritisku je vreme v znatni meri odvisno od lokalnih toplotnih razmer. Pritisk ■> narasel v južnih krajih in zlasti v južnem Primorju za 01 do 2 mm. v severnih krajih pa je padei za 0.1 do 1.5 mm. Temperature so večinoma narasle za 1 do 4 sto-pinie. najbolj na severu, manj na jugu. Dunajska vremenska napoved za fetrlrk: Vroče in jasno veme bo vedno boli ogroženo s prihodom hladnih vetrov. Naši kraji Naše narodne noše v Pragi in ljudje paketi so precej revnih, žalostnih vsebin: kašne nogavice, obrabljeni čevlji, kosi po-nošene obleke, same stare, slabe stvari Marsikaj je tako bednega, da na licitaciji sploh ne najde več svoje cene in je treba zavreči. Toda prav zavoljo tega bi bilo toliko nujneje, da naša javnost za skrbno, vestno delo poizvedovalnega urada pri poštni direkciji izve: kadar te bo, človek, spet zgrešilo kakšno drago pa čeprav še tako bedno pismo — ne jezi se na poštarja in stopi v poizvedovalni urad. Morda te tam čaka. Fri— Še v tej krizi je dobrota sirota Ljubljana, 13. julija. Včeraj popoldne sta v neko trgovino s čevlji v Prešernovi ulici vstopila dva človeka, moški in ženska, in lastnico ponižno naprosila, nanj jima podari par čevljev ali sandalov za otroka- Majhnega fanta da imata doma, v bedi živijo, pa se jima je ponudila prilika, da bi ga jutri za dobo počitnic lahko poslala nekam na morje, pa ga nimata v kaj obuti. Gospa je bila dobra, rekla V veličastnem sokolskem sprevodu v Pragi so bile posebno navdušeno pozdravljane skupine narodnih noš iz Istre in Koroške. Pestra skupina gorenjskih in ostalih naših narodnih noš na pohodu skozi zlato Prago. Pisma, ki te ne dosežejo V poizvedovalnem uradu poštne direkcije v najdenišnici za izgubljena pisma in pošiljke Ljubljana, 13. julija, Pogostoma se zgodi, da pisma, ki so namenjena človeku, ne dosežejo naslova. Morda so to \ večini primerov zelo majhne nezgode; stvari, o katerih se pišejo pisma, so mnogokrat čisto brez pomena — časih pa se tudi iz enega samega pisma, k, se izgubi, rodijo tragedije. Dva človeka ki živita vsak na svojem koncu sveta, lahko po enem samem takšnem nesrečnem pismu izgubita vsak stik med seboj; med dvema človekoma, ki sta drug drugemu vse, se lahko po enem samem takšnem nerodnem naključju kdaj zaseje tujstvo in razdor. Milijoni pisem remajo vsak čas po svetu — in zato ne more biti nič čudnega, če jih morda vsak dan nekaj tiso-čev zgreši svoj cilj. Ko sem danes v zadevi nekega izgubljenega pisma imel opravka v poizvedovalnem uradu poštne direkcije, sem imel priliko, da od blizu vidim, kako se gedijo te stvari. Navadni državljan in navadni adre-sati, ki jih zgreši nj;hova pošta, si po navadi domišljujejo, da bo krivda zato pač v neredu pošte in njenega funkcioniranja. Toda če prideš na ta poizvedovalni urad. se boš lahko prepričal, s kašno skrbjo in kakšno vestnostjo se naša pošta ukvarja z vsako, šp tako malo pomembno malo zanimivo pošiljko. Samo ljudje set tako hudo nerodni, naslovi, ki jih pišejo na kuverte, so mnogokrat tako površni — zelo mnogo pisem najdejo poštarji po nabiralnikih brez naslova — in ljudje, ki so jim pisma namenjena so pogostem prav tako malobrižm kakor pošiljatelji: stanujejo nekje, ne da Pri nagnen ju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz bi svojim prijateljem aH policiji zaupali tajno svojega bivališča, in kadar se selijo, spet živi duši ne zaupajo, kam. Pisem, ki prihajajo za njimi, poštarji nikoli ne mečeje v koše in kanale, vsa ta pisma se stekajo v veliki omari v poizvedovalnem uradu poštne direkcije. Pri tem uradu se •avadne pošiljke (navadna pisma, dopisnice, tiskovine, pošiljke brez vrednosti) hranijo tri mesece, potem se po komisiji, ki je uradno dolžna vse diskrecije, odpro, in če je iz teksta in podpisa mogoče razbrati pošiljatelja, se mu stvar po pošti vrne. Seveda je pošiljatelja v nešteteih primerih nemogoče dognati. Pošiljke, ki ne morejo deseči naslova, so ponavadi od zelo preprostih, revnih ljudi, ki svojemu podpisu nimajo pristavljati ■nobenega naslova in ki se podpišejo kar: »Tvoja mati« ali pa »Tvoja Francka«. Pisma, ki jim kemisija ne more dognati pošiljatelja, se po treh mesecih uničijo in pri ljubljanski poštni direkciji se vsak mesec nabere okrog 1000 takšnih pisem, kart, dopisnic, tiskovin; v januarju letos ier ta številka dosegla višino 1459. In časih, tu pa tam — zadnji čas bolj po redkem, tudi tu se opažajo posledice krize — se najde v takšnem izgubljenem pismu tudi denar. Ne kro ve koliko, po nekaj kovačev. Ljudje na skrivaj pošiljajo denar na ta način, in če se pismo izgubi, ne upajo izdati svoje nesreče, v veri, da je pošiljanje denarja v navadnem pismu kaznivo. V resnici pa pošta zaradi tega prestopka nikogar nc preganja — samo odgovornosti ne prevzema nrbene. Denar, ki ga v pismih najde poizvedovalni urad) se naloži v poštni hranilnici in se tam še dve leti hrani za pošiljatelja. — Prav ta- ------------------0—— ko se tudi priporočena pisma in paketi Josefova« grenčica delovanje želodca in hranijo po eno leto, njih denarna vsebina črevesja in trajno pospeši prebavo. Raz- pa prav -tako dve leti- Po enem letu se iskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Škofja ulica naj tudi ostane Ljubljana, 13. julija. Na isti seji mestnega občinskega sveta, ko je bilo sklenjeno preimenovanje Dunajske ceste v Tvr.ševo, je bil stavljen in sprejet predlog, »naj se dosedanja Škofja ulica, ki vodi mimo največjega slovenskega sokolskega doma Tabora, preimenuje v Fugmerjevo ulico, v spomin na 70-letnico pečetka sokolske organizacije in prvega sokolskega staroste Fiignerja«. Kar sem naglasi! že v članku, ki brani staro ime »Dunajska cesta«, moram ponoviti tudi glede Fiignerja, da je namreč postranska stvar, kdo je bil ta mož in kakšne so bile njegove zasluge, s čimer pa seveda ne zavračam potrebe, da dobi svojo ulico tudi v Ljubljani. Zasledujem namreč zopet le smoter, da ostane staro ime »Škofja ulica« nepremično na svojem mestu. Zaradi tega je potrebno, da razmotrim samo razloge, na podlagi katerih je mestni občinski svet spoznal, da ime »Škofj a ulica« ne vsebuje nobene tradicije in da se lahko brez velike škode zamenja z drugim. Naši dnevniki so nam obnovili dva takšna razloga. Prvi pravi: »Predlagatelj je naglasa 1, da njegov predlog nikakor ne pomeni kakega afronta proti sedanjemu imenu Škofje ulice, niti ne proti cerkvenemu dostojanstvu, saj ima Ljubljana več ulic imenovanih po cerkvenih dostojanstvenikih, kakor Wolfovo ulico. Slomškovo ulico ali pa Pred škofijo.« Tu nagkšena logika naših »mož iz naroda« je pa zelo čud- pisma uničijo, paketi pa na licitaciji prodajo in je izkup-ček potem prav tako še dve leti pri direkciji pošiljatelju na razpolago. Poslovanje poizvedovalnega urada pri poštni direkciji napravlja vstis prave, pravcate socialne institucije. Pisma, ki' prihajajo sem, so pisma od preprostih rok, na. Po njej ne bi smelo biti v imeniku ljubljanskih ulic nobeno »dostojanstvo« zastopano večikrat nego samo z imenom po enega škofa, po enega nižjega duhovnika, po enega advokata, profesorja, učitelja itd. Če pa je bil kak škof, duhovnik, advokat itd. zaslužen na polju, ki z njego^ vim dostojanstvom nima neposrednih zvez, potem on po isti logiki sploh ne bi smel imeti svoje ulice. Duhovnik Kmafelj je bil n. pr. mecein, duhovnik Gregorčič pesnik, profesor Erjavec pisatelj, profesor Vrhovee zgodovinar Ljubljane. Ali čim bi se zazdelo komu izmed mestnih svetnikov, bi morali vsi navedeni žrtvovati svoje ulice iz razloga, da ima Ljubljana že več ulic, ki so imenovane po taikih dostojanstvenikih. Ta stvar postane posebno absurdna, ako še pomislimo na nevarnost, da bi potem lahko izgubil svojo ulico celo advokat Tavčar, to pa zaradi tega, ker je njegov advokatski tovariš Prešeren sto let starejši od njega, oziroma obratno. Difficile satiram non scriibere! Gospodje, ali boste vendar že uvideli, da ob dajanju uličefnih imen ne prihaja nikoli na tehtnico »dostojanstvo«, ampak le golo delo, ki je preseglo več, nego je veleval cLotičniku njegov stan. Slpričo tega mora biti vsakemu Slovencu, kar se tiče škofov, vedno žal, da jih nismo imeli več toliko zaslužnih, da bi bili vredni trajnega spomina v obliki ulice ljubljanskega mesta. Na drugi sitrani si z gornjega ozkosrčnega stališča razlagam, zakaj n. pr. tiskar Blaznik (1800—1872) 60 let po svoji smrti še in ima je, naj ga kar pripeljeta, da bo pomeril, nekaj se bo že našlo zanj. — Ženska je hotela najprej, da bi kar na svojo nogo pomerila, češ, da ima dečko prav tolikšno nogo kakor ona, toda lastnica trgovine je le hotela videti fantiča in tako sta odšla. Čez čas se je moški vrnil z bosim dečkom. Ko so mu v trgovini vlekli obutev na noge, so ga prijazno vprašali, ali se kaj veseli morja, fant pa se je začudil: »Kakšnega morja?« — »Kaj ne greš jutri na morje?« — Fant je debelo gledal, dozdevni oče pa se je rešil iz zadrege: »Saj prav za prav ne gre na morje, samo na Dolenjsko gre.« — Potem so našli pripraven par sandalov in sta šla. Danes pa je prodajalka iz trgovine srečala fanta na cesti. Bosega. »Kaj nisi šel na počitnice?« — »Ah, na kakšne počitnice:« _ »Kako pa. da. si bos, kje pa imaš sandale?« _ »Saj tisti sandali niso bili za mene.« — »Kaj nisi bil včeraj z očetom v naši trgovini?« _ »Saj tisto ni bil moj oče. Jaz ga ne poznam. Na cesti me je dobil in mi je obljubil dva dinarja, če grem ž njim po-merjat čevlje.« To je pač samo majhna, zelo malo zanimiva zgodba. Toda tipična je za čas, v katerem smo. Brez dvoma je bede več. kakor je vidimo na svoje oči. Toda, mnogi, ki prosijo, so po večini že zdavnaj nehali govoriti resnico. ___ Grenčica Hunvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. V pivski družbi z nožem v srce Grozovit uboj zaradi starega sovraštva v Halozah Ptuj, 13. julija. Ni se še poleglo razburjenje zaradi žalostnega dogodka pri Sv. Vidu in še ni razjasnjen zverinski umor 12-letne pastiri-ce Kimetčeve na Hajdini, že kriminalna kronika beleži tretji težki zločin, ki je prav tako razburil prebivalstvo lepih vinorodnih krajev okoli Ptuja. V prijazno naselje Dražance pri Ptuju sta včeraj prišla 21-letna mladeniča Jernej Golf, posestnikov sin, in posestnik Štefan Hostnik, oba doma od Sv. Trojice v Halozah. Družbo sta jima delali dve deklici. Ustavila sta se v vinotoču Ivana Toma-niča. Na dvorišču so spili nekaj litrov vina ter se med seboj mirno razgovarjali in zabavali. Ni bilo med njimi opažati nika-kih prepirov in nasprotij. Okoli 17. se je Jernej Golf odpravil proti domu. Komaj je bil Golf oddaljen kaJcih 5 metrov od pivske mize. že se je nenadoma in brez besed dvignil Hostnik. stekel za njim, ga pretekel, se nato jaduno obrnil m se zaletel v Golfa. Z bliskovito naglico je Hostnik Golfa trikrat z nožem sumil v srčno stran preL En sunek je zadel naravnost v srce tako silno, da se je Golf nezavesten zgrudil na tla in po nekaj minutah izdih- nil. Obležal je v mlaki krvi. Ostali gostje so bili naravnost preplašeni in močno razburjeni, kajti kaj takega nikdo ni slutil. Zahrbtni napadalec Štefan Hostnik je nato s svojo ljubico pobegnil v smeri proti Lancovi vasi, oddaljeni južno dobre četrt ure od Dražencev. V tej vasi se je morilec z dekletom ustavil. Ker so tudi tam naglo izvedeli o žalostnem dogodku v Dra-žancih, je posestnik Ivan Kranjc izsledil morilca in ga s pomočjo župana g. Koreta prijel, zvezal in nato odpeljal nazaj na kraj umora v Dražence. Tam se je že nahajala orožniška patrulja, ki je Hostnik a prevzela in ga odvedla v zapore ptujskega okrajnega sodišča. Hostnik je zločin mirno priznal in ni kazal nikakih znakov kesa. Domnevajo, da je med njim in Golfom vladalo staro sovraštvo, ki je dalo povod, da je Hostnik segel po sramotnem moril-nem orožju — nožu. Tfuplo zaklanega Golfa so prepeljali v mrtvašnico na Hajdini, kjer je danes dopoldne sodna komisija izvršila obdukcijo. Zdravnika sta ugotovila, da je Jernej Golf izdihnil zaradi takojšnje izkrvavitrve in da bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Kratka svoboda vlomilca Klemena Po povratku Iz jetnfšnice je takoj spet začel z vlomi — Ponoči je bH blizu Zaloga obstreljen in aretiran Ljubljane, 13. julija. V vzhodni ljubljanski okolici so se od konca junija vrsti/li večn vlomi in tatvine. Način, kako so bili vlomi izvedeni, je kazal, da so morali biti na poslu drzni vlomilci - profesijomalci. Orožnikom v Doiu pri Zalogu je včeraj okrog 2J0 zjutraj padel v roke proshlli vlomilec, leta 1885. v Postojni rojeni France Klemen, znan pod imenom »Strahovaiec ljubljanske okolice«, ker je že svoj čas izvršil velike vlome v ljubljanski okolici, tako tudi onega v Kiušarjevo trgovino pri Dolgem mostu. Bil je obsojen na večletno ječo. Kazen je v Mariboru odsedel in prišel na svobodo letos v februarju. Klemena so sicer odgnali čez mejo, toda junija se je spet pojavil v ljubljanski okolici. Skrival se je podnevi po raznih kozolcih in bivakiral ob lepem vremenu kar po gozdovih. V ponedeljek zjutraj okrog 2. se je po-javila sumljiva človeška postaja pred stanovanjem dolskega šolskega upravitelja g. Nika Einspielerja. Plazila se je prav tiho kakor lisjak. Neznanec je bil bos. G. upravitelj, ki je bil nedavno napaden, je iz previdnosti neznancu zaklical: »Stoj!« Ta pa je takoj začel bežati. G. Upravitelj je nanj oddal 4 revolverske strele. En strel ga je pogodil v nogo. Kmalu sta prišla na mesto orožnika Fran Baumkircher in Marko Raca. Začeli so beguncu slediti. Pod vasjo Zaborštom sta orožnika zapazila vidnejše sledove, ki so vodili v deteljo. In v njej sta našla neznanca. Ko sta zahtevala, da se legitimira, jima je hladnokrvno dejal: »Jaz sem veliki vlomilec Klemen iz Postojne!« Odvedla sta ga na postajo v Dol. Ker sta opazila, da močno krvavi na desni nogi, sta pogledala in ugotovila, da je ranjen po strelu v nogo pod kolenom. Obvezala sta ga za prvo silo, nato pa naprosila rav-natelja tovarne »Jub«, da je dal na razpolago voz, s katerim so ga odpeljali v močnem spremstvu v ljubljansko bolnico, kjer se leči na kirurgionem oddelku. Medtem so orožniki dognali, da je drzni vlomilec ponoči okoli 1. izvršil vlom v trgovino Antona Klemenca. Skozi priprto okno se je bil splazil najprej v kuhinjo in potem v trgovino. Tu je iz predalčka pobral 156 Din drobiža in vzel nekaj rozin in jestvin. Klemen je vlom že priznal Pokušal je vlomiti tudi v trgovino Doroteje Kosem, kar se mu pa ni posrečilo. Dalje je priznal,- da je pred dnevi vlomil v neko trgovino v št. Jakobu ob Savi, kjer je dobil okoli 150 Dim gotovine. Druge vlome, ki so bili izvršeni v okolici Vevč, pa Klemen zaenkrat taji Na svojih vlomilskih pohodih je hodil bos. Pri njem so našli več vitrihov in ključev. Orožnikom je tudi povedal, da ima svoje stvari spravljene v gozdu nad vasico Videm. Tam so res našli Klemenovo skrivališče, 2 para dobrih čevljev, 3 vitrihe, 9 ključev, brivski pribor. 9 T y ' *v » Trpeznejse je - perilo!-ako je oprano z Gazelo ! TERPENTIN0V0 - MILO GAZELA pere res lepo belo brisače in zlato verižico z monogramom S. J« Od 28. junija naprej so bile v vevški okolici izvršene 3 večje tatvine. Najprej je posestniku Franu Dobroti v Spodnjem Kašlju izginilo 16.000 Din gotovine, nato posestniku Antonu Kokalju v Zgornji Za-dobrovi razna obleka in 7000 Din ter po-sestnici Mariji Vrečarjevi v Sneberjih razna obleka in 3000 Din. Ali je Klemen udeležen pri teh velikih vlomih, še ni dogna-no. Domnevajo, da je skupno operiral z vlomilcem Kodeljo, ki je bil aretiran v Kranju. Večji vlom je bil v nedeljo izvršen' tudi v Klečah. Posestnik Jakob Kuna ver je že zjutraj odšel z doma na izlet v Kamniške planine. Doma je ostala njegova žena Apo-lonija. Popoldne je od^la k sosedom, dom pa je zaklenila. Med tem časom se je ne-znanec, ki je prav dobro poznal razmere in si je celo prilastil ključ glavnih vrat, neopaženo siplazil v Kuinaverjevo hišo, kjer je nemoteno vse prebrskal. Pobral je 8000 Din in nekaj zlatnine v vrednosti 1500 Din. Te tatvine pa je osumljen neki, svoječasno pri Kunaverju zaposleni hlapec, ki so ga orožniki iz Črnuč včeraj pripeljali v ljubljanske zapore. Smrt zavedne narodnjakinje. V Poljanah nad škofjo Loko je umrla v nedeljo zjutraj gospa Lucija Jamarjev a, rojena Girošijeva, po večletnem trpljenju, stara bomaj okrog 50 let. PokojuLc-a, fci je bila znana kot požrtvovalna narodna žena in ■dobra gospodinja, je bila doma iz znane Čudetove hiše v Poljanah, katero večkrat omenja Tavčar v svodih povestih .in se na njo nanaša zlasti njegova novela »Vita vii-tae meae«. Njen oče je bdi doma v Dobju, na enem največjih gruntov v Poljanski dolini, Pokojniica je obiskovala nekaj let tudi šole v Ljubljani. Z njo v rodu sta bila nekdanji notar dr. Bartl Zupane in pred par leti umri; ljubljanski trgovec Urban Zupane. Soprog blage pokctjniice, g. Vinko Jamar, je brat znanega ljubljanskega zdravnika g. dr. Toneta Jamarja. Zapustila je sina Vladka im hčerko Olgo, ki sta že oba odrastla iin se udejstvujeta v trgovskem poklicu. Gospo Lucijo so pokopali v ponedeljek popoldne na pokopališču sv. Lovrenca v Poljanah ob mnogoštevilni udeležbi 6orodniikov, prijateljev im znancev, ki je vse globoko pretresla prerana smrt te vzorne gospodiinije dm požrtvovalne narodnjak,in je. Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7.% in 9.% zvečer ob globoko znižanih cenah imamo m sporedu najlepši film prošle sezone, film, o katerem govori vsa Ljubljana: Ljubavni regiment Dofly Haas, Gustav Frohlich Robert S to lz »Paramount zvočni tednik« Jutri: vaš ljubljenec Willy Forst v svojem najboljšem filmu Rop Mone Lize Elitni kino Matica Telefon 2124. svoje ulice; bil je pač preprost ročni delavec in noben dostojanstvenik. Ob tej priliki je treba rešiti pozabe tudi dejstvo, da so bili »prvaki* nekega kraja proti temu, da bi se dom A Aškerca odlikoval s spominsko ploščo, ker so nasprotni zaradi tega, ker je ta dom preprosta kmečka hišica v gorskem zakotju. Z vsem tem je menda prvi razlog na-protnikov »Škofje ulice« zavrnjen dovolj krepko. Ako pa načelo dostojanstva glede posameznikov ne more držati prav nikoli, s tem seveda tudi ni rečeno, da ne bi moglo obveljati v primerih, ki zadevajo po cele skupine človeške družbe. V imeniku ulic ljubljanskega mesta najdemo imena, ki daj ejo čast in spoštovanje antropogeo-grafskim enotam, torej narodom, deželam, pokrajinam, mestom, trgom, vasem in celo nenaseljenim, a zgodovinsko važnim goram. Osem teh imen je obdelanih v članku »Kam drži na desno cesta, kam drži. v »Jutru« št. 154. Te vrste imena so današnjim časom demokratizma najbolj pogodi, najpravičnejša, kratko sodobna. Poleg njih pa so še imena, ki nas spominjajo davno minulih časov, ko je bila človeška družba razčlenjena na več razredov maloštevilne privilegirane gospode na eni, a brezpravne množice na drugi strani. Vsakdo izmed Ljubljančanov se no pri tem spomnil naše »Gosposke ulice« (Her-rengasse nemških mest). Pod njenim imenom so mišljeni vsi maloštevilni grofje in baroni pa visoki dostojanstveniki cerkve in mest, ki so imeli privilegij, da so kot edini odločali v zadevah stotisočev ljudstva. Sijajni spomeniki večine teh »stanov«, ki so nam ohranjeni po deželi v gradovih, gosposkih dvorcih in samostanih, v mestih pa v okusnih palačah, nas s svojimi, deloma tudi prav žalostnimi tradicijami vendar še danes tako omamljajo, da ne pride nikomur na misel, da bi odrekel imenu »Gosposke ulice« pomen dragocenega zgodovinskega spomenika. V predmestjih Ljubljane so igrali nekdaj prav važno vlogo posebno tamkajšnji samostani, zato imajo trančiškami, nune in križniki še danes po sebi nazvane ulice. Zatrti sta Kapucinska ulica in Diskalceat-ska oziroma Ulica usmiljenih bratov, zelo pa pogrešamo v starem delu mesta spomenikov na toliko zaslužne protestantske prednike na eni, a bojevite jezuite na drugi strani. Izmed podeželskih samostanov je dobila v Ljubljani ulico samo Stična. Po vsem zgoraj povedanem pa vendar ne bo nikogar, ki bi trdil, da je ob »Stiškem dvorcu« izpeljana Stiška ulica zgolj katastrsko ime. S tem smo pa dospeli do drugega razloga mestnih očetov proti »škofji ulici«, ki pravi: »Skofja ulica nima imena po kakem škofu, nego je zgolj katastrsko ime.« Res. da je bilo prostrano zemljišče okoli cerkve sv. Petra posebno proti severu posest ljubljanske škofije, ki se je začela dobiti in razprodajati zlasti izza zidanja javne bolnice na Zaloški cesti. Malo Ljubljančanov pa ve, da je vezan na ime ljubljanskih škofov m škofije del zgodovine. ki je glede samega mesta neprimerno važnejši nego vsa preteklost omenjene podeželske gospode skupaj. Ko je bila namreč i. 1461. ustanovljena ljubljanska škofija, je prejela knežji naslov, z njim obenem pa še gosposke pravice, ki so bile slične privilegijem grofov in baronov. Škof in vsa duhovščina našega mesta so bili izvzeti iz 6odstva mestnega sodnika in prosti mestnih davščin. Kot vir vsakdanjih potreb ali v dotacijo škofove menze in stolnega kapit-Ija je namreč cesar kot deželni knez in ustanovitelj daroval škofiji m. dr. tudi zemljišča cerkve sv. Petra pred mestom, ki so bila sicer razsuta okoli cerkva vse prostrane župnije tja do Vrhnike im Iga. Prav zaradi tega menim, da so bile župna cerkve, šentpeterska v Ljubljani, pa one na Brezovici, Vrhniki, Igu, pri D. M. v Polju in na Jezici z 28 podružnicami vred vpisane v tako zvamo »deželno desko« privile-girancev. Najdragocenejši kos zemljišča je bil »škofov svet«, saj je bil škofijski menzl najbližji. Na njem so bili bujni vrtovi, lepo obdelane njive in je stala pristava a vsemi gospodarskimi poslopji — niti kozolcev ni manjkalo — kakor tudi s hišo. danes Sv. Petra cesta št. 91-93. Tudi vsi oni, ki so se naselili ob spodnjem delu Sv. Petra ceste in si zgradili hiše. so morali priznavati Škofijo za svojo gosposko. Bili so tudi prosti mestnih davščin, zato pa so bili dolžni dajati razne pristojbine in delati tlako ljubljanskemu škofu. V mnogočom mestni sodnik in župan ljub- »JUTRO« 3f. £82 4 Četrtek 14. julija 1932 Domače vesti ♦ Iz uredništva. Naš giavnl , urednik Stanko Virant je ta mesec na dopustu. Zato ne pošiljajte na njegov osebni naslov dopisov, ki so namenjeni za list. V poletnih mesecih, ko se uredi;Lkl menjavajo na dopustih, naslavljajte sploh vse dopise samo na uredništvo »Jutra« in ne na posamezne urednike. ♦ Promocije. Na zagrebški univerzi je bil promoviiran za do k terja prava g. Jurij Sluga, odvetniški koncipijent v Ptuju. Na juiridični fakulteti univerze v Padovi je 11. t. m. promoviiraJ za doktorja prava g. Branko V r č o n, sin ugledne družine iz Dobra volj v Vipavski dolini — Diplomiral je na tehniški fakulteti ljubljanske univerze g. Rudolf Jenko iz Novega mesta aa inženjerja gradbene stroke s prav dobrim uspehom. — čestitamo! ♦ Odlikovani francoski univerzi. Na ■predlog ministra prosvete je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom sv. Save I. stopnje francoski univerzi v Poitiersu in Cannesu. ♦ Sreska organizacija JRKD za radovljiški srez s sedežem na Jesenicah sklicuje za nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldne po prihodu beograjskega brzovlak a na letnem telovadišču pari Sokolskem domu na Jesenicah velik daven shod. Poročali bodo o gospodarskem in političnem položaju: poslanec sreza im minister trgovine in industrije g Ivam Mohorič, narodni poslanec dr. Stane Rape, dva narodna poslanca iz Srbije in Hrvatske ter Branko Alujevič iz Ljubljane m drugi. Vabljeni vsi! DANZING v hotelu »Tivoli«, vsak večer pester program, odprto do jutra. — Pivo 6 Din. Vino po 15, 20 itd. b7< 5 + O kongresu izseljenskih organizacij, ki se je vršil v Splitu, smo že poročali, vendar poročilo še spopolmjujemo. Na kongresu je delegat Narodnega izseljenskega odbora g. Kravos stavil predlog, naj se posveti vračajočim se izseljencem vsa pažnja, ker se sedajj dogaja, da prihajajo izseljenci, posebno oni iz Nemčije, brez vseh sredstev na našo mejo in jih tamkaj po odgonska poti odpravijo domov. Kongres je sklenil, da se na meijah ustanovijo posebna zaupništva organizacij, katerim se prepusti skrb za vračajoče se izseljence. Narodni izseljenski odbor bo pooblastil podružnico NSZ na Jesenicah s to misijo. V upravni odbor so bili med drugimi Izvoljeni za podpredsednika g. dr. Joža Bohinjec, kot odbornika pa g. Rudolf Juvan in Vladimir Kravos, slednji kot tajnikov namestnik, v nadzorstvo pa g. dr. Riko Fux. Kongres je dalje sklenil, da morajo prispevati vse v Savezu izseljenskih organizacij včlanjene organizacije po 2 Din od člana na leto. Posebno je kongres priporočal razširjati izseljensko glasilo »Novi •Tseljenik«, k, je službeno glasilo Saveza. — V nedeljo zvečer se je po kongresu vršila Danes ob 4., 7 in 9.% II. del (konec) Zvočni kino IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani števiifce za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 13. julija 1932. Ljubljana 7, 760.7, 17.0, 90, El, megla, — — Ljubljana 13, 757.9, 28.0, 50, SW2, 9, —, —. Maribor 7, 759.0, 20.0, 8, mirno, dasno, —, —. Zagreb 7, 750.7, 21.0, 80, S SE 2, jasno. — Beograd 7, 760.2, 22.0, 80, E2, jasno, — Sarajevo 7, 761.3, 19.0, 70, mirno, jasno, _, —. Skoplje 7, 760.8, 23.0, 60, mirno, jasno, — Split 7, 760.1, 24.0, 80, mirno, 3, —, _ Kumbor 7, 759.2, 25.0, 90, mirno, jasno, —, — Rab 7, 760.4, 21.0, 80, mirno, 4, —, —. Temperatura: Ljubljana 31.0, 16.0. Maribor 24.0, 17.0. Zagreb 30.0, 10.0. Beograd 30.0, 1S.0. Sarajevo 28.0, 24.0. Skoplje 32.0, 16.0. Split —, 20.0. Kumbor 22.0. Rab 20.0. Sclnce vzhaja ob 4.25, zahaja ob 19.46. Luna vzhaja ob 15.54. zahaja ob 23.57. skupna večerja na obširnem vrtu Matiče-vega hotela na Bačvicah. Večerje se je udeležila tudi delegacija iz dravske banovine, kakor tudii številni ameriški izletniki. Kongres je v vsakem pogledu uspešno končal svoje delo to pokazal veliko aktivnost izseljenskih organizacij, katerim bi morala vsa javnost dati več moralne in mate-rijalne pomoči, teair b,i njihovo delo še podvojilo. ♦ Dom prometnega osobja na Jadranu. V Kaštelu Lukšiču pri Splitu je bil v nedeljo na svečan način otvorjen Dom prometnega osobja Svečanosti se je udeležil ravnatelj pomorskega prometa Stipamovič s številnim osobjem ravnateljstva. Novi dom je lepo trimadstropno poslopje ob morju ter lana 30 sob z modernim Komfortom in lepim parkom. V dom se bodo sprejemali na oddih člani Zveze prometnega o sobna, in njihove rodbine. ♦ Odkritje spominske plošče prvemu hrvatskemu kralju. V veliKi dvorani Hrvatskega doma v Vlrovitiei bo v nedeljo slavnostno odkritje spominske plošče prvemu hrvatskemu kralju Tomislavu. Proslavo prireja odbor Hrvatskega doma s sodelovanjem pevskega društva »Rodoljubse. ♦ V imenik Odvetniške zbornice v Ljubljani je bil vpisan 5. t. m. g. dr. Ignacij Rutar, odvetnik na Vrhniki. V nedeljski številki je bilo pomotno napisano de je vpisan v imenik Zdravniške zbornice. ♦ Vojaško poveljevanje s slovenskim jezikom v naših gasilskih društvih. Glede na našo včerajšnjo notico, ki 6e je nana-naša na izjavo g. Frana Bulca, na elnika gasilnega društva v Mirni na Dolenjskem, smo prejeli naslednjo izjavo tajništva JGZ: »Tajništvo jugoslovenske gasilske zveze potrjuje, da je popravek (g. Frana Bulca, op. ur.) glede gasilskega poveljeva-nja popolnoma pravilen. Njegov predlog se je glasil: Uvede se vojaško poveljevanje s slovenskim jezikom.« — Kakor se je ugotovilo, je bil edino ta predlog v živahni debati na gasilski skupščini soglasno sprejet. S tem je torej definitivno odločeno, •da se bo povelievanie v vseh gasilnih društvih, ki so včlanjena v JGZ. vršilo po terminologiji jugoslovenske vojske, samo da v slovenskem jeziku. ♦ Za spomenik Stojanu Protiču. Ob priliki desetletnice smrti Štetja na Protlča je meščanstvo Kruševca v nedeljo priredilo javno zborovanje, na katerem je bil storjen sklep, naj se v Kruševcu postavni spomenik poKojnemu Stojanu Protiču. Originalno NIGGEROL (Patent št. 5922) olj« ali krema z3 sotačenje in masažo, Vas obvaruje solnčarke io peg, teT Vam naredi kožo gladko in enakomerno bakreno za.go.relo. — Dobi so v Tseh lekarnah in dregerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. U A \/ A Dnevno sveža pri LE GA'I Mi-IV/\ V /\ klošičeva 28. Specerija, deli- 239 ■ katese. zajtrkovalnica. Ženska obleka mora biti v skladnosti z obuvalom, dočim se ženski poletni opanki »Maja« prilegajo k vsaki obleki. Oglejte si jih! + Lepo obletnico so .praznovale pretekli teden v Ormožu učiteljice ge. Gorupova, Lu k nar jeva, Rajhova, Vrabičeva in Cvet-kova. Moralo bi (jih prit} še več, vendar so bile oistale gospe zadržane. Vesele, kakor nekdaj v dekliških letih, so se sešle v Ormožu. Vse polno je bilo vprašanj, šaljivih opazk .in smeha, da bi človek mislil, da sedi med veselimi dekleti. Obujale so spomine, vesele in žalostne, se spominjale svoje, pred nekaj dnevi umrle tovarišice Cvenkove, pele ob s prem lije vonju harmonike iLn violine ter zahrepenele nazaj v mladost, lepo -in brezskrbno. Pogledale so v preteklost, obhodile viso svojo dosedanjo življenjsko pot in delo, na Katero lahko gledajo s ponosom in z zavestjo, da so storile mnogo. Posetili so jih na njihovi proslavi tudi nadzornik Gorup, župnik Hraba, sodnik dr. Konšek s soprogo in šolski upravitelj Peček s soprogo. ♦ Nočno delo v pekarnah. V dvorani Kola v Zagrebu se je vršilo veliko protestno zborovanje pekarskih uslužbencev in delavcev, ki ga je sklicalo Društvo živež nih delavcev. Zborovanja se je udeležilo okoli 500 pekov, ker je sestanek imel svrho, da se energično protestira proti nočnemu delu v pekarnah. Glavni referent Djanič je govoril o škodljivosti nočnega dela ter poudarjal, da ni potrebno, češ, da današnja moderna tehnična sredstva omogočajo, da se delo izvrši nekoliko ur prej in bi s tem konzumenti .ne imeli šKode. Ako bi si pekarne nabavile take naprave, bi se delo v pekarnah lahko pričelo ob petih ali vsaj ob štirih zjutraj, a bi konzumentii kloub temu pravočasno prejeli kruh in pecivo. Slednjič je govornik zahteval, naj se mednarodna konvencija, ki prepoveduje nočno delo, ratificira tudii prt nas. Bila je VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti CISTEN (ni vnetljivo). Zalogo ima staroznana Drogerija Kane, Židovska 1 torej sprejeta resolucija, naj se nočno delo v pekarnah zabrani tudi v naši državi ♦ Ekskurzija banjaluških abiturijentov v Slovenijo. Abiturijenti banjaluške gim-naz.Ije so se pod vodstvom treh profesorjev predvčerajšnjim podali na veliko ekskurzijo, ki bo trajala 25 dni. Posetili bodo Sarajevo. Boko Kotorsko, Dubrovnik in Sušak ter pridejo tudi v Slovenijo. Ogledali si bodo Ljubljano in lepo našo Gorenjsko, zlasti Bled In Bohinj. Preko Zagreba' in Plitvičkih jezer se bodo mladi ekskuraistj vrnili v domače kraje. ♦ Gluhonemega so potolkli. V vas Gaber pri črmošnjicah so prišli nedavni večer fantje Iz sosedne vasj vasovat Proti svojemu običaju se je nahajal na vasi 281et-ni gluhonemi kmetski fant Anton Rom, na katerega so vasovalci naleteli. Ker jim nesrečni mutec na razna vprašanja ni mogel odgovoriti, so vasovalci bili mnenja, da juh hoče fant s svojim molkom izzvati, ali pa da ima kake zahrbtne namene. Povsem nedolžni mutec je bil od vasovalcev Kmalu obkoljen in ker ni dal od sebe nobenega glasu, so se spravili nadenj in ga zločinsko pretepli. Zlasti hud udarec je dobil mutec z gorjaco po glavi da se je takoj onesveščen zgrudil na tla. Pripeljan je bil na zdravljenje v bolnico usmiljenih bratov v Kandijii, M pa jo bo k sreči lahko kmalu zapuisbil. ♦ Nesreča s samokresom. V nedeljo so se na vasi Jugorju pri .Suhorju, kasor običajno, zbrali vaški fantje, da skupno odkorakajo k maši. V družbi sta biia tudi 18-letni Marko Stublar in kovaški vajenec Martin Ratkovič. Na poti v cerkev je Ratkovič potegnil iz žepa nabit samokres, katerega je pričel svojim toviarišem razkazovati. Pni tem je ravnal tako nespretno, d.a se je samokres sprožil. Projektil je zadel Stublar ja ravno v trebuh- Z obupnim ko-i. ko m zaradi bolečin se je ranjenec zrušil na zemljo. Na kraj nesreče so takoj prihiteli domačimi, ki so ranjenca .prenesli domov, kijer je dobil zasilno pomoč., nato pa so ga prepeljali v novomeško bolnico. Kljub opasrni rani upajo, da bo zdravniška veda fantu rešila življenje. NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalniea in čistilnica oblek. Ljubljana, Mestni trg št. 8 (Haman). J 230 Izbirčen jeziček liže sladoled „Petriček" Sodobni .iedilni list pospešuje propadanje zob. Zato naj velja pravilo: Stalno čiščenje zob z odlično in osvežujočo Chlo-rodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. 7823 + Igra usode. V okolici Novega Sada je v selu Temerinu stafela u darila v hišo Petra Smiiljaniča ter ubila njegovo ženo, M je sedela poleg okna. Dvema otrokoma, ki sta se z materjo igrala, pa se ni pripetilo nič zalega. ♦ Strela ubila čredo ovac. Kakor poročajo iz Ogulima, je v zadnjih dneh tamkaj prav izdatno deževalo, strela pa je napravila seljakom mnogo škode. Tako je nekemu seldaku v Gom.irju ubila strela skoraj celo čredo ovac dn v Vrbovskem dve kravi. Dež pa oe bil pravi blagoslov za vso okolico. ♦ Strela porušila občinsko poslopje. Na otoku šolti je v soboto divjala huda nevihta. Strela je udarila v občinsko hišo v Gro-hotah. človeških žrtev ni bilo, materijaln a škoda pa je znatna, ker je strela razbila notranje zidove in porušila skoraj celo poslopje. + Smrt v živem apnu. Nad Prnjavorom v Bosnii je predvčerajšnjim dfivjaia huda nevihta, kd je zahtevala tudi človeške žrtve. V selu Vločani se ije smrtno .ponesrečil 30 letni selj^k Peter Križ man 16, fci de bil zaposlen pri gašenju apna. Zaradi strele se je prevrnil v živo apno, v katerem je našel smrt. ♦ Aretacija podjetnega tihotapca. Va-raždiinskia policija je v ponedeljek zalotila drznega tihotapca Milana Trubovečkega, trgovca Sv. Ivana-Zelime. Pri rajem so našli 22 kilogramov saharina, 5500 zvez-čičev cigaretnega papirja >Otoman«, 24 pa- ketov igralnih kart, deset vžigalnikov in 3200 kresilnih Kamen č kov. Zaradi tihotapljenja saharina je bil obsojen na denarno globo 10.000 Din, zaradi ostalih dettktov pa je bil prijavljen fiimamčmi oblasti. * ♦ Obleko brez rokavov bi radi oblekli, motijo pa vas nadeležne dlake pod pazduho Odpravite jih takoj, če si kupite tubo Dui-mina, priznane kreme za odstranjevanje dlak. To popolnoma neškodljivo sredstvo odpravi v treh do petih minutah dlake pod pazduho, na lica, rokah In nogah. ♦ Revmatični bolniki bodo zboljšali svoje stanje z uporabo sisačke mineralne vode v sisačkem jo dnem kopališču. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. Relch. ♦ Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše ia najidealnejše odvajalno sredstvo. < * Iz Ljubljane u_ šentjakobska knjižnica na Starem trgu 11 je izposodila junija 3382 strankam 11.999 knjig, v prvem polletju letošnjega leta pa skupno 25.090 strankam 92.295 knjig. Knjižnica posluje vsaK delavn.Sk od 4. do 8. zvečer ter izposoja najlepše knjige v 10 jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo izvemljubljanskim izposojevalcem tudi po pošti. Na razpolago so imeniki knjig. u— Izletj v naše najlepše kraje. Kakor čujemo, organizira Zveza za tujski promet celo vrsto izletov z avtobusi v naše najlepše izletniške kraje. Tako se za nedeljo pripravlja izlet v Logarsko dolino, nato prihodnjo sredo na Ljubelj, naslednjo nedeljo v Rogaško Slatino, pozneje pa tudi še na morje. Vsa vožnja v Logarsko dolino (preko Črnivca tja in preko Mozirja na povratku) s ce'odnevno prehrano bo veljar la 115 Din. Temu primerne bodo tudi cene nadaljnjih izletov. Gotovo se bodo teh usodnih prilik za izlete peslužili poleg Ljubljančanov tudi letoviščarji, ki že"s spoznati naše najlepše kraje Vožnja na morije (Bakar) z vso oskrbo je zaenkrat preračunana na okroglih 300 Din. Pogoji so torej ugodni in je pričakovati, da bodo projektirani izleti kar najlepše uspeli. u_ Javen shod stavbinskega delavstva. Narodna strokovna zveza sklicuje za nedeljo 17. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice shod stavbinskega delavstva. Poročala bosta o položaju stavbinskega delavstva gg. Rudolf Juvan in Vladimir Kravos. Obravnavala se bodo vsa pereča stanovska vprašano a NSZ podiva na zbor vse stavbinsko delavstvo iz Ljubljane in okolice. u_ Hiše zidajo. Ob stadionu zraven Dunajske ceste je uprava fonda za gradnjo železničarskih stanovanj dogradila šesto veliko, moderno urejeno stanovanjsko hišo za železniške uradniKe. V enem letu je ta uprava fonda pozidala oelo lepo novo ulico. Ob hišah, h katerim je bil doslej zlasti ob deževnem vremenu dostop od Dunajske ceste zelo neprijeten, gradi zdaj uprava fonda tudi cesto. UpTava fonda bo gradbene akcije trajno nadaljevala t'»n ta.ko bo v tem kotu med obema glavnima železniškima progama naše pokrajine, med južno in gorenjsko železnico, polagoma nastala cela moderno uredena kolonija železničarjev. »Franz Josefova« grenčica da dobro podlago, jasno glavo in mirno spanje. V nedeljo, dne 17. julija ob 15.30 uri telovadni nastop Sokola v Škof ji Loki- 8784 u— Zanimivosti iz živilskega trga. Včeraj se je na trgu pojavila živahna konkurenca med kmeticami in bosans Klimi prodajalci zelenjave dn sočivja. Bosanci in drugi branjevci na Vodnikovem trgu so stročji fižol sprva prodajali po -4 do 5 Din kg, pozneje pa so zaradi domače konkurence znižali cene na 3.50 do 3.75 IDin kg. Okoliške kmetice so prinesle na trg lep in zdrav stročji fižol, ki so ga nudile po 2 do 3 Din kg, še celo po 1.50 Din. Mnoge gospodinje, ki so preij fižol drago kupile, so se jezile, iko so videle nižje cene Stročji grah neoluščen je bil po 2 Din kg, luščen pa 3 Din 1. Zelenjava, zlesti sateta, se je dobila prav poceni. Mnogo je bilo pese, pet pes le 1 Din. Sadmi trg je bil spet obilno založen s sezonskim sadjem. Na trg je bilo pripeljanih nad 70 košar okoliških češenj. Sprva so bile cene po 3 do 5 Din kg po kakovosti, poznede pa celo že po 2 do 4 Din kg. Ob 11. dopoldne so bile češnje že vse prodane. Tudi po borovnicah je bilo veliko povpraševande. V torek so cene borovnicam nekoliko poskočile, ker jih na bilo dosti, a včeraj so se znova pocenile in so jih gospodinje kupovale po 1.50 do TISKOVNA ZADRUGA je izdala 1. ZVEZEK Dr. L TAVČARJEVIH ZBRANIH SPISOV S tem zvezkom, ki obsega pisateljevo zgodnje leposlovje, kot n. pr. novelete Gospa Amalija, Antonio Gle-djevič. Bolna ljubezen, Mlada ljubezen, prvi roman Ivan Slavelj in čudovito zbirko »Slik z loškega pogorja«, je zaključena odlična dr. Prijateljeva izdaja Tavčarjeve pripovedne proze. Naročila v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE LJUBLJANA ŠELENBURG0VA ŠT. 2 Din liter. Cene rdečim jagodam, ki jih je še vedno dovolj, so bile visoke, po 7 Din liter v prvih tržnih urah, pezneje po 5 Din. že prihaja na trg večoa množina gozdnih malin po 7 Din L V torek je Iz Velesa prispela večja pošiljka marelic, okoli 4000 Kg, toda bile so pokvarjene. Za trg je bilo dobrih le okoli 500 kg. Pokvarjene marelice so grosisti prodajali po 1 Din kg. Porabijo jih za žgamoe. Iz Napolja so prispele breskve, ki so bile na debelo Po 12 do 16 Din kg. Bosanskih hrušk iz Brčkega je bilo razmeroma malo, cene na debelo 4.50 %o 5 Din, na drobno 6 do 7 Din kg. Iz Novega Sada lin Zagreba so prispele večde .množine paradižmikov, ki so se pocenili od 7 na 5 Din kg. Doma«h še ni na trgu. Zagrebške in novosadsKe kumare so prodajali po 3 do 4 Din kg. Kot ra-riteto je treba omeniti prve letošnje orehe, ki je kmetica zanije zahtevala 7 Drin za 1. Novi krompir je bil po 1.25 do 1.50 kg. Sia-ri je izginil s trga. Nove zeljnate glave so-bile po 2.50 Din komad. u— Elektrifikacija tobačne tovarne. Na prošnjo Maloželezniške družbe se bo 21. t. m. vršil komisijski ogled nove transformatorske postaje ob tobačni tovarni na Tržaški cesti. Transformator je postavljen, da bo dobavljal močnejši tok tobačni tovarni, ki jo nameravajo povsem eleKtrlfi-ciirati. Komisijskega ogleda se bodo udeležili zastopniki .pristojnih oblastev ki interesenti. u— Poštni urad na Dolenjski cesti. Ker se je tudii dolenjska stran po vojnj močno obljudila, saj se je zgradilo mnogo hiš ob cestii in v bližini (žuljava vas), de postala nujna potreba, da dobi ta del mesta poštni urad. Vprašanje nastanitve poštnega urada je že povoljmo rešeno. Urad ss bo nastanil na dolenjski mitnici. Zanj bodo preuredili stanovanje, ki sedaj rabi neki magistra trni nameščenec. Poštni urad bo v kratkem otvorjen. u_ Kolo jahačev in vozačev 2>Prestolf> naslednik Peter« bo imelo občni zbor 28. t. m. ob 18. uri v prostorih Kmetijske družbe z običajnim sporedom u_ Preselitev prodajalk mlečnih izdelkov. Ker je v letni seziiji postal sadni prostor na trgu .pretesen, je bilo mestno tržno nadzorstvo primorano preseliti .prodajalke mleka in mlečnih izdelkov izpred semenišča na prostor tik ob stolnici sv. Nikolaja. Lani so bile tam postavljene semen ar 5-ce, a so se morale na .protest škofijskega ordinarijata umakniti. Za mlekarice je prostor ob stolnici primernedši in bolj v senci, vendar pa niso zadovoljne glede prometa. u_ Društvo »Zora« v Sp. šiški. Prihodnji članski sestanek bo v nedeljo, 17. t. m. ob 9. v gostilni Pavletič v Prankopan-ski ulici. u_ Udruženje jugoslovenskih inženjer- Jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu regulacijskih del na Ljubljanici, M se bo vršil v petek, 15. julija. Sestanek točno ob 4. uri popoldne pri vodmatskem mostu poleg anten dan tskega skladišča. u— »Soča« priredi v nedeljo 17. t m. ce-lodnevem izlet v Zupanovo jamo pri Gro-6uplju. Kdor še ni videl naravne krasote in lepote naše Županove jame, ki prav malo ostajajo z onimi Postojnske, naj pohiti V 1 o\ LETU roMi LA LT D IN A. INE ! ■ . ■ — je najbolj zdrava In najokns-ne?ša pijača ob poletni pripeki Ijanski nista imela nad njimi nobene inge-renče, ker njihov gospod je bil knezoškot ali »firšit«. Tako je nastala znotraj mej ljubljanske mestne občine zasebna gospo-ščima, ki je vse do 1. 1848. vršila javno upravo v imenu deželnega kneza čisto ločeno od ostalega mesta; za vojaške nabore je n. pr. vodila škofija svoj register nabornikov kakor druge graščine. Ta knezoškofijsfca posest in gosipoščina v šentpeterskem predmestju Ljubljane je nosila znamenito nemško ime »Bischof-liche Pfalz« ali po slovensko »Škofji dvor«. Ulica preko sredine posesti od šentpeter-skega mostu, ki je bil prvotno tudi škofovo delo in last, pa se je imenovala za nemške ere »Pfalzgasse«. To ime je leta 1876. France Levstik poslovenil najbolj primerno s »Škofjo ulico«. Saj na ta način ni izkazal časti toliko fevdalnemu sistemu srednjega veka kolikor nosilcem, ki so bili v pretežni večini vendarle sinovi našega naroda in svoje škofovske palice niso vihteli nad podložniki z ono neusmiljenostjo, kakršno je bilo opažati pri ostalih fevdalcih. Med Nemci je nastal zaradi tega splošen pregovor: Pod krivo palico je dobro živeti. Ime »Skofja ulica« v bližini župne cerkve sv. Petra nas obenem stpomi-nja na dejstvo, da sta bila ta cerkev in škofija nekdaj nerazdruženo zvezani med seboj, ker je bil vsakokratni škof obenem župnik sv. Petra ki so tu pasli ovce v njihovem imenu le vikarji vse do 1. 1778. Kakor vidimo, je v imenu »Škofja ulica« izražen redek in dragocen spomin na pisanost življenja srednjeveške Ljubljane. Takšne pisanosti, ki je najimikavnejši del zgodovine vsakega mesta, ne bi hotelo zatajiti nobeno mesto na vsem božjem svetu, pa sem prepričan, da ji po teh mojih podatkih tudi naša Ljubljana ne bo. V odgovor iz Prage se vrnrvšemu član-karju v SN št. 155 pa poudarjam: Če smo v 52. letih 1876—1928 dobili v Ljubljani 340 novih ulic, trgov in cest, gotovo tudi letos, pod vtisi velikanskih sokokijh manifestacij v zlati Pragi nismo v taVini zadregi, da se ne bi našli za proslavitev Tyr-ševega in Fiignerjevega imena ulici, ki se ne bo ob nju nihče spodtikal. Obenem bi se spodobilo, da posveti Ljubljana na istt način tudi sipomim Jana Lega, ki je bil brez dvoma največji dobrotnik Slovencev med brati Čehi. Vam, gospodje občinski svetniki, pa moram reči: Banovinskemu spomeniškemu uradu ste priznali prav istega dne toliko avtoritete, da hočete na podlagi njegove p.redstavke varovati znamenitim arhitektonskim starinam neizkaženo lice, ki naj priča tujemu svetu, da je Ljubljana mesto starih tradicij in sive preteklosti. Ko ste se že odločili za ta vse hvale vredni sklep, pa sklenite načelno še to, da odslej ne bo nobenemu predlogu glede imenovanja kake ulice priznana nujnost, dokler ne bo povedal svojega strokovnega mnenja omenjeni »Spomeniški urad«. Dr. Jože Rus. Mirko Brodnik: Mala smrt Tisto jutro je Margit prišla zgodaj iz službe. Okoli zadnjega je bilo in ljudje za zabavišča niso imeli denarja. Ob treh zjutraj ni bilo nobenega gosta več v kavarni, zato je gospodar poslal ciganske godce domov in zaprl. Margit je v naglici popila kavo in šla za njimi. Kako čudno se ji je vse zdelo! Drugače je bil že velik dan, ko je hitela po Ilici, in zaspanih ljudi vse polno, danes pa toliko da je srečala nekaj pometačev, ki so šli na delo, in tu pa tam zapoznelega pijanca. Utrujena je bila. Druge dni je spala, včeraj je bil pa njen Ljerko bolan, stokal je, da ga boli glava, zato se ni upala zaspati. Zvečer pa je prišlo nekaj gostov in neprestano je morala z njimi plesati. Kako zapuščeno so odmevali koraki po pločniku! In kako se je vlekla pot. Ilice ni hotelo biti konec in kam mora potem še vse iti. Po tistih zapuščenih ulicah se vleče pot kakor kača. Sama nase se je jezila. Kolikokrat je že rekla, da se mora preseliti bliže, ko pa je prišel čas, se je premislila zaradi Ljerka. V hiši je stanovala stara Man-dička, Istranka, ki je imela otroka tako rada. Sirota stara je v vojni izgubila tri sinove in mož ji je pred dvema letoma umrl. Potem se je tako navadila na Ljerka. Preveč hudo bi ji bilo, če bi ga izgubila. Da, samo zaradi Mandičke je ostala. Pospešila je korake. Prišla je v ozke ulice; tam nekje je bila hiša, kjer je stanovala. Gori, visoko v tretjem nadstropju, čisto pod streho, in strop male sobice je bil tako nizek, da ga je dosegla, če je iztegnila roko. In vrata tako nizka, da je morala skoraj skloniti glavo. In okno tako majhno, da ni mogla iztegniti komolcev kadar je gledala skozenj. Vendar je imela rada to sobico. Nekaj domačega je bilo v njej, saj je tu lahko počela vse, kar je hotela. In Ljerka je imela tu, čeprav je bila le malokdaj z njim. Kadar je bil pokonci, je ona spala. In spala je vsak dan od sedme zjutraj do šeste zvečer. Čedalje^ več spanja je potrebovala, čedalje več. Odklenila je hišna vrata. Kakor pod nebo so se vlekle stopnice gor v podstrešje. Ko je vtaknila ključ v ključavnico, je začula v sobi tihe korake. Pa ne da bi ... Naglo je odprla vrata. Pred njo je stala Mandička. »Gospa Margit... Ljerko!,,. < Starka je strmela vanjo. Margit je videla, kako so bile gube na njenem čelu še globlje, ostrejše. In lepa svilena ruta, ki je ni Mandička nikdar vzela z glave, ji je zlezla na vrat, da so se pokazali redki sivi lasje, ki jih še nikdar ni videla. »Kaj je, Mandička?« se je prestrašila in jo pograbila za roko. »Kaj je Ljer-ku?« »Hudo je bolan,« je komaj izdavila Mandička iz sebe. Potem je odločneje ponovila: »Hudo je bolan.« »Hudo, pravite?« je hlastno vprašala. Odrinila jo je in planila k posteljici. »Ljerko!« Malček se ni oglasil. Njegova lička so rdela kakor piruh in težko je dihal siromak. Toliko da je mamo pogledal. »Ljerko!« Položila mu je roko na čelo, pa jo je naglo umaknila. Vroče je bilo čelo in zazdelo se ji je, kakor bi jo bilo nekaj speklo. »Mandička, zdravnika!« je naglo rekla. Stopila je k omari in preštela denar. Šele potem se je zavedla, da česa takega od starke ne more zahtevati. Zdaj, ob tej uri naj gre po zdravnika! »Ne ostanite tu, sama pojdem,« je nato de jala. to nedeljo v Grosuplje. Zjutraj bo ogled jame, ob 1. kosilo pri Županu, popoldne pa prosta zabava, pri kateri sodeluje a tekmo kolesarsko društvo »Seva« a predsednikom tov. Batjelom na čelu. Najboljšemu dirkaču podarijo L darilo »Sočani«, pri jate'ji kolesarskega športa. K te j celodnevni zabavi so vabljeni ne-le »Šočani« 'n prijatelji, ampak tudi oboževat?!ji naravnih krasot. Odhod z vlakom ob 7.13 zjutraj. u— Državnim uradnikom priporočamo nakup blaga na obroke le po Kreditni za- dru-gfi detajlnih trgovcev, Trgovskii dom. u_ Otroka je oropal. Na Cankarjevem nabrežju, v bližini Mačkove gostilne je proti večeru napadel neznan moški dečka Dušana Kapuna, ga vrgel na tla ter mu iztrgal iz roke večjo vsoto gotovine. Napadalec je po ropu pobegnil po Cankarjevem nabrežju proti šentjakobskemu mostu lslej prepovedano, dasiravno javnost ni dobila zadevnega odfloka in bi prosili predstojništvo mestne policije, da svoje odgovorne službe ne izvaja na omenjenem kraju, ki je edini lepi pristan celjskih kopadcev. e— Pomanjkanje kabin v mestnem kopališču. Stalni obiskovalci mestnega kopališča prosijo mestno načelstvo, da jim po-možnosti oskrbi lastne kabine aili da jim z enostavnimi, primitivnimi sredstvi dovoli užiitek raznih radio-koncertov. srečenega motorista z avtom prepeljali v bolnišnico. Hudo poškodovalo se je tudi motorno kolo. a— Rebra je zlomil. 26 letni delavec Avgust Žohar je zavozil s svojim kolesom z vso silo v nekega voznika v Mejni ulici in obležal s strtimi rebri nezavesten. Z rešilnim avtom so ponesrečenega Žohar ja prepeljali v bolnico. Tja so pripeljali včeraj tudi ponesrečenega kolesarja Ivana Ko-letnika s Pobrežja, ki je že preteklo nedeljo zvečer padel s kolesa in si zlomil levo nogo. a— Na promenadnem koncertu, ki bo drevi ob 20. uri v mestnem parku, bo igrala vojaška godba Iz Novega mesta n— Državna meščanska šola bo v prihodnjem šolskem letu popolna, ker dobi še IV. razred. Vpisovanje v vse razrsde bo od 1. do 3. septembra. V I. razred se lahko vpišejo otroci, ki so dovršili vsaj IV. razred osnovne šole brez vsake slabe ocene. Sprejemajo pa se tudi učenci(-ke) iz višjih razredov, če niso stari preko 14 let. n— Občni zbor Glasbene Matice bo drevi ob 20. v matični sobi Sokolskega doma. Prisotnost članov nujna! Iz Trbovell t— Izletniški vlak na Sušak. Od 16. t. m. naprej vozi ob sobotah in dnevih pred prazniki posebni izletniški vlak iz Ljubljane na Sušak, ki ima postanek v Trbovljah ob 23. uri, povratek pa ob 2. zjutraj v ponedeljek oziramo dan po prazniku. Vožnja je polovična in stane iz Trbovelj na Sušak in nazaj 110.50 Din. Prijave sprejema postajno vodstvo vsako soboto in dan pred praznikom do opoldne. Učite se pravilno solnčiti Nivea-cremo * oljem To se pravi, nikdar ne solnčite mokrega telesa in vedno poprej telo nadrgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vre-s menu. Nivea-crema in Nivea-olje sta ne-nadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, na katerem temelji edinstveni učinek. Nivea krema: Din 5.— do 22.—. Nivea olje: Din 25.— do 35.—. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor a— Seja mestnega sveta. Na predvčerajšnji seji je mestni sver izdal gradbena dovoljenja Veri in Franju Čieku za visoko pritlično hišo v Aljaževi ulici, Ivanu Vo-dopivcu za visokopritlično hišo v Marxo-vi ulici, Francetu Založniku za visokopritlično hišo in gospodarsko poslopje v Pregljevi ulici, Sokolskemu društvu Maribor III. za garderobo na letnem telovadi-šču v Aškerčevi ulici, Lovru Tomažiču za adaptacije v hiši v Wildenrainerjevi ulici in dr. Blankeju za adaptacijo hiše na Grajskem trgu. Nadalje je mestni svet podelil več uporabnih dovoljenj. L-godil je tudi prošnji snažilca čevljev Martina Kovača in mu dodelil prostor na Glavnem trgu. a— Nesrečna mladenka. V noči na sredo je okoli ene ure zjutraj privedel na policijsko stražnico delavec France PesserI neko mladenko, ki je nameravala skočiti v Studencih ob Izvokih v Dravo. Na policiji so spoznali v obupani mladenki 25 letno Kristino Žoharjevo od Sv. Martina pri Vurbergu. Sirota je urr.obolna in je prišla pred tednom iz ljubljanske Mamice. Policija bo spravila nesrečno dekle na njen dem. a— Tatvina koles. Včeraj je zmanjkalo kolo davčnemu sluižitelju Ignacu Paju, ko je za trenutek stopil v neko hišo v \Vil-denrainerievi ulici in pustil kolo v veži. Kolo je še dobro ohranjeno znamke »Sty-ria« in vredno 1000 Din. S sejmišča pa .ie nekdo odpeljal kolo jelovškemu županu Antonu Žunku. Kolo je bilo skoro novo, vredno 1500 Din. V zadnjem času so 6pet tatvine koles na dnevnem redu. Kolesarji pa bi tudi lahko malo bolj pazili na svoja kolesa. t a— Konj je brcnil 9 letnega žagarjeve-ga sinčka Francka Preglja s hoškega Pohorja včeraj dopoldne tako močno, da ;e dobil Franček nevarne poškodbe na glavi. Spraviti so ga morali v mariborsko bolnico. a— Nezgoda na Pobreški cesti. Včeraj dopoldne okoli 11. se je pripetila na Pobreški cesti huda nezgoda Motociklist France Gruber je zavozil z motornim kolesom med dva vozova in dobil pri tem hude poškodbe na nogah in glavi. Poklicati 60 morali reševalce, ki 6o hudo pone- Gorjanski župan Danes pred 60 leti je v trdni kmetsikl hiši pri Ormožu zagledal luč sveta g. Jakob Kunstelj, župan, posestnik, trgovec in gostilničar iz Gorij pri Bledu. Po kmetijski šoli na Grmu in odsluženem vojaškem roku se je začel doma energično udejstvovati v javnem življenju. Bil je med ustanovitelji skoro vseh gorjanskih društev, tako Hranilnice in posojilnice, Gasilnega društva ter Kmetijskega društva, kateremu je bil tudi nad 30 let poslovodja. Pred 30 leti si je izbral zvesto družico, najskrbnejšo mater desetim otrokom, veliko dobrotnico revežev. Sezidal si je skromen dom in z največjo marljivostjo sta si zaikonca utirala pot skozi življenje, da sta si v potu obraza pridobila današnje premoženje, ki ga s pomočjo vzorno vzgojenih otrok še vedno čila upravljata. Jubilant je čvrst korenjak, veren mož, toda odločen naprednjak in poštenjak, ki je moral od strani svojih političnih nasprotnikov mnogo pretrpeti. V vojni dobi je vodil aprovizacijo, kar je bilo pač težavno zaradi splošnega pomanjkanja in zaradi hujskanja političnih zagrizencev. To je dalo povod, da se je moral po vojni zagovarjati proti očitkom in je iz dolge pravde zmagoslavno odkorakal kot poštenjak s popolnim zadoščenjem. Poseb- In res je šla. Od vrat do vrat. Zvonila je, toda povsod so jo odpravili, da zdravnika ni doma ... Kar otopela je za vse. Sama ni vedela, kje se je te toposti nalezla. In vendar ga je imela tako rada, svojega Ljerka. Spomnila se je: Tudi takrat, ko ja umrl mož, je bila taka. Potem so jo opravljali, da je bila vesela, ker se ga je iznebila. Saj je samo pil in igral. Da, samo pil in igral je njen mož, lepi pri-maš Geza, samo pil in igral, ona pa je morala služiti denar. Toda rada ga je imela. Naposled je le dobila zdravnika, ki je šel z njo. Pregledal je otroka in rekel, da je vse v božjih rokah. Davica. Ob-kladke je predpisal in dejal, da se čez dan spet vrne. Ljerko je trpel. Dobro je to vedela. Opazovala je, kako so se s težavo in po-C S 51 dvigala drobna malčkova prsa. Napravila je obkladek. Malček je vzdrhtel in zašklepetal z zobmi, ko je začutil mokro cunjo na čelu. »Mamica, zebe me.« Šele zdaj, ko je začula prvo besedico iz njegovih ust se je nenadoma nekaj v njej zbudilo. Zazdelo se ji je, kakor bi se nekaj trsralo od nje. Košček nje same. »Moraš, Ljerko, zdravnik je tako rekel.« Zavekal je. Potem je potegnil cunjo s čela in se jel premetavati po posteljici. Čedalje tesneje ji je bilo pri srcu. »Priden moraš biti, ubogati moraš mamico. K stari mami pojdeva v nedeljo, in Mandička z nama. Tako lepo je pri stari mami. In če boš priden, ostaneva dolgo tam.« Sama ni vedela, kaj je govorila. Nenadno se je zbudil v njej glas, kakor takrat, preden je Geza umrl, prav tako, in škodoželjno ji je prišepetaval: >Nika-mor več ne pojde Ljerko!« In govorila je, skoraj kričala, pa je bil glas močnejši od nje. »Nikamor več ne pojde Ljerko!« Medla groza jo je obhajala. Roka, M je ležala na blazini in jo gladila, je po-drhtevala. Še opazila ni tega. Še stare Mandicke ni videla, ki je prav tisti trenutek stopila k njej in ji prestrašeno pogledala v obraz. »Gospa Margit, kaj vam je?« Kakor bi jo bilo nekaj zvilo, je takrat zlezla Margit v dve gube. Potem je odmahnila z roko. »Pustite me, Mandička!« Mandička je šla. Margit je potegnila stol od mize in se spustila nanj. Drobno Lierkovo telesce se je treslo, kakor bi golo ležalo v snegu. >Ljerko, že v soboto popoldne pojdeva k stari mamici. In Mandička gre z nama. Lepo je pri stari mami, Ljerko. Dolgo ostaneva tam. In videl boš, videl boš, kako je lepo pri stari mami. Obkladek ti bom dala na čelo.« Vstala je in spet namočila cunjo v vodi. Potem jo je ožela, kar so ji dale moči. Zravnala jo je in jo hotela položiti Ljerku na čelo, toda malček se je branil. Iztrgal ji jo je iz rok in se skril pod odejo. »Ne, ne!« »Ljerko, v soboto pojdeva! Ubogaj!« Kakor v vročici je ponavljala te besede. Kakor bi se hotela upreti glasu, ki ji je šepetal zlovešče besede in ni hotel utihniti. »Ljerko!« Zdaj se malček ni ganil in tudi odgovoril ni. V blaznem strahu je prijela njegovo ročico in jo stisnila k sebi. »Saj ni res, saj ni res,« se je hotela prepričati, »še pojde Ljerko ven. K stari mami pojde v soboto in tam ostane.« »Nikamor več ne pojde Ljerko,« je ugovarjal glas. Potem je nenadoma utihnil. Kakor ga je iskala, ga ni bilo več nazai. In oddahnila se ie in strah jo ie minil. Kakor je bil prišel, tako je šel. In potem je zaspala na stolu. Glava ji je omahnila no ob vsakih volitvah so mu nasprotniki na vse mogoče načine skušali krasti čast, toda g. Kunstelj uživa iskreno spoštovanje vseh gorjanskih poštenjakov. Pred letom je bil postavljen /a gorjanskega žu-P« i m prav strokovnjaško vodi občino. V priznanje njegove poštenosti in odločnosti ga je tudi domači Sokol postavil za starosto. S svojo nenadomestljivo soprogo je vzgojil 6 fantov in 4 dekleta v pravem narodnem duhu in poštenosti ter jim po svojih možnostih preskrbel prav dobro bodočnost. Usoda pa jubilantu ni dopustila, da bi slavil šestdesetletmico v veselju med vso svojo družino: smrt je letos v maju ugrabila njegovo ljubljeno hčerko Ivanko. Ta udarec ga je silovito potrl. Ali v tolažbo mu danes vseh devet otrok z ljubljeno materjo kakor tudi številni sorodniki, prijatelji in znanci po vsej banovini toplo čestitajo k jubileju z željami, da bi ostal svojcem in vsem nam še mnogo let zdrav in delaven v splošno korist, ki mu je večkrat bila bližja kakor njegova lastna. Gospodarstvo Občni zbor Sreskega gremlja trgovcev v Celju V torek se je vršil v Celju IX. redni letni občni zbor Sreskega gremija trgovcev, ki ga je vcdil predsednik gospod Viktor Pilih, trgovec v 2alcu. Predsednik je podal v glavnih obrisih poročilo o najvažnejših akcijah gremija in ob koncu svojega poročila pozval zborcvalce, naj se trgcvci spričo težkih časov bolj čvrsto oklenejo organizacije. , Pred prehodom na dnevni red se je oglasil k besedi tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, ki je v zanimivem govoru informiral zborovalce o vseh važnejših akcijah, ki jih je storila zbornica za našo trgovino. Za svoja izvajanja je žel viharno odobravanje. Nato je podal še tajnik Zveze trgovskih gremijev gosp. Kaiser kratek pregled zveznega delovanja, kar so vzeli zbore valci' z zanimanjem na znanje. Sledilo je obširno poročilo tajnika gosp. Vebleta, ki je v prav izčrpnem referatu tolmačil zborovalepm vse akcije gremija. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje gremij sedaj-867 članov in 64 spornih članov. Pristopilo je 38 članov, obrt pa je odložilo 171 članov. Vajencev in vajenk je zabeleženo 188, pomočnikov in pc močnic pa 297. Po blagajniškem poročilu je imel gremij lani 148.000 Din dohodkov in 187.000 Din izdatkov. Skupno premoženje gremija znaša 136.800 Din. V zvezi s preosnovanjem gremija po predpisih novega obrtnega zakona je obč ni zbor sprejel nova pravila. Odslej se gremij imenuje »Združenje trgovcev za »reze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah s sedežem v Celju«. Pri tej priliki je predsednik predlagal, da se pošlje uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdrav novemu ministru gesp Mohoriču, kar je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Pri . volitvah je bila debata deloma viharna, posebno pri sestavi kandidatne liste onih članov upravnega odbera, ki po pravilih odpadejo na celjski srez. Končno .ie bila sprejeta naslednja lista: za celjski srez gg.: Pilih Viktor, (Žalec), Zidanšek Josip (Sp Hudinja), Cvenkel Anton (Sv. Peter v S. D.), Mastnak Franc (Št. Jurij ob j. ž.), Jošt Tine (Gotovlje), Košir Ludvik (Prekcpa); za »rez Gornjigrad gg.: Matija Goričar (Mozirje), Božič Franc (Gornjigrad), Druškovič Kari (Ljubno), Maks Tumšek (Nazarje); za srez Šmarje pri Jelšah gg.: Edo Loschnigg (Šmarje),' Edo Pregrad (Podčetrtek), Preaz Alojz (Rogatec). Proračunska debata se je silno zavlekla, ker so se vprašanja obravnavala pod geslom skrajnega štedenja. Proračun izkazuje na potrebščinah 137.985 Din, na kritju pa 128.350 Din. Primanjkljaj se mo ra kriti s skrčenjem režij uprave, pisarniškega lokala, potnih stroškov in z utesnitvijo izhajanja glasila »Poročevalec«, ki se naj ravna po petrebi. Vprašanje obveznega zavarovanja zoper bolezen, nezgode, starest in smrt se preloži na pri hodnji občni zbor, ki se mora sklicati v drugi polovici meseca januarja 1933. v Celju. Gospodarske vesti =s Inozemstvo na jesenskem velesejmu v Leipzigu 1932. — Prosta vožnja v Leipzig in naiaj. Velesejem v Leipzigu, ki je največji od vseh mednarodnih velesejmov, kaže vedno največji poset inozemskih razstav-Ijalcev in kupcev. Na pomladnem velesejmu v Leipzigu leta 1932. je bilo od 7716 razstav-ljalcev 1009 inozemskih tvrdk iz 27 držav. Od 117.123 kupcev je bilo 16.385 inozemskih kupcev iz skoro 80 tujih držav. Tudi na jesenskem velesejmu v Leipzigu, ki se bo na posteljico in tam obležala. Prav nič ni včeraj spala... Zbudila se je šele proti večeru. Nekdo je odprl vrata. To jo je predramilo. Mandička je bila. »Kako je Ljerku?« »Ljerku?« Zmedeno jo je pogledala. > Ljerku?« Potem kakor bi se bila zavedla. Z roko si je segla v lase. Počasi je obrnila pogled na posteljico. In vsega se je spomnila. Roka ji je zlezla k mali glavici in jo pobožala. In razgrnila je otrokove zlate laske, ki so pokrivali čelo. Potem se je sklonila k njemu. Niti za trenutek ji ni vzdrhtela roka na mrzlem čelu. »Dobro mu je, Mandička!« Ko je starka vsa 3rečna odšla, je počasi vstala. »Spančkaj, Ljerko. V soboto pojdeva k stari mamici in Mandicka gre z nama ... « Odprla je vrata in se opotekla po stopnicah. sta za oko popolnoma enaki. Ena je navadna kava ■ kofeinom, druga pa kava Hag brez kofeina. Najfinejša, nepotvorjena zrnata kava je kava Hag, toda oproščena mnogim škodljivega kofeina. Okus in aroma kave Hag sta neprekosljiva. Tudi njena izdatnost Vam nudi popolno zadovoljstvo. Kar kavi Hag manjka, to »o mnogim škodljivi učinki kofeina na srce, živce, ledvice in prebavila. In to je njena znatna prednost. Kavo Hag lahko. pijete, kolikor le hočete, tudi na turški način pripravljeno, ne da bi kdaj trpeli posledice. Prepričajte se sami, kako odlično prija kava Hag ln kako zdrava je. Vsaka dobra trgovina z živili jo ima; tudi v hotelu in kavarni se na željo servira. Pristopajte k Vodnikovi družbi pričel 28. avgusta in bo zaključen 1. septembra zvečer, bo po dosedanjih prijavah razstavilo veliko število inozemskih tvrdk. Urad velesejma v Leipzigu bo kuncem rz inozemstva kakor ob priliki spomladneea velesejma, vrnil vozne stroške za vožnjo tja in nazaj, če bo razstavljalec na velesejmu dal fiksna naročila za vsaj stokratno vsoto voznih stroškov. Častni zastopniki in ekspoziture urada leipziškega velesejma kakor tudi vse druge institucije, ki so označene z velesejmskim letakom, dajejo interesentom podrobnejša pojasnila. 793 = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 270 komadov pr->-zornih šip. (Pogoii so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sorejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 2500 ker usnja; do 1. avgusta slede dobave jeklenih cevi, ;ekla. žične mreže, brona. usnja in elektrod: do 2. avgusta glede dobave bakrenih cevi: do 3. avgusta gleds dobave kablov, vijakov in raznega drugega j materijala; do 4. avgusta pa glede dobav«? bronze in bele kovine. Dne 16. t. m. se bo vršila pri upravi Zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu lici taci ia gled-* dobave 150.000 komadov gumbov in 15.80»* vreten sukanca. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 13. julija. Na ljubljanski borzi sta se danes okrepili devizi Amsterdam in Berlin, dočim so tečaji vseh ostalih deviz ostali skoro nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo razpoloženje zelo mirno. Tečaji Vojne škode so ostali nespremenjeni, vendar ni prišlo do zaključka. Promet ie bil zabeležen edino v 7% Blairove-m posoiilu, ki je bilo zaključeno po 38 Din, Devize. Ljubljana. Amsterdam 2270.15 — 2281.51. Berlm 1337 24—1345.04. Bruselj 782.40 do 786.34, Curih 1097.35—1102.85, London 199.96—201.56, Ne-svj-ork čok 5612.88 do 5641.14, Pariz 221.12—222.24. Praga 166.67 do 167.53. Trst 286 69—289 09. Zagreb. Amsterdam 2270.15 — ^>815"f Berlinn 1334-24 — 1345.04, Bruselj 782.40 do 786.34. London 199.96 _ 201.56, Milan 286.69 — 289.09, Newvork kabel 5634.88 do 5663.14, Newyork ček 5612.88 — 5641.14, Pariz 221.12 — 222.24, Praga 166.67-167.53. Curih 1097.35 — 1102.85. Curih. Pariz 20.155, London 18.225, New-york 513.50, Bruselj 71.275. Milan 26.18. Va-r-rid 41-20, Amsterdam 206.85. Berlin 121.80. Stockholm 93.70. Oslo 90.59. Kobenhavn 98.90, Sofija 3.72, Varšava 57.45, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško^a 181 — 184, za julij 178 _ 183, za avgust 176 — 182, za december 180 bi.. 7"/o investicijsko 48 — 51, 4% agrarne 22.50 den., 6n/o begluške 33 _ 33-75, 7% Blair 37.50 do 38.50, 7%> Drž. hipotek, banka 40—41; bančne vrednote: Narodna banka 3850 den.. Priv. agrarna banka 201 — 205. Beograd. Vojna škoda 183.50 zaklj.. veliki komadi 187 zaklj.. 4% agrarne 22-50 den., 6% begluške 33.25 — 33.75, 7% Blair 37.5-1 do 39, 7°/o Drž. hipotek, banka 40 — 41.50. Priv. agrarna banka 208, 205 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO. + Chieago, 13. julija. Začetni teeajt: Pšenica: za iulij 46.50, za september 49, za december 52.50; koruza: za julij 30. za september 32.125, za december 32: oves: za julij 19.25; rž: za december 34.50. + Winnipeg. 13. julija- Začetni tečajr: Pšenica: za julii 52.875, za oktober 55.875, za december 57.25 + Ljubljanska borza (13. t. m ) Tendenca za žito živahna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 Kg po 190 — 195; okolica Sombor, 79 kg po 200—202.50; potiska. 80 kg po 205—207.50; moka: baška >0< fco Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 _ 315; banaška »0«. fco. Ljubljana, plač. v 30 dneh po 315 _ . 320; koruza (slovenska postaia, plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 1C5 do 15750, pri navadni voznini 160 — 162.50. + Novosadska blagovna borza (13 L m > Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 78 vair. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. srednieba-5ka, 79 kg in baška. okolica Sombor, 78 kg 145 — 150; gornjebaška. 79 kg 148 do 152.50: baška. ladja Tisa in baška potiska, 79 kg 147.50 — 152.50; baška. ladja Begej, 79 kg 145 — 150; gornjebanatska, 79 kg 142.50 — 147.50; banatska. oariteta Vršac 140 — 145 Jermen: baški in sremski novi 64/65 kg 110 — 115. Koruza: baška 113 _ 115: okolica Sombor 114 - 117: banatska 111 — 113; sremska. okolica §id 117 — 119; baška, franko vagon Sisek 131 — 133. Moka: baška. banatska »0g« in »Ogg« 220 — 230; *2< 205 — 215; »5« 190 do 200; >6« 180 - 185; >7« 145 - 155; •>3; 100 _ 105. Otrobi: baški v jutastih vrečah 92.50 — 97.50. r Iz življenja Po podpisu lausannskih pogodb im sveta Jantar in kri Angleški ministrski predseumk Mac Donald na povraucu aomov v jranzu. i^cvo od njega angleški poslanik v Parizu lord Tyrrell, desno od njega njegova in Tyrrellova toči, V krogu francoski ministrski predsednik Herriot ob povratku v Pariz, kjer so ga pričakali s šopki cvetlic. Gobavost j® ozdravljiva Gobavost, najstrašnejša med boleznimi, je ozdravljiva! Uspelo je najti lek, ki jo ozdravlja! Kakor je nepričakovana ta vest, tako nepričakovan je tudi način, kako so prišli do tega odkritja. Neka stara indska pripovedka pravi, da je živela nekoč bajno lepa kraljična po imenu Siza. Oče in mati sta bila nanjo pc nosna. Nekega dne pa je zbolela in v * zdravniki tega sveta ji niso mogli pomagati. Prijela, se je je namreč gooavost Ker druge rešitve ni bilo, so jo izgnali v skalnato jamo, kjer je živela samo od tega, kar so ji metali sočutni ljudje. V istem času je živel v nekem vzhodnem kraljestvu kialjevič. ki so ga isto tako izgnali radi gobavosti. Ta kraljevič je neke noči sanjal, da vidi majhen, okrogel sad in čuje glas, ki mu pravi: »Jej ta sad in boš ozdravel. Potem boš na isti način rešil neko kraljično«. Kraljevič je našel sad itd. itd. Pravljica se končuje kakor pač pod bne pravljice. Ker pa ve indsko ljudstvo povedati še marsikaj podobnega v zvezi z gobavostjo. so začeli ameriški zdravniki iskati za realnim jedrom te pravljice. In res je našla neka ekspedicija pod vodstvom prof. Rccha v Sla mu pred nekoliko leti sad, ki mu domačin- pripisujejo zdravilno moč zoper gobavost. Imenovali so ga čolmo-gra. Ekspedicija je vzela mnogo teh sadov in semena v Ameriko, kjer so začeli takoj s poskusi. Kakor poročajo sedaj iz ženeve, je Kozlova kariera »Magični« beli ktziiček, ki ga je zaman poskušal spreobrniti v lepega mladeniča prof. Pryce na Broknu, je malo pripomogel proslavi Goethejeve stoletnice. Angleški »čarovniki« so imeli malo uspeha s poncvitvijo Valpurgine noči iz »Fausta«. Kljub temu je postal kozel slaven. Plesalka Goldschneider, ki nastopa v enem izmed berlinskih barov, ga je kupila za 800 Din ter bo z njim vsako noč ponavljala na odru »Brokenjiki čudež«. Imela bo več uspeha kakcr londonski profesor. Kozel se bo redno spreminjal v mladeniča, ker bo za to skrbel režiser oz. gledališki mojster. uspeh teh poskusov ta-le: Uživanje sadov samih na sebi ima le v redkih primerih nekaj uspeha, pač pa se je izkazalo olje, ki so ga iztisnili iz njihovih pešk. To olje injecirajo pod bolna mesta telesa in učinkuje s presenetljivim uspehom, vsaj v začetnem štadiju bolezni. Poskusi se vršijo še dalje, pokazali pa so že doslej, da je zdravilna veda po zaslugi stare pravljice našla nenadejano sredstvo zcper strašno kužno bolezen. Na bližnjem in daljnem Vzhodu je ta bolezen še danes ena najtežjih in zdravniki so bili pred njo brez moči. Vse, kar so mogli storiti za nesrečne okužence, je bilo to, da so jih zapirali daleč od ljudi v posebna koncentracijska taborišča, kjer so bolniki polagoma segnili ob živem telesu. Nemški privatni docent dr. Heinrich Lampert že dolgo raziskuje vpliv raznih snovi na kri in je odkril, da močno oros-Ijive snovi, kakcr steklo in milo, a tudi kremenec, c°luloid in »neplemenite« kovine sesirjenje krvi pospešujejo, smole, svinec, parafin in plemenite kovine pa zadržujejo. To ni brez praktičnega pomena. Pri dosedanjih preiskavah krvi, zlasti za transfuzije, so bili prisiljeni primešati substance, ki zadržujejo zasirjenje zaradi steklenih posod, v katerih se te preiskave vršijo. Dr. Lampert pa priporoča uporabo umetnih smol namestu stekla in zlasti jantar, ki zadržuje zasiritev, je prozoren, trden in se da lahko sterilizirati. Srednjeveška straža Connaughtski vojvoda nadzira kraljevo telesno stražo pred londonsko St. James palačo. Straža je še zmerom tako oblečena, kakor je določil angleški kralj Henrik VIL leta 1485. ■■ I imunmnumnuHnimiijmi Izšla je nova številka ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah. Curtisova obsodba Kakor poročajo iz Flemingtona v Zedinjenih državah, je tamošnje sodišče obsodilo na eno leto ječe in 1000 dolarjev glc.be brodolastnika Johna Ourtisa, ki je igral vlogo »posredovalca« med Lind-berghom in roparji, ki so slavnemu letalcu ugrabili in usmrtili prvorojenca. Cur-tis pa je s svojim »posredovanjem« samo nesrečnega očeta in oblasti vodil za ncs. Vretenasta oblika za luksuzne avtomobile Maybachove avtomobilske tovarne so spravile v promet nov tip luksuznega vozila, pri katerem so kolikor mogoče upoštevane ugodne aerodinamične oblike. Prednji del tvori z blatniki, žarometi, hladilniki in motorno pokrovko močno enotno celoto, zadnji del pa se končuje v robovito konico, ki omogoča gladko odtekanje zraka. Zastonjkarji Oče francoskega gledališča Moličre se je vse življenje ogorčeno boril z neštevil-nimi zastonjkarji, ki so mu zagrenili ves uspeh. Po pariških nazorih XVIII. stoletja so kupovali vstopnice samo malopo-membni rodoljubi z dežele, ki so s tem priznali, da nimajo nobenega vpliva ali protekcije. Kraljeva telesna straža, mušketirji pariških polkov, lakaji in služin-čad uglednih oseb ter sploh vse vojaštvo so hcteli zastonj gledati predstave v gledališču »Comedia«. Ljudic so se sramovali kupovati vstopnice pri blagajni. Plemiči, ki so imeli v najemu častne prostore desno in levo na odru samem, so plačali zadnjega vsakega meseca. Kakcr vedno so kmalu pričeli posnemati to prednost častihlepni zastopniki meščanskega stanu. Vsi boljši prostori v »Co-midii« so postali abcnirani, kakor bi rekli mi zdaj, a to je imelo slabe posledice za gledališče. Med abonent' je bilo izredno veliko slabih in brezvestnih plačnikov, če je imela predstava noseben uspeh, je doživelo Moliferovo gJedališče nove usodne neprilike. Vojaštvo, ki se je sicer malo zmenilo za dramo, se je spominjalo svoje »pravice«, oblegalo poslopje in zahtevalo brezplačno vstop. Igralci so bili včasi v življenjski nevarnosti. Nekoč so zabodli vojaki pogumnega blagajnika, ki je od njih zahteval vstopnice za predstave »Meščanskega plemiča«. Sončni kralj Lcuis XTV. je zelo obsojal zastonjkarstvo in ponovno poudarjal, da nikakor ne bi smeli meščani »komedijantom« cdjedati pošteno zasluženega kruha. Moliere je naposled sestavil listo onih oseb, ki so imele pravico do brezplačne ali znižane vstopnice. Sluge so ostro pregledovali listke. Vrata v gledališko dvorano so se odpirala po vrsti, da bi se preprečile v gneči umljive zlorabe zastonjkar-jev. Igralci niso smeli vabiti sorodnikov in znancev v bližino gledališča, da bi jih pričakovali po predstavi pred vrati. A vse te odredbe so malo pomagale. Pod Napoleonom so zcpet morali potožiti igralci, da »stradajo zaradi nasilnosti številnih generalov in uradnikov«, ki brezplačno prihajajo k predstavam, češ da je to njih stara pravica. Cesar je obljubil igralcem, da bo plačal za svojo ložo letno 12.000 frankov in da bo opomnil svoje generale. A kljub temu je vse ostalo po starem... Južni tečaj v Kaliforniji Prebivalci Arkadije, malega vrtnega mesteca, ne marajo soseščine Hollywooda. Nekega vročega jutra so zagledali, da je pokrival njihove nasade visok sneg. Izkazalo se je. da je opravil vlogo snega mavec. V Hollywoodu so porabili 1,250.000 kg te snovi za umetni južni tečaj. Ponoč-ni veter je zasul z mavcem tudi bližnjo Arkadijo. Mavec so sesuli na plahte, da bi naredili »naravne snežene gube«. Sne- ženo polje je merilo 10 štiri jaških km. Inženjerji so zgradili točni posnetek Byrdove »Male Amerike«. Postavili eo »snežene« hiše in hribe iz desk in platna. Tovorni avtomobili so dostavili 750 ton kemično pobeljenega suhega koruznega listja. Znojni delavci v kopalnih hlačah so sprožili »strojni vihar« in močan veter je pričaral koruzni »sneženi metež«. Beli ko, smiči so se tako lesketali na soncu, da so morali vsi delavci natakniti temne naočnike kakor na pravem tečaju. Režiserji so se tudi spomnili na sapo, ki se vije ljudem iz ust na mrazu. Delavci, ki so romali preko lesenih »ledenih« gor, in igralci, ki so »tonili« v varnih lužah teple vode, so morali natakniti tenke gumijaste krinke, ki ščitijo usta, zobovje in ustno votlino. Držali so med zobmi male koščke ledu in proizvajali povsem naravno soparo pri dihanju. Nad sneženo puščavo je letal enokrov-nik, ki je izvajal vse potrebne umetnosti in gibe pri reševanju pctapljajočih, raziskavanju nepoznane dežele itd. Na visokem umetnem hribu je stal velik žerjav. Ko so odstranili zastore, so vsi videli, da drži v višini 75 metrov tečni posnetek letajočega enokrovnika. Nagačen slamnati mož ob krmilu je bil oblečen kakor letalec. Pravi enokrovnik se je odstranil, čim so dvignili zastor. Režiser je dal znamenje. Delavec ob žerjavu je spustil ponarejeno letalo na tla. Zarilo se je v sneg in takoj pogorelo. Osem aparatov je med tem posnemalo od vseh strani zaključni ganljiv prizor »tragične smrti kapitana Parkerja v zraku«. Campbett King Gillette Na svojem milijarderskem posestvu v Los Angelesu je umrl, kakor smo že kratko poročali, v starosti 77 let Campbett King Gillette, izumitelj po njem imenovane brivske kline in pripadajočega aparata. Oče mu je bil preprost mož, mati avtorica znamenite kuharske knjige. Mladi Gillette je bil zastopnik neke par-fumerije in se je moral zaradi boljše vna-njosti obriti po trikrat na dan. Ker pa mu je bilo to predrago, je začel misliti na aparat za britje, ki ga je po nekoliko letih tudi izumiL Družba, ki se je ustanovila na podlagi tega izuma, jc L 1901. razpolagala s 5000 dolarja glavnice, ki je sčasoma narasla na preko 30 milijonov dolarjev. Ta skok bomo razumeli, če zvemo, da so samo lansko leto prodali za 14 in pol milijona dolarjev Gillettovih klin! Družba ie danes tako bogata, da je lahko brez skrbi odpisala znesek 3.5 milijona dolarjev ta patente, ki jih ima prijavljene po vsem svetu. Seveda si je s tem prihranila tudi velikanske stroške za davke. Tudi pred Gillettom so bile v prodaji razne brivske kline, kakor jih tudi danes izdelujejo druge tvrdke, a če pomislimo, da je največja ameriška konkurenčna družba v i6tem letu prodala »komaj« za 1 milijon dolarjev svojih klin, tedaj moramo reči, da si je Gillettova klina res osvojila svet. V 30 letih svojega obstoja jc njegova družba prodala že 3 in pol milijarde klin. Dražba vzdržuje armado lastnih detektivov, ki neprestano stikajo za prestopki zoneT njene patente in za posnetki. Ti detektivi so nedavno tega odkril: podjetje, ki je posnemalo Gillettove kline. V samih štirih newjersevsk;h mestih so zaplenili 4 mil;ione teh klin. Boj proti ponarejevalcem ie silno tež^k, ker se ti br^niio z vsemi. Čisto amerišk:rni sredstvi. Tako so farno eni izmed prič ponudili 1500 dolariev odkupnine in no 50 dolariev vzdrževalnine za vsak dan, ki bi ga prebila med procesom v inozemstvu. Kij se da' NJiih lTcoda ip cesto zelo zsnimiva. Tako je v New Yorku znamenit urar, ki izdeluje natančne nihalne ure iz starih brivskih klin. V Brook-linu v državi Massachusetts pa je star poljedelec, ki si je iz starih klin zgradil izvrsten kosilni stroj. Usoda klin. ki odnesejo pri fabrikaciji kakšno pogreško, pa ;e bolj turobna. Neka ameriška stražna ladja je naletela v newyorških obalnih vodah na King Gillette majhen parnik, iz katerega so ljudje metali skrivnostne zavitke v morje. Misleč, da gre za tihotapce alkohola, so izvršili stra-žniki preiskavo. A v svoje veliko začudenje so odkrili, da so v paketih same malenkostno pokvarjene, drugače nove brivske kline. Na ta način jih spravljajo fabri-kanti s sveta, da ne bi škodovale dobremu imenu njih fabrikata. Na tistem parniku je bilo 19 milijonov takšnih klin in štirje ljudje so imeli štiri ure dovolj dela, da so 6e iznebili vseh. Princ Maklakov pred sodniki Te dni je padla v Lipskem sodba nad knezom Nikolajem Maklakovim, ki so ga bili pc stavili, kakor smo svoječasno poročali, pred sodnike zaradi raznih pustolovščin in goljufij, ki so ga že večkrat prej spravile v ječo. Izdajal se je za rednega profesorja na carski univerzi v Petrogradu in za inženirja, imel je za seboj zelo pisano življenje, v katerem se je udejstvoval v vseh mogočih poklicih kot avtor, publicist, ju-rist, igralec, kavalir, kemik, filozef in znanstvenik — povsod z velikim talentom in tudi z uspehom, a brez trdnega smotra in vztrajnosti. Ta mož, ki bi bil vreden, da ga opiše pero kakšnega Dostojevskega, je tipičsn predstavnik ruskega aristekrata, ki sta ga življenje in lastna neugnanost vrgla iz tira. Nima domovine in Rusijo sovraži, dasi je njen sin — drugod se mu pa tudi ne posreči, da bi si dobil domovinsko pravico. Išče dela in nikjer ne najde nekaj, kar bi ga stalno zaposlilo in pritegnilo nase. Živi preko svojih razmer in razsipnost ga tira v vsakovrstne bolj ali manj nerodne pustolovščine in goljufije, ki ga neprestano spravljajo v dotiko s čuvarji pravice. Pri tem se čuti za žrtev, a vlogo žrtve igra s pozerstvom in odrsko patetič- nostjo, tako da ne more nikogar prepriča' ti, najmanj pa može postave. A njemu je to vse eno. Glavno je, da so sedaj tudi uradno priznali, da je knežjega rodu (sin kneza Galicina in pcsinovljenec ruskega generala Maklakova), da so mu priznali njegovo akademsko izobrazbo in da bodo sedaj napomembnejši listi sveta pisali o njegovi »tragični« usodi (ki je pa tragična v čisto drugačnem smislu, nego si jo predstavlja on). Dve uri je v briljantnem, duhovitem in sentimentalnim dušam v srce segajočem obrambnem govodu slikal svojo preteklost in nemilo usodo, ki ga preganja, dame v ■poslušalstvu so se na glas jokale, državni pravdnik je imel kisel obraz, ker je moral požreti marsikatero bleščečo bodico na svoj naslov. Odgovarjati se mu ni upa L Ko pa je bila razglašena obsodba, po kateri so mu sodniki prisodili še 17 mesecev ječe in to z upoštevanjem vseh olaj-šalnih okolncsti (drugače bi bila kazsn neprimerno večja), je stopil k državnemu pravdniku, se mu teatralno priklonil in dejal: :Moje čestitke, zmagali ste!« In ko bo prebil to kazen, med katero bo svet že davno pozabil nanj: koliko časa bo spet treba, da ga bo z novimi pustolovščinami opomnil nase ? Osemdeset besed Profesor Confida, tolmač za tuje jezike pri pariškem policijskem ravnateljstvu, ima izredno veliko slušateljev pri svojih predavanjih. 450 stražnikov se uči angleščine, 180 nemščine, 160 italijanščine in 100 španščine. Pouk ima seveda povsem praktičen značaj. Predavatelj pove stavek slušatelji ga vsi skupaj na glas ponavljajo in prevajajo. Prevod je istočasno razviden na ekranu, kjer tvorijo električne žarnice velike razsvetljene črke. Na ta način je najlažje zapomniti stavek. Stražnik, ki položi po končanem tečaju izpit, nosi na rokavu trak z označko »Tolmač«. Ima potem nekoliko večjo plačo in tudi boljše izglede za napredovanje. Prof. Confida je po večletnem pouku prepričan, da potrebuje policijski tolmač samo 80 besed, ki zadostujejo za oblikovanje najpotrebnejših stavkov. Stražnik, ki je zapomnil 80 besed in malo slovnice, bo vedno lahko odgovoril tujcu na stavljeno vprašanje. Izkušnja uči, da so ta vprašanja vedno ista. Seveda potrebujejo tolmači pri razpravah ali zaslišanju več besed, tcda pojasnila, ki jih daje stražnik v Službi, na cesti, so vedno kratka. Aretacija berlinskega bančnega defravdanta v Pragi WM Willl Seiffert, ravnatelj berlinske banke za trgovino in zemljišča, ki je po polomu banke zbežal v inozemstvo, je bil aretiran v Pragi. Poloni banke, kjer je izgubilo več tisoč obrtnikov svoje premoženje in v koje nadzorstvenem svetu je bilo več uglednih politikov, je povzročil svoječasno ogromno senzacijo. močino ■iiKiiininHinumiiiiimurouim oblecite lahne suknjiče, modne hlače, motociklisti pa Bajazo obleke. V veliki izberi blago za turistovske obleke. — Najcenejša oblačilnica Drago Schivab, Ljubljana Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesju, slabem okusu v ustah, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Navodila za poslance Louis Bartou objavlja v pariških dnevnikih tale dobrohotna navodila za novoizvoljene narodne poslance: Ne dolgočasi poslušalce z učenimi reki, a 6e jih navajaš, ne ponavljaj venomer »oprostite«, ker bodo sicer vsi mislili, da si ošaben. — Ne zatrjuj vsak dan, da si vnet rodoljub: naveličali se te bodo. — Ne govori, da ne maraš postati minister: nihče ti ne bo verjel. — Prekinjaj govornike samo v skrajni sili, a pazi, da boš to storil vljudno in duhovito. — Ne zmeni se za medklice nasprotnikov, ki te hočejo zmotiti pri govoru. Zavrni jih samo takrat, če bo to v tvojo korist in pred vsem, če jih boš lahko osmešil. — Nikar ne kriči, da bi zamašil usta tvojim nasprotnikom. V sličnih primerih kaže vedno — počakati. Vsak dan ena Oddajalka sobe: »In kar se tiče razgleda, si ne morete želeti lepšega!« (»Nebelspalter«) >JUTRO< St 162 Četrtek 14. Julija 193z. Michel Zčvaco: 91 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Ne maram, da bi me imel za zavratnega morilca, kakršen je sam.« Vzel je meč in ga dal tia nasprotno stran, na nizko omarico, tako da ga je moral Goncini takoj zagledati. Nato se je vrnil v svoj kot za vrati. ^ Maž, ki je s tolikšno samoumevnostjo počenjal vse te reči, je bil vitez de Pardaillan. Da pojasnimo bralcu, kako ie mogel biti tu, se vrnimo k Jehanovim trem tovarišem. Ko so Carcagne, Escargasse in Gringaille zapustili svojega glavarja. so bili krenili dalje proti Sv. Evstahiju. Kakor vemo, jim je bila Concinijeva radodarnost napolnila žepe. V tem stanju sta jih takoj obšla žeja in glad, dve potrebi, ki so jima zdaj lahko ustregli vzlic nenavadni uri m strogim policijskim odredbam. Poiskali so ulico Champ Fleuri tam za louvrskimi vrtovi, ki je spajala ulico Saint-Honore z Beauvaiško ulico. Ulica Champ Eleuri je bila gostoljubna. Ure so minevale, in ko je prišlo popoldne tistega dne, so se spet pokazali vsi trije z dokaj nemarnimi usti, šibkimi nogami in olajšani za precejšnje število srebrn.iakov, zato pa tem bolj zadovoljni s seboj. Ccnciniju se po snočnjih dogodkih niso upali pred oči. Slutili so. kako bi jih sprejel. In ker niso imeli več ne gospodarja ne pravega posla, so bili nekam v zadregi. Ne vedoč, kam bi se deli, so naposled pristali v ulici Tirechappe, ULTURNI PREGLED češka glasba ob vsesokolskem zletu Glasbeni vtiski iz Prage (I.) Višina češke glasbe. — Dve matineji v »Lucerni« — »Češka filharmonija« in »Moravski učitelji«. — Zahajajoča zvezda Jana Knbelika. — Nastop in uspehi Zdenke Zikove. ki je šla vzporedno z ulico Arbre-Sec. Nagon jih je zvafcfl v krčmo, ki ni bila daleč od bivališča njihovega glavarja Jehana. Govorili so seveda o njem. Takisto so govorili o gospodični, ki je bila — kakor so omenjali — kraljeva hči, in pa o vrlem plemiču (vitezu Pardaillanu), ki so ga bili zbudili sredi noči. Obujali so spomin na vse, kar so bili doživeli od snočnjega večera. »Do nadaljnega smo torej brez posla,« je menil Carcagne, ki je bii praktičen človek. »Zdaj si bo treba od slučaja do slučaja služiti kruh Zdi se mi, da so dobri časi minili.« »Oho! Kakor da ne bi bilo našega Jehana!« »Nu, nu, ta se bo oženil s svojo deklico; gotovo je bogata, kakor vsaka kraljevska hči. Zakaj nas ne bi vzel v svojo službo?« Ta misel je pomirila Carcagneve skrbi. »Tri sto kosmatih,« je zdajci vzkliknil Gringaille, »če si predstavim obraz signorja Concinija, ko ga je prišel Jehan razvezat!« »AH res misliš, da se je vrnil tja?« »Carcagne! Mar meniš, da se ni imel Jehan ničesar več pomeniti s Concinijem?« »Ta ubogi Carcagne ni dosti manj neumen od Perfekta Gou-larda!« je sočutno dejal Escargasse. »Nu, kaj pa vem!« je zagodrnjal Carcagne; primera s Perfektom Goulardom, čigar neumnost in nevednost sta bili obče znani, ga je žalila. »Prepričan bodi,« je resno nadaljeval Gringaille, »da se je Jehan vrnil h Conciiniju in mu z enim svojih sijajnih sunkov za večne čase dokazal, da je bilo napak, ko se je dotaknil njegovega dekleta.« »Ti torej misliš,« je rekel Escargasse, »da se je Concini preob-jedel železa? Seve, to je kaj neprebavljiva hrana!« »Mrtev je. Satan naj da njegovi duši večni mir m pokoj,« je pobožno pritrdil Gringaille. »Amen!« sta rekla tovariša. In vsi trije so se zagrohotali. Odšh so tja v en dan, na slepo srečo. A preden so napravili petdeset korakov, so zapazili — kaj mislite, koga? Tistega, ki so mu bili pravkar zapeli posmrtnico. Concinija, živega, zdravega, elegantnega in podjetnega kakor le kedajl Toliko da so se utegnili potuhniti. Concini je šel mimo njih, ne da bi jih bil opazil. Molče so se spogledali. Dokaj bledi so bili in v očeh vseh treh se je zrcalila ista misel. Gringaille si je zategnil pas, kakor bi hotel reči, da se bližajo nevarni dogodki. »Pojdimo!« je rekel. Ni mu bilo treba razlagati, kaj misli. Tovariša sta ga razumela. Minute ni trajalo, pa so stali pred hišo, v kateri je stanoval Jehan. Gringaille je sam planil po stopnicah na vrh. Vrnil se je takisto naglo. Njegov obraz je bil razočaran. »Nu?« sta tesno vprašala tovariša. »Vrata niso bila zaklenjena, postelja ni poležana. To pomeni, da se ni vrnil domov.« Poparjeni so se spogledali. Gringaille je premišljeval in si vihal nos. »Morda pa ni Šel v Podganjo ulico?« je sprožil Ca-rcagne. »Ali bi se bil po tem takem Concini sam razvezal?« je dejal Gringaille in skomignil z rameni. »Tega pa res ne verjamem, da bi bil Concini našemu gospodarju Jehanu kos,« je resnobno rekel Carcagne. »Jehan bi ga pojedel v kisli juhi.« »Kako sta neumna!« je vzrojil Escargasse. »Cepca, ali vama ne gre v glavo, da je mogel Concini, ki je živ in prost, le s kako za-vratnostjo premagati našega Jehana? Ne hiša ne gospodar mi nista bila po godu.« Zagreb, 12. julija. Praga in glasba — to sta' dva ozko zra-fcčena pojma. V Pragi si glasba vsekdar prizadeva, da bi dosegla najvišji umetnostni nivo in bila meri'o za vso Evropo. V dosego takega smora je treba v prvi vrsti zavednih vodilnih osebnosti, velike doze avtokritike in brezkompromisnega stališča nasproti vsemu, v čemer umetnost vidi svoje svetinje-To pa ima Praga v polni meri, zato se praske prireditve lahko merijo z najstrožjim umetnostnim merilom. Lahko jih razčlenja-mo do najdrobnejših podrobnosti, ne da bi pri tem zgrešili v eufemistične fraze; nasprotno. praške prireditve zahtevajo in prenašajo 'lajresnejše imediantno stališče. Seda , ko so skoraj že povsod zaprte koncertne dvorane in vsa gledališča, je v Pragi ob vsesokolskem zletu cveio bujno glasbe-ro življenje, ki bi bilo tudi vsaki sezoni v čast. Na vseh straneh so prirejali roprezen-tativne koncerte, gledališča so uprizarjala svoja najboljša dela, da pokažejo tujcem, kaj zmorejo. Vprav inipozantno so se vrstila ra koncertnih programih in gledaliških lepakih najbolj sloveča imena čeških skladateljev. s čimer so vse prireditve dobile izrazit češko - nacijonalni značaj. Toda Cehi ni>e pozabili tudi ostalih slovanskih narodov: njim je takisto veljala zadostna pozorno? * \ F. o nekoliko glasbenih slik izza nepozabnih dni vsesokolskega zleta v Pragi: Velika dvorana »Lueerne«. Ta impozantna, prekrasna in največja praška dvorana, leži globoko pod zemljo m ima samo to veliko napako, da nad njo teče ulica, zato na nekaterih mestih slišiš ropot vozov, ki gredo nad dvorano in to te včasih občutno moti pri koncentraciji in popolni predanosti poslušanju. Še nekaj je, kar mo-ii v tej dvorani: luč. Človek je prisiljen gle-ri:'!i več tisoč električnih žarnic, ki mečejo svojo svetlobo naravnost v oči. Drugače pa je ta dvorana po svoji razsežnosti in arhitektonski lepoti vprav vzorna. i. slavnostna matineja. Otvorila jo je »Ce-ska filharmonija« s slovesno zletno ouvertu-ro Bohuslava M a r t i n u a. Pri nas so tudi že izvajali nekatere skladbe tega mojstra; poseben, skoraj senzacijonalen uspeh Je imel s svojim godalnim kvartetom. Ta kvartet je napravil name mnogo globlji in trajnejši vtisk od prigodne »Slavnostne sletove ouverture«. Tisti ognjeviti temperament, ki ga je pokazal v svojem kvartetu in v simfonični sliki »La Bagarre«, se je v tej ouver-turi kar izgubil. Nastalo je zgolj prigodni-ško delo.. • Kot drugo programsko točko ]e odigrala »Češka filhaimonijas: Novakovo simfonično pesnitev »V Tatrach«. Ta mogočna izvedba z najbolj poklicanega mesta ost?.ne slehernemu poslušalcu v trajnem in raiprijetnejšem spominu. »Češka filharmonija? je pokazala, da je najodličnejša pred-staviteljica češke orkestralne kulture in dostojna slovesa, ki ga ima po vsem svetu. 1 a orkester nas ogreva vedno znova s temperamentnim načinom muzicirania. s stilnim olanom, z bleščečim glasbenim izrazom, vštevši še vse izredne tehnične sposobnosti crkestrovib skupin. Na čelu orkestra je bil prof. F. S t u p k a, glasbenik močnih in izrazitih dirigentskih sposobnosti. Stupka dirigira solidno in mirno, vendar se na posa-p ezn;h mestih navduši in razgreje s tako ognjevitostjo, s kakršno se orkester tempe-rarrf-ntno podreja njegovim kretnjam Zato opaziš v njegovem muziciranju gradacijo ic kulminacijo, ki nikdar ne zgrešita učinka. Bapi>t »Narodnega divadla« Viiim Zt-t e k, ki je v Zagrebu gostoval v dveh svojih r.a;bo';?'b Jojah. je nastopil na kcneeiPJ s prav močni'.1 uspehom. Pel je pesmi m ari e Bendla, Novaka. Dvof&ka. Fibicha ln Smetane- on je prav poseben ljubimec praškega občinstva, o čemer so pričale presrč-r.f cvacije. Posebno nadarjenega in zrelega umetnika c.-in spoznal v mladem pianistu Radiju Firkušnem. Nastopil je bil z Dvofako-vim koncertom G-mo! op. 33. Ker je tehnično in muzikalno na višku, mu uspeva, -elesu »največji pomlajevalec sveta«, Izumitelj — brivskega aparata King Camp Gillette. Kot literarni suriozum naj navedemo, da je mož, ki so mu milijoni moških dolžni hvalo, sukal tudi pero. Spisal je več knjig, ki se bavijo s socialni- ma vprašanji, le-ta je hotel reševati s tako lahkoto kot problem britja. (»Gilletto-vo socialno zveličanje«, »Gillettova rešitev industrijskih vprašanj«, »World Corporation« itd.). Obenem je ta getiemen bil znani mecen atletov. Šport Borba za točite med Ifirifo in Primorjem Prihodnjo nedeljo bomo imeli vnovič svoj »derbv«. Ilirija bo merila 6voje moči s Primorjem, ali pa tudi obratno. Že danes pa je jasno, da bo to borba, kakršno nam nudijo le velike mednarodne tekme. Naša športna publika se je o tem pri gostovanju Rapida sama prepričala. Videla je na lastne oči, da nam tuja moštva prinašajo rutino, da nam odkrivajo blestečo tehniko, vzorno taktiko in kaT je podobne ropotije v nogometni umetnosti. Enega pa nam dati ne morejo, to je duše, notranjega ognja borbe, skratka igre, kakršno dajejo doma proti domačim rivalotn. Take tekme, po lepoti, tempu in po notranjem elanu najboljše kvalitete 60 nam doslej dala prijateljska in prvenstvena srečanja med Ilirijo in Primorjem. Tu gre za več kot za nogomet. Tu se srečata tradiciji, tu se borita dva povsem različna temperamenta, Ilirija ima svoje stare, preizkušene vrline, Primorje pa vlaga v borbo nekaj svojega. Slučaj je nanese!, da se oba dolgoletna ljubl janska rivala to pot srečata v malo za-vidnem položaju napram ostalim tekmecem zagrebškega izločilnega tekmovanja. Nič za to, Ilirija in Primorje ostaneta navzlic temu dva močna zastopnika našega nogometa in upajmo, da nas bo v tem potrdila tudi nedeljska tekma. Ne, v dekadenco našega nogometa ne moremo verjeti, nasprotno: tekme zadnjih dni in tednov so pokazale, da nas nista spremljala ne sreča, ne sodnikova objektivnost. To pot pa smo lahko gotovi, da bosta dve točki na vsak način ostali doma. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes na igrišču ob 18.15 otVvezen sestanek vseh juniorjev zaradi predstoječih juniorskih tekem. Vsak naj prinese seboj legitimacijo! Seja načel s t va nogometne sekcije danes ob 20.30 v kavarni »Evropa«. SK Svoboda (Ljubljana). Danes točno ob 18.30 obvezen trening I. in II. garniture na igrišču Primorja. Postava I. garniture: Manojlo, Slavko, Potekal, Boncelj I., Habiht I, Bogme, Adolf, Janežič I., Rudi, Lave, Stane. Postava II. garniture: Mirko, Marjetič. Jože (Spreitzer), Usnik. Feliks, Habiht II. (Serše), Boncelj II., Jakše, Andrej, Jeršek, Smrekar. Poleg teh morajo priti na igrišče tudi vsi ostali aktivni igralci, ker bo po treningu ob 20. Obvezen sestanek v garderobfi. ŽSK Hermes. Danes ob 20.30 sestanek prireditvenega odbora. Vsi in točno! TSK Slovan. Jutri, v petek ob 13.30 na igrišču Primorja obvezen trening, katerega naj se brezpogojno udeleže igralci prvega moštva. Po treningu sestanek za. nedeljske tekme. Kdor se treninga ne bo udeležil, ne bo prišel v poštev za bodoče tekme. SK Korotan (Kranj). Danes ob 20.30 seja odbora v knjižnični dvorani Narodnega doma. SK Domžale ima v nedeljo v občinski posvetovalnici svoj izredni občni »bor z dnevnim redom: izmemembia pravil. SK Korotan (Kranj) : SK Ilirija II. 4 : 3 (2 : 1). Prošlo nedeljo je SK Korotan odigral prvo poskusno tekmo za sprejem v JNS. Nasprotnik mu je bil rezervno m >-štvo Ilirije, katero so domačini precei nepričakovano, a povsem zasluženo odpravili s 4 : 3. Kranjčani so igrali skrajno požrtvovalne ter niso klonili in popustili niti potem, ko so morali večii del drugega polčasa igrati z 10 možmi. Sodnik je bil namreč primoran zaradi pregrobega in namerno povzročenega foula levega branilca izključiti. Šele v zadnjih minutah, ko so Ilirija-ni z vsemi silami pritiskali na izenačenje. se je opazilo, s koliko požrtvovalnostjo so morali mašiti Kranjčani nastalo vrzel. Precejšen del igre pa so bili domačini v premoči in je kriva deloma smola, deloma pa neodločnost tria, da premoč tudi v rezultatu ni vidneje izražena. Vsi štirje goli za Korotan so padli po krilih. Sodnik g. Lu-kežič je bil povsem objektiven, je pa na eni in drugi strani malce spregledal. Kar je šlo na škodo Ilirije, 6icer publike ni mnogo vznemirjalo in se je razburjala le, kadar je čutila, da so domačini oškodovani. Ko pa je brla pred golom Korotana po Ilirije povzročena roka in je domača obramba z vratarjem vred pustila žogo mirno kotaliti se skozi gol, preveč zaupajoč vsevidnosti sodnika, ki pa te roke slučajno ni videl, so številni gledalci z glasnimi medklici in žvižgi dali duška svoji nezadovoljnosti. Toda tudi ti »drukarji« so se kmalu pomirili ter domače fante le še vzpodbujali ter jih, ko jim je isti sodnik odžvižgal tudi zmago, radostno pozdravljali. SK Tržič. V nedeljo je odigral Oldbov SKT z enajstorico, katero so tvorili tržiški brivski pomočniki, prvo nogometno tekmo. Zmago je prisodil nepristranski, zelo strogi sodnik brivskim pomočnikom, navzlic temu, da je vodila prva skupina v prvem polčasu s 4 : 0. V drugem polčasu so brivski pomočniki zaigrali prvovrstno in dosegli zmago 7 : 6. Tako lepe, zabavne in fair igre še ni bilo v Tržiču in 60 gledalci v polni meri prišli na svoj račun. Najboljši mož v enaistorici brivcev je bil g. Pave-šič, pri Oldbov moštvu pa vratar g. Urš;č. Prej pa so odigTale pokalno tekmo hazen-ska družina Ilirije z domačo družino. Rezultat II : i za goste. Družina SKT je igrala zelo požrtvovalno;,.~xen dar. pa ugodnejšega Tezultata.. ni. mogla doseči, ker je bilo pri gostih polovico igralk od prve. družine. Koledarsko motocikIistično društvo Sava v Ljubljani priredi v nedeljo 17. t. m. celodnevni izlet v Zupanovo jamo pri Gro-suplju, združen s kolesarskimi dirkami na progi Ljubljana—Grosuplje—Ponova vas —K rka—S t i on a—Vi šn j a g ora—G rosupl je— Pcnova vas, kjer je cilj. Zbirališče izletnikov kakor tudi start dirkačev je na Dolenjski cesti pri km 3. Odhod izletnikov z dvokolesi je ob 7.30. 6tart dirkačev pa ob 10.30. Odhod udeležencev z vlakom ob 7.13 zjutraj. Udeleženci plačajo pri ogledu jame 6amo polovično vstopnino. Izlet in dirka bosta gotovo privlačna, ker priredi prireditveni odsek društva »Soča« pod vodstvom agilnega predsednika g. Čotarja isti dan celodnevni izlet v Županovo jamo. Športniki udeležite se te prireditve ter s tem povzdignite zanimanje za lepi kolesarski šport, obenem pa tudi za naravne krasote naše lepe podzemeljske jame. Prvemu došlemu dirkaču podarijo I. darilo prijatelji kolesarskega športa društva »Soče«. fe življenia na dežel? LITIJA. V nedeljo je priredilo pevsko društvo »Lipa« pevski koncert s spremlje-vanjem orkestra. Obsežna dvorana kina Drage je bila zasedena do zadnjega kotička. Za Litijo je bil koncert dogodek prve vrste, ker dosedaj pri nas še noben pevski zbor ni nastopil s spremi j evan jem lastnega orkestra. Koncert je otvoril orkester z nekaterimi samostojnimi točkami, »J jih je brezhibno izvajal pod vodstvom g. Per-tota in žel za nje buren aplavz. Nato je sledilo zborovsko petje s spremljevaajem orkestra, ^lavna točka programa je bila Sattnerjeva »Jeftejeva prisega«. Učinek je bil mogočen in občinstvo je bilo naravnost očarano. Pevskemu društvu »Lipi« na odlično uspelem koncertu čestitamo. Da sta se pevski zbor in orkester dvignila na tako višino, gTe predvsem zasluga agilnemu in požrtvovalnemu pevovodji učitelju g. Milanu Pertotu, ki mu je zbrana publika tudi na koncertu samem priredila velike ovacije. PONIKVA. Nameravani javni nastop sokolskega društva na Ponikvi za dne 17. tega meseca se je zaradi krajevnih razmer in tehničnih zaprek preložil na dan 21. avgusta, na kar opozarjamo okoliška bratska društva in občinstvo. ROSALNICA. V nedeljo sfa se vršili v Beli Krajini dve prav lepi gasilski 6lavno-sti. Gasilsko društvo v Črnomlju je slavilo svojo 50 letnico, gasilci v Rosalnici pri Metliki pa so obhajali 10 letnico svojega društva in razvili svoj društveni prapor. Pri romarskih Treh Farah. kjer se vsako leto ob Jernejevem proščenju zbirajo tisočeri romarji in kjer je pieana velika zgodovina Metlike in Bele Krajine, je bil razvit gasilski prapor inje veljal ta praznik tudi matičnemu društvu v Metliki, ki ima največ zaslug za belokrajinsko gasilstvo. Novemu praporu sta kumovala gospa Agata Makarjeva in nien soprog, naro-dni prza. — 18: Salonski kvintet — 19: Slike iz narave. — 19.40: Prenos proslave francoskega narodnega praznika iz Beograda. — 21.30: Plesna glasba z Bleda. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Peeda 5« par; sa dajanje naslova tli u šifro pa S Dia. (1) Hišnik (ca) ki iima n«kaij laistniSh dohodkov, dobi službo v vili iv«nudbe na oglas, oddelek »Jutra'« pod šifro »Samo solidno«. 383S<>-1 Šoferja prvovrstn-iigia — M j« po možnosti tudti i zim" en čevljar. sprejmem takoj v službo. Naslov {rove ogl. oddeJek »Jutra,*. 38080-1 Fanta aH žensko ki bi vozila bolnika, sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2Si9t>-l Postrežnico ■pridrtio im vestmo sprej-meim taikoij. Predstaviti se j.e med t. in S. urrv v G-o-rupovi ulici št. 4/1II — lil 2S295-.1 Uradnico (ka) popo.l no>n*a samostojno slovansko, srbohrv. in nemško korespond.enti.njo, izurjeno strojepisko in ste-ne^rafinjo, vsestransko tr-gr.vsko nnobraženo moč z daljšo praikso sprejme takoj v«?, je tvorniško podjetje v Ljubicami. Na.sl.ov v oglasnem oddelku Jutra 38X0-1 Učenca krepkesa. iiz poštene hiSe si>re'ime Joško Kramo. trgovina mešanega blaga v Slivnici pni Celju. 28200-1 Učenko krepko in zdraho, s hTano iin stamovanjem v hiši strejm^-m v trgovino mešanega bla.sra na deželi. p.»nudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Učenka«. 28197-1 Fino šiviljo dobro ^ i it : eno = pre'meim za 2 dairmi na dom. V po-.šrev pride sanun prvovrstna moč. Ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pnd š'frn »Kv.šl ia I«. 28243-1 Frizerko v^ščio tu do mamikure, ter pomočnika »moJnega ondulncije al! samo ze. moško stroko sjtrejme takoj M. Gjuirim v Kamniku. 38365-1 V stalno službo sprejme takoj veliko podjetje blaigaijinič-arkio. kuharja. izvezbano kuharsko po-moičmico in tečaja. Za.hte-va se pepolna neoporečnost en izvt-žfhanost v svoji stroki, z dolgol etniimi spričevali. Na zavetnike in milo izve/bane se ne ozira. — Obširne ponudbe s preoi.si spričeval na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dolgoletna moče. 2851-3-1 Oskrbnika zrid.ružne fa.nme. zanesljivo ese-bo išče zadruga v Škofljici pni Ljubljani. 28316-1 Mlajšo kuharico snažno, spretno in pošteno, ki bi bila voljna opravljati tudi druga dom«ča dela, sprejme boljša rodbina. Ponudbe na podruž Tv »Jutra* v Novem mestu pod šifro »Mlajša ku-h.irica«. 28327-1 2 krepka vajenca za kovinsko obrt sprejme takoj tvrdka v Ljubljani. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Kovinska obrt«. 28314-1 Frizer, vajenko stairo od 14—16 lea go-spod.im.jeka dela, sprejmem taikoj. Naslov pove oglo^. oddelek »Jutra«. 28353-1 Potniki Službe išče VaaJca beseda 80 p«.r; za dajanj« naslovi »H ta šifro pa 3 Din. (2) Kdor išč* mesto potnika, plača ta reak« besedo 50 par; sa dajanj« naslova ali sa šifro S Dim. — Kdor aj vre j ema potnike, plača besedo po 1 Dinj ta dajanj« naslova ah za šifro pa S Dia. (6) Potnika vemraireega iin zainesljli/ve-ga sprejmem taikoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksna plača«. 28232-5 Kdor J S č e tasluika, plaža ta vsako besedo 50 paT; ta naslov ali šifro S Din. — Kdor a n d i zasluieik, pa za vsako besedo 1 Dnu, za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Zastopnika za Slovenijo, doibno uvedenega v špeeeriijskiih in kmlonijalndih trgwvinah, za prodajo eleiktromioit ornih mlinčkov im praždilra-kov za kavo, iščemo. Ponudbe na Puiblijoitoe, Za-?reb, Ilica 9 — poid br. 30801. 38108-3 Gospe aH gdč. zmožni olhiiskovaiti priva.tr.e strainke za predmet, ki se rabi vedno v vsaikem gospod injistvu. nudimo dober za."-'u7,ek. Naslov v oirlaf. oddelku »Jutra«. 28335-3 Gospodinjam nudimo cenene praiktičme novosti za gospodinjstvo, raznovrsitne koristne predmete že samo za 10 Din. Naše blaffo ne [>o®na krize. Agentom nudimo 25% provizijo im flksum. Največji prodajni predmet je naša krtača za vsesavam.je praihu. Breko.ukuiremčne cene. Vsaik je kupec. Zahtevajte prospekt BB. Šaipira, Dunajska cesta štev. 36. 28336-3 Mesarski pomočnik verama« v vseh v stroko spadaijo&ih delih, želi pre-meniiti shižbo k«.m na Gorenjsko. Potmidtoe na ogL oddelek »Jutra« poid ši(fro »Takoj sliužba«. 38251-2 Gospodična absolventka trg. šole. z večletno piisairniiško prakso. zmožma perfektno ste-nograffije im stroj eipisja — prosi za.poslemja v pfoaTnii Sprejme tudi mesto vzgojiteljice. Ponudibe na ogl. oddelek »Ju.tra« pod šifro »Zaupanja vredna«. 28181-2 Šofer s štiriletno praikso, veš? vseh popravil, išče službo h kaikiršmeimikoLi avtu. Govori siliovensko-, sribohrv. in inemiSko. Naslov pove off'-oddelek »Jutra«. 28380-2 Brivski pomočnik dober d.ela/vec in buibi štu-cer, vajaščiim« prost, išče stalno mesto za takoj. — Ivam ču/tič. brivski pomočnik, pmi S. Saitošek, Cr-nomeij. 38334^ Katera usmiljena družina vzaime petnaijstleitno učenko iz zaivoda za 6 tednov na poS»taiice? Dopise pod značko »Učitelijiea 31« na oglasni oddelek »J-utra«. 28368-2 Avto, moto L Vsak* beseda z« dajanj« za iifro pa 6 Dia. (10) lDSi beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali ta dajanje naslova 3 Din. (4) Maturantka išče inštnokoi.je za avgust Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Maituramtka« 38301-4 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle bprnciu, 192», 1ij Edpr Rim Inc. 411 rifbu ntem*. Jff j 294. Tisti večer je Tarzan govoril z Jane v štiri oči. Ona je to pot prvič spoznala globino njegove ljubezni. »Alj me nimaš prav nič rada?« jo je mirno vprašal Tarzan. Jane je v svoji srčni stiski dolgo molčala___ »Srečnejši boš brez mene,« je odgovorila naposled s šibkim glasom. >Omika-ni svet bj ti bil pretesen. Kmalu bi si zaželel prostosti.« Avto plašče ralHjea>e, dobro uporaMjl-ve, dimemaiij« 4.75—10, 5.00—5-50—<18 in tovorne 30 X 5 poceni proda J. Žiro-vniik, Ljiu/bljama, Ta/včaj'eva ulica štev. 6. 28281-10 A. J. S. motor 500 ccm. * brezhibnem stanju poceni proda Jeeib Leopold, Medvode. 27830-10 Avto z limuzino v brezdefektrnemi naijlboii-šem stamijiu, majlo rabljen, ugndmo naprodaj. Ogledat! v Kom pvn&kega. uiliioi št. 16 27883-10 Motorno kolo lfT5 ran1, mal.o ra'bljeno i-n brezhiibno poceni naprodaj v gairarai Expresis, Ve.gov« uJica 8. 283ir?-il0 B. S. A. motor 500 cm3 s prilkoldeo. generalno popravljen, raidi ge-liitve pocem-i naprodaj v Ljubi iaimi. Doaažateka cesta št. 15. 28310-HO Avto štir.isedežon, odiprt, ma.lo rabljen, z malo porabo bencina, proda Laimpret v Ljubljani, Gospoisvetslca 13 28330-10 Prodam OgJaai mg. snaSaja po 1 Dia beseda; za u-janj« oaalova aii m šifro 0 Dia. — Oglasi socialnega gnaAaja vsaka beseda 50 par: sa dajanj« raslcva ali sa šifro pa S Din. (6) Gramofon, plošče od 'Mu 16.— prodaja »Slager«, Aleksandrova 4. prehod »Viktorja« po-lače. 254-6 Otroški voziček lep na peresih, iin zaibetljko zeio poceni prodam. Na-sloiv pnive oglasni oddelek »Juitra«. 28306-6 »Boiler« lllS ran dolg im v premeru 40 em, malo rabljen naprodaj na staivbi Tomažič, Kairlo>všlka 2. 38332-6 Preko 50 različmifh goepodimjskiih potrebščin nudimo budi na otbroike po najnižjih cenah Zahtevajte naš ilus.trira.ni katajlog. Sapira, Duma.jiska cesta 36, veža. 28337-6 Kolesa ia besedo. Oglasi »o-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali ta šifro 8 Din, oziroma S Dia. CM) Moško kolo znamke »Waffenrad«, tek) dobra ohranjeno ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27343-lfl Vaška beseda 1 Dht: sa lajanje naslova a« sa Šifra pa 5 Dm. (1g) Hranilno vlogo do 1,000.000 Din ssgnirrae-ga hrainil. taivoda sprejmem za gozdmo veiepo-sestmo, da razbremenim dolg. Pomniidibe na oiglasjji oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna rurtkužiM^t-«. 28075-16 Pisalno mizo in trodeilmo (ran aro za p«s-m,a (ameiriikeunsko) im druge piisa-Tmiišike potrebščine za mamufafctiuimo trgo*vimo prodaim. Do^idse na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro »Likvidacija«. 28885-6 Praznih zabojev sodov ia pločevin, ikate!] veojo mmo®iitwi prodam. Ponudbe na osrias. oddelek »Juitir«< pod šifro »Ugodna cena«. 38196-6 Venec, šal in amerikanski k o v č e g prodaim. Naslov v ogla«. oddeJfeu »Jutra«. 2829S-6 Družabnico z nelkaj kapitala, za prevzem večje trgovine sprejme takoj mlnd samski tr-gwvec. Pomidibe je poslati na oglasni oddelek Juitra pod šifiro »Delarvma moč«. 28281-16 Staro vlogo 300.000 Din »Ljubljanske kreditne baoikfc« prevza mero kot posojilo proti do hrim obrestim in vknji.žhn na prvo mesto. Ponudbe na oglasmd oddelek Jutra pod šifro »Vloga 300.000« 38131-16 20.000 Din posojila za dobo 2 let iščem proti mesečnemu plačilu samih obresti 300 Din. Sigurnost Dofiise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »l 300«. 28301-16 PosečK Vsaka aa dajanje «a iifro pa i Dia. (30) -SI Vinograd, posestvo lepo, takoj prodam. — Vprašanja na oglas, od delek »Jutra« pod značka »Pohorje«. 28140-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodn-o n« prodaj. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«. 29100 20 Večjo stanovanjsko hišo v centru Ljubljane kupim proti gotovini. Poniud.be na oglas, oddelek »Jutira« pod šifro »K. M. S.« 28168-20 Enodružinsko hišo novo, z vrtom pmodam za 26.000 Dim. Pobrežje pri Mariboru, Stražumsfca c. 28345-20 Majhno posestvo radi bolezni prodam v Trbovljah, Gloibušak št. 369 283129-20 Mesarji, pozor! Tngioivsko hŠo z mesarskim lokaj om, vse skupaj oddam za dališo dobo. — Sprejmem budi hramidme vloge. Informacije daje F. Soklič, inflonmacijski biiro, Bled. £8332-20 2 enonadstropni vili lepi, novozigrajieni, z lepim ograjiemiim vrtom im z gospodar. poslopj em naprodaj. V viili dobro vpeljana trgioviima z mešanim blagom. 10 mimiuit od cestno železnice. Plača se lahko s bramiilinimi knjižicami — le nekaj v gobovimi. Naslov pove Oliga Mairtim-šek, Ljubljana, StreliSka olica St. 10. 283&4-(Xl Stavbišče 1600 kv. sežmjev, v industrijskem delu Zagreba — poleg »nduetiiiljskegia tira. primemo za vsaiko industrijo, prodam. Kot plačilo vzamem bamčrne viofene knjižice. — Panunibe pod »Industrija« na ogiasmi zavod Aloma Oompamy, Ljub- Vilo komfortno, no^-o, v prometnem podeželskem kraju prodam za Ž60.000 Dim — tudi na hranilno knjižico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »933« 28193-20 Lepa vila d-vodnižinska, v lepi mestni legi naprodaj proti gotovini. Ponudbe na oglas, oddelfk »Jutra« pod šifro »290.000«. 28343-20 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; za (lajanj« nasJora ali t» Šifro pa 5 Din. (jg) Razno pohištvo dobro ohranjeno proda Stark, Tobačna »lica 14. 38296-IE msmn Trg. oglasi po 1 Din beseda; ta dajanj« naslova ali ta šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda SO par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Dm. (13) Dva lepa plašča za srednjo postavo, po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnum oddelku Jutro 28306-13 Pridelki Vsaka beseda 1 Di.n. za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (331 Stanovanje Pristen matinovec najjboJjiši dobite pri pro- iaivajaJcra Lovro Sebenik, Ljubljana VH, Knezova ulica št. 28. 270-33 mm 23 m Vsaka beaeda I Dte: ■a Aajaajs oaalvr« aH » ttfa* pa » Dia. (10) Lokal na dvorišču, priprarvem za vsako obrt, v centru mesta oddam 8 1. aivgtu«tove oglasni oddelek »Juitra«. 38278-110 Pekarno dobro vpeljano, na deželi oddam takoj aii poaneje zs daljSo dobo. Potrebno 10.000 Din kapitala. Na slov pove oglasni oddelek 28316-20 »Jutra«. 27799-19 mmm^ltdeitM, Goicarda =žr= je sijajen roman, ki ga morete Citati le s pritajenim dihanjem. — Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—. Naroča se pri upravi »Jutra«. VABILO na X. redni občni zbor Zadrnge za izvoz jajc r. z. z o. z. ki se vuS v četrtek, dne 21. jolija 1932 ob pol 9. uri v zadružni sejni dvorani v SV. JURIJU ob južni železnici. DNEVNI RED: 4. Otvoritev ob&nega »bora. 2. Oitamj« in odobreinje zapisnika zadnjega občnega zbora.. 3. Poročijo načelstiva in nadzorstva o poslovamjv v letu 1991. 4. Ciitamje bilance im revizijskega poročila. 5. Sklepanje o računskem zakdjučkiu ta leDo H901. 6. Sprememiha pravil. 7. Volitev načefe/feva in nadizorsbva. 8. SSučajmosti. Glasom § 31 praivil sklepa ob&nn zbor vetjamno. ako je zastopan na jima nj deseti del zad.rugairjev. V sliučaju nesfldepčmiostn se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dmeoroim redom dmuig občni zibor, ki je sMepčein ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadmugarjov. 8719 V Sv. Juriju ob jožni železnici, dne IS. julija 19®. ZADRUGA ZA IZVOZ JAJC, r. z. z o. z. NACELSTVO Čevlji na obroke »Tempo«. Maribor, Slovet) ska 18. 144 Kožni svrabež preid« i uporabo »Neoder ma«. Razpošilja drogerijs Nada, Subobica. 864 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj na Sv. Petra cesti št. 58. Harfne citre koncertne, poceni naprodaj v Albertovi ulici šte^. 33. 38387-6 zcOtavt /( cfook! Vsaka beseda l Dia: sa dajanje nastova aš m iifro pa » Dm. (3tt) Enosob. stanovanje zračno in solnčno. z veliko kuhinjo in pri t.iik linami, v suterenu ivddnm z a-i-gmstom v Stanič^vi nI. št. 1. 218282-31 Sobo ' lepo opremi jemo, velike, sotl-nčno in čisto, s posebnim vhod,m, v sredini m»'sta oddo.m en^mu ali dvema boljšima gospodoma^ event. s souporabo klaiviria. Naslov v ogla«. , oddelku »Jutra«. 38288-33 Opremljeno sobico lopo in zračno takoj poceni oddam gospodični Na»-lov v oglasn Dia. (81-a) | Dvosob. stanovanje v mestu teče stranka dveh oseb. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod šifr« »Solin eno 180«. 28179-21/a Dvosob. stanovanje po možmosti s kaliinetom aJS kopalnico, kubinjo in pritikliinama išče mlad zakonski pa* — najraje na Morju, TržaSki ceeti ali na začetku Ročne doline. — Vseliteiv 1. avgusta. Ponudbe z naivedibo najemnine je poslati do 16. t. m. na ogl. oddelek Juitra pod »Zelo točen piačnik«. 38307-21/8 iMim.i.n Vsaka bweda 60 par: aa Jajaaja asri.ia a« sa iifr* > Dia. (23) Separirano sobico odda Meze, Poljanska c. fet- 12. 38287-23 Opremljeno sobo s po&efo. v.hodoim in elektriko, v centru mesta oddam dvema gospodom,a ali goepodičnamia. Dumariska c. &t. 9/n, levo, vrata 5. 28299-23 Več opremljenih solnčnih sob oddam — najraje z vso oskrbo. Klavir in kopalnica na raizpolago. Sv. Petra nasip 43. 28360-23 Opremljeno sobo Sisto in separTramo oddam solidni gospodični ali gospodu v Mbertovi ul. 33, blizu gorenjskega ko-lodrvo-ra. 38368-23 Lepo, zračno sobo z 2 posteljama in elektr. raasvetljeivo oddam na Vi-dovdanski ceeti štev. l/I. 28335-33 Lepo, solnčno sobo s posebnim vhodom, na mirnem kraju edda.m gospodu. Gruberjevo nabrežje št. 16. 28331-23 Čisto sobo oddam v titnikovi ulici 7 28354-23 Solnčno sobo lepo oipremljeno, separirano, 8 parketom, elektriko im vbodom s hodnika, oddam taikoj solid.ni oee-bi na Rimski cesti št. 2/H. levo. 38352-33 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in dobro hrano oddam na Friškovcu št. 8. 38360-28 Sobo mimo in zračno, s paike-ti, elektriko in posebnim vhodom, ob Resljevi ces-ti oddam boljši in stalni oeebi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 38392-23 Sobo v strogem eemtrn mesta nddam takoj ali pmzneje. Na«lov v oglasnem oddelku »Juitra«. 28283-23 Opremljeno sobo večjo, z dvema posteljama. pol eg magistrata oddam t vso oskrbo ali brez — lahko z otrokom. Na-=lov p«ve o^rlasmi oddelek »Jutra«. 38290-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, v sredini mesta oddam. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra«. 28360-23 Gospodično sprejmem z« lilo Din mesečno v suiho, svetilo, lepo in zračno šotno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28220-23 Veliko sobo solnčno, z uipora'l»o kopalnico im vso oskrbo oddam 2 boljšima osebama v Baragovi ulici štev. 1(1/1. 38337-33 Zelo lepo sobo opremi ;eno, s parketom, električno raizs-vetil javo in soiuji»or«.bo kopalnice, v sre-drini mesta pnopni odda.m boljšemu gosi«odu. Naslov v oglasnim oddelku Jutra 28:300-33 Lepo, zračno sobo za d\ie oso.bi, z uporaibo kopalnice nddaim v centra mosta. Nas'W- pove oclas. oddelek »Jutra«. 38312-23 Lepo sobo z dvema poste.lr'ama oddam čez počitnice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 285111-33 Snažno sobico s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam na Rimski cesti 23, levo. 28316-33 Mesečno sobo lepo opremljeno, s posebnim vbodom in elektriko takoj oddam v Floriijan-ski ulici 12/1. 28316-33 Sobo s posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Na-sloiv poive oglasni oddelek »Jutra«. 38340-23 2 prazni sobi veliki, pariketiirani — in shrambo, s po&ebnim vhodom oddam s 1. avgustom na Mestnem trgu št. 5/II. Zelo ugodno tudi za pisarne aii mirno obrt. Pojasnila daje istotaim J. Kurilj. 28366-23 Sostanovalca po nizki ceni sprejmem z vso oskrbo in dobro domačo hrano v FUorijamski ulici 19/11. 28356-23 2 sobi in lokal oddam na Sv. Petra cestii št. 38. 38312-33 Sobe išče Vtoka beseda 60 par: aa dajanje naslova aS sa tifes S Dia. (23-a) 2 prazni sobi eve.nt. s kuhiinjo, po možnosti vsaj s souporabo kopalnice išče za september med Bleiweisovo cesto in Ročno dolino Jainfco Kač, urednik »Jutra«. 28356-33/a Sobo za takoj i&čeim pri mle.jž.i samostojni d«mi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tngovec«. 28300-33/a Baška Pension-restauraot »Triglav« v Baški na otoku Krkn ob pristanišču nudi gostom čiste in zračne sobe » razgledom na morje. Domača in dunajska kuhinja, ribe ved no na razpolago, penzija v glavni seziji 63—65 Din dnevno. V pred in po seziji pa od 50—55 Din. — Prospekti zastonj. 197-38 Za 1200 Din oddaim v blišimi Bleda za celo sezono 2—3 parketi-rane sobe s kuhinjo, vso Opremo in uporabo drv. Dopise na ogias-ni oddelek »Juitra« I »od »Senčnat vrt« 38345-36 Baška, hotel Praha na najkrasnejšem prostori; ob m>rju d udi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija i vsemi taksami id kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 58 Dm 196-36 Vsaka beseda 8 Din: sa dajanje naslova aH ttfre pa 6 Dia. (SO »Vem.« Je mogoče 31. julija ob iist«m času, istotam'/ Obvesti! 28323-34 Mlad gospod želi znanja z mlado gospodično. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepota«. 38333-24 Vsaka beseda 1 Din: ^ ta dajan)« naaiova aH ss šifro pa S Dia. (27) Konja z opremo lojtrsti voz, zapravljiv-ček im prvovrstne krave mlekarice kupim. — Ponudbe na ogiasmi oddelek »Jutra« pod šifno »Dobro ohranjeno«. 28141-27 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (29^ Bencin-motor za pogom 6 HP, tvrdke Mii