PHMOBSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 172 (1563) K"0Vlač!ma v gotovini in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 5. avgusta 1950 Cena 15 lir IZJAVE AMERIŠKEGA NAPREDNEGA PUBLICISTA SOWA: »IMAM VELIKO ZAUPANJE t sedanj« in bodoče dostojanstvo FLRJ" Ameriški javni delavci pozdravljajo resolucijo Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru - Skupina španskih antifašistov prišla v Beograd New v'V ^ORK’ 4' Jugoslovanski informacijski center v Čela ku stalno dobiva pisma, v katerih ameriški javni i- ,VCl P°zt|ravljajo resolucijo in poziv nacionalnega komite-JUgosiavije za obrambo miru. orSar.izacije «World Bhia>^ %,9°?ncil of Philadel-u,-, ' Elizabeth Holstrom piše !a 7o.iir.Uglm:. “Smatram, da va-‘veta bi 'iudje a vsega nai bi 5 v Jugoslavijo in stani o , ugotovili dejansko rak kavlja stvaren ko- J t-6 bi r.arodi vseh možnost svobodno ri.j,Ce bi r.arodi vseh obisVn in? možnost svot hchal«,* drugi druge, bi pre-razrinni^. ne ovire, ki danes raza,,-- " ovire, ki i ,, vajajo narode sveta.« Znani blich7vaamer‘ški napredni pu- bival na Kit u'’ ki -ie več let doprineti ii ajskem ln mn°s° tajske Popularizaciji ki- “Material • revolucije, piše: ja j,n‘a nacionalnega komitent sem SiuV1.3e 2a obrambo mi-njem ri°i a3 z velikim zanima-litiki t o miroljubni po- sedov “g?slaviie do njenih so ljivi “PPresivni in preprič-da ilto,,;, verjamem v obtožbe, lja voin„0Va,nska vlada priprav *** VOln —*uivci V1UUU 6osedomolcije Proti sv°3ira talne akcije - 3e’ r‘’aPa' niso v interesu rodov°7‘Qvanske vlade ne na-ko 2an';uSpslavije. Imam veli-io nogan3e v sedanjo in bodo-StVo ln dOSt°ian' 12 šnBe°grad je prišla skupina vijov- antifašistov, ki ži-Ti .^gnanstvu v Franciji,, ši bof„a^“fašisti, ki so vsi biv-vSBa y..]z državljanske vojne tia vabil ’50 Prišli v Jugoslavijo Voir-k g!avnega odbora Zve-ie, invalidov Jugoslavi- tudi „ Je bo(io ostali nekaj dni Sku .hrovniku. iti ie ?j°° vodi Antonio Mari, ,'kane e v «Accion sociali- rePublivn organizacije španskih Sl»», L: -‘Sflouu Se ie pred kratkim u- v Franciji. ®r*tanski študentje . tovali v Jugoslavijo O, 4. - Danes je iz % g 4 odpotovala v Jugosla-sltih št,5Sa skupina 55 britan-“dentov, ki bodo skupr.o I z jugoslovansko mladino sodelovali pri gradnji študentskega naselja v Zagrebu. Pred odhodom iz Londona so britanski mladinci izrazili zadovoljstvo, ker se jim je nudila prilika po-setiti Jugoslavijo in pomagati jugoslovanski mladini pri gradnji študentskega naselja v Zagrebu. Madžarski književniki ustanovili svoj klub v Novem Sadu BEOGRAD, 4. — V Novem Sadu, središču avtonomne pokrajine Vojvodine, v kateri živi največji del pripadnikov madžarske manjšine v Jugoslaviji, so odprli klub madžarskih 'književnikov. Na prvem sestanku kluba so novinarji in kulturni delavci madžarske narodne manjšine sprejeli program za delo kluba, ki bo zajamčil madžarskim piscem še večje možnosti za delo in nadaljnji razvoj. Posebno pomoč bo klub nudil mladim piscem pri njihovem spopolnjevanju ter bo nadzoroval dviganje kakovosti njihovega književnega ustvarjanja. Ciani kluba bodo prirejali književne večere za delavce in kmete po tovarnah, državhih gospodarstvih in kmečkih obdelovalnih zadrugah. Ulbrichtove izjave o Nemčiji Na konferenci aktivistov enotne socialistične stranke v sovjetskem sektorju Berlina je Walter Ulbricht izjavil: «Primer Koreje nas uči, da bo ljudska volja prej ali slej pometla z lutkovnimi vladami, kakor je ona Južne Koreje in ona v Bonnu«. Ulbricht je nato poudarjal, naj bi se ustanovil «odbor miroljubnih patriotov«, v katerem naj bi se združili komunisti in socialdemokrate v zahodnih področjih, ter je zahteval zatvoritev uradov z? novačenje, glede katerih je izjavil, da obstajajo v zahodnem Berlinu. Nato je Ulbricht dejal, da je pričakovati v Zahodni Nemčiji nov Rapallo, ki da ima že številne pobornike med voditelji zahodne industrije. Dalje je Ulbricht dejal, da je potrebno, da se vsi zavedajo, da je Berlin prestolnica nemške republike in hkrati vse Nemčije. «Kot tradicionalna prestolnica je Berlin sedež začasne vlade demokratične republike, ki je edina nacionalna vlada, ki obstaja v Nemčiji«. Nato je napovedal, da bo vlada vzhodne nemške republike sklenila v tem letu trgovinske dogovore za pet let s Sovjetsko zvezo in z državami ljudske demokracije. Dalje je dejal, da bo vlada napravila vse mogoče, da pospeši graditev prekooceanskih ladij, da razvije trgovino s Kitajsko in z drugimi državami Vzhoda. Pripomnil je še, da bo prošnja vlade vzhodne nemške republike za sprejem v Svet za vzajemno gospodarsko pomoč velike važnosti za izboljšanje nemškega gospodarstva. Peta obletnica I. kongresa L F BEOGRAD, 4. — Jutri bodo po vsej Jugoslaviji proslavljali 5. obletnico I. kongresa Ljudske fronte, ki združuje 75 odst. vseh državljanov, ki imajo vo-livno pravico. Gromiko sprejel ameriškega poslanika MOSKVA, 4. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko je danes sprejel ameriškega poslanika v Moskvi Alana Kirka. OBČINSKI SVETOVALCI OBČIN CONE A NA OBISKU V FLRJ Bralski sprejem v Ljubljani Tržaški občinski svelovalci - zastopniki Slovansko-itolijanske ljudske fronto so se že prvega dne na obisku raznih socialnih, kullurnih in industrijskih ustonov v Ljubljani prepričali o neizmerni lažnivosti kominformislične gonje proti socialistični Jugoslaviji PROTI IZVAJANJU fašističnih obsodbi Protest Demokratične fronte Slovencev v Italiji proti najnovejšemu načinu zatiranja in preganjanca Slovencev s pomočjo izvajanja obsodb zločinskega posebnega sodišča za zaščito države (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 4. — Skupina zastopnikov v občinskih svetih vseh občin cone A izvoljenih na listi Slovansko - italijanske ljudske fronte na čelu s tov. dr. J. Deklevo so sinoči dopotovali v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejeli člani Mestnega ljudskega odbora za mesto Ljubljana na čelu z odborovim podpredsednikom-Danes zjutraj so tržaški občinski svetovalci najprej počastili spomin v NOB padlih žrtev in položili na grob talcev na Zalah venec. Nat0 so obiskali razne kulturne, socialne, industrijske in druge ustanove v Ljubljani. Najprej so šli k. najmlajšim: obiskal; so Dom igre in dela v tekstilni tovarni «Stora», kjer so jih pozdravili pionirji in njihove matere, ki so naročili gostom pozdrave za tržaške pio-1 Zvečer je Mestni ljudski od-nirje. Nato so si gostje ogledali bor mesta Ljubljane priredil «Litostroj», kjer so videli tudi Ves potek dela. Mnogi med njimi, ki so bili prej že večkrat v Ljubljani, so mogli z zadoščenjem ugotoviti, da se dviga na mestu, kjer je pred' nekaj leti še rastla koruza sedaj o-grojnna tovarna strojev eden največj'ih objektov petletke z številnimi novimi večnadstropnimi bloki stanovanjskih hiš za delavstvo. Potem so si Tržačani ogledali še ogromne kleti podjetja »Slovenija - vino« ter klet mestnega gostinskega podjetja. Po kosilu so sj ogledali ljubljanski muzej, pionirsko progo in gradilišče študentskega naselja v Ljubljani. Nato so odšli na Rožnik, kjer so si hkrati ogledalj Cankarjevo sobo, ki je izipremenjena v muzej. Korejsko vprašanje pred VS Malik predlaga zaslišanje predstavnikov Severne in Južne Koreje LAKE SUCCESS, 4. — Ob otvoritvi današnje seje Var- nostnega sveta je predsednik Malik predložil sledeči osnutek resolucije: Varnostni svet: 1. smatra za potrebno pri razpravljanju o, korejskem vprašanju pozvati predstavnika Ki. tajske ljudske republike ter hkrati poslušati mnenje predstavnikov korejskega ljudstva. 2. Odreja, naj se napravi konec sovražnosti na Koreji in naj se hkrati umaknejo tuje čete s Koreje. Resolucija, ki jo je predložil Malik, spada v okvir točke dnevnega reda pot naslovom «Protest proti napadu na korejsko republiko« }n nadomešča osnutek dnevnega reda, ki ga je bila predložila Sovjetska zveza pod imenom ((Mirna rešitev korejskega spora«. Kuomintangov predstavnik ie takoj nato predlagal, raj se povabi na debato tudi predstav- _ ^dica politike ustvarjanja blokov Nova bremena ljudstvu 1 blaznim oboroževanjem JnšHja bo za 100% zvišala vojno proizvodnjo, kar bo povzročilo J0!!0 Pomanjkanje - Francija in Holandska pripravili oborožitveni acrt - Ovedba diplomatskih odnosov med ZDA in Vatikanom? b°NDoN. 4 _ Politika blo- J,; . , ___ ?rž*ve j° tako zahodne H Sovktv na čelu kakor Aoreij zveza, je ra noslcH do vojne in *‘«io ^k^Hca ie še bolj mrz-?jjWneni zevanie, ki ga v ?atneniu (.»'J »zva3aJo v famunisH*E 5la “obramba pred kai nevarnostjo«, ki ^ilo ainerkv10 ,Kesl° za upra' Politike k« imperialistične V‘|h priča vedno no- epoin ZDA o povečanju obo- «01 Htlant-U 80 P03lale drža- bi ži‘ceno,UnJr°levan^ posušijo 8, Vložijo £*? bremen, ki naj cd&t vnemu ljudstvu. h ie Pravu atlantskega pakta. tasWanP" kar zaključil svoje 1<: 'zdai poročilo v I hikl čai Prayi, da so namest- B.Sr§ahizil!„nalo?<> Posameznim ' tr°šrar,^ Pakta, naj izdelajo ptlj- , “ 0 “Prednosti« za zvi-Fateflv,POSp*iitev P^izvodnje Sta * SUr°vin, ki so bolj Potrebne za oboroževa- Londonu so že javili o- ,V‘n; tzdaUce za novi oboro. Siliia«£^ ’ ki Predvideva a ln 400 milijonov « i« h^?tkov v trth iptih. in začeli izvajati s *Vš ln let°m la51—1952, rJV?,,a-Mrit'nclnPrn aprilom. lOO^jroiftveni načrt bo za bo r~l, povečal angleško voj-kClj°' Pole« teSa bo khi m! re°rganizacijo v veli-• Posph?*11 angleške industri-(V Sebno pa jnehanične. ?tafj?2g.r3al° tudi, da je to naj-1« k’' oboroiRveni načrt, ki ga Prav'no^ 3 • kaka država. ,leži ^ 3e- da b°do An- fJe nekM občutili pomanjka-‘e nekaterih artiklov, ni pa ^ajprei trditi katerih Rek: ie ta'!Iiiiasopisl Praviio še, ta no.fjbačrt nezadosten, drugi M da b0 zahteval trtf»r, s naroda trmi lirik trtev- ?ele, naroda velikih Konservativni i fSo,a WPenlzkak'3uču3e’ da ' 3* »etl*ujo l’n ka m da vlada pod. k namdlj mTr^,OTr angleške-rt!? (>nicle» ^lnl «^ews to' hladni ,,nObrava sklep vla-k Veda odoh y Herald« pa kt bi^e glasiiavp-5aart- Končno - 1Vit l&IF «Daily Wor- tke« smrtni udarec ^traneska vla-da ^ pobrila 300 ti jedro spomenico, ki jo 'bo poslala v odgovor na ameriško noto. V spomenici bo sporočila, kako misli izvršiti ameriški ukaz o povečanju oborožitve. Značilne so pri tem tudi izjave, ki jih je podal minister za obrambo Jules Moch ng seji republiškega sveta, ki ie izjavil da so sedanje vojaške sile v Zahodni Nemčiji ((nezadostne za obrajnbo francoskih mej«. Znano je tudi, da je ameriška vrhovna komanda v Nemčiji sklenila, da zviša efektivne sile pomožne policije V NeincUi na 26 tisoč, od' katerih bo 16 tisoč Nemcev. V nemških krogih tolmačijo to odločitev, da so ZDA dokončno opustile načelo razorožitve Nemčije. Pri tem pa poudarjajo, da so tudi sovjetske oblasti v svoji coni oborožile Nemce z ustanovitvi-io militarizirane »ljudske policije«. «Taegliche Rundschau«, ki izhaja v Vzhodni Nemčiji, piše, da. v Zahodni Nemčiji pripravljajo novačenj ?0t soč mož. ki nai bi tvorili j ((napadalne vojske«. Judi holandska vlada Jc .na ameriški ukaz sklenila povečati vojne napore, D.o sedaj je vso skrb posvečala Indoneziji, kjer jč imela ekspedicijski zbor i-0 tisoč mož. P<> sporazumu, sklenjenem septembra meseca lanskega leta z indonezijsko republiko je bila sklenjena takojs-nja repatriacija holandskih čet, ki morajo pustiti vse svoje orožje bodoči indonezijski vojski. Od' teh jnož menijo holandski vojaški krogi, da je mogoče uporabiti samo 00 tisoč vojakov. Predvidevajo, da bodo vojaški proračun povečali leta 1951. Povečalj bodo tudi številčno stanje vojske. Najvažnejši sklep pa je seveda odločitev, da bodo iz 60 tisoč, demobiliziranih mož iz Indonezije ustanovili tri divizije. Za to holandsko vojsko bodo ZDA poslale orožje, holandska industrija pa uniforme. Teh treh divizij sicer ne bodo stavili v vojno stanje, pač pa bodo sprejeti tak« ukrepe, da jih bodo v primeru potrebe lahko mobilizirali v najkrajšem času. Holandska vlada bo pospešila dobavo 150 lovskih letal na reakcijski pogon, ki jih sedaj gradijo v letalskih tovarnah Fok-ker. Holandska industrija bo pa dobila dovoljenje da lahko izdeluj,. nekatere vrste vojnega materiala. Pri vsem teni Pa v ZDA ne pozabljajo na Vatikan, ki je vedno nudil dragoceno zahodnim imperialističnim krogom v vojnohujskaški propagandi. Nedavno so javili vest, da bivši ameriški predstavnik v Vatikan Myron Taylor potuje v Rim. Kmalu za tam pa je Truman javil, da ameriška vlada proučuje možnost, da pošlje stalnega diplomatskega predstavnika v Vatikan. ANKARA, 4. — Danes ponoči je izbruhnil silen požar v nekem .skladišču v sredini mesta Ball-Uassir, ki šteje 40.000 prebivalcev. Mestni predel, ki Ima okoli 2000 skladišč In hiš, je bil skoraj popolnoma uničen. nik Južne Koreje. To zahtevo je podprl tudi egiptski delegat. Malik je dejal, da bi morali po njegovem mneniu povabiti pred Varnostni svet tako predstavnika Severne kakor Južne Koreje. Britanski delegat se je uprl zaslišanju predstavnika Severne Koreje, ker da Severna Koreja ni izvršila ukazov Varnostnega sveta. Strinja pa se z zaslišanjem predstavnika Južne Koreje in zahteva loče. no glasovanje o povabilu predstavnikov obeh Korej. Francoski delegat je pri tem pripomnil, da so o vprašanju tpovabila predstavnika Severne Koreje že razpravljali 25. junija, ko je bil jugoslovanski delegat predlagal resolucijo v tem smislu, ki pa je bila zavrnjena. Ameriški delegat Austin : izjavil, da sovjetska resolucija presega meje dnevnega reda, kakor so ga bili včeraj sprejeli. Pripomnil je, da je bilo 25. junija sklenjeno, da se povabi predstavnik Južne Koreje in da je zaradi tega dolžnost predsednika Malika izvršiti to vabilo. Uprl se je zaslišanju predstavnika Severne Koreje poudarjajoč, da OZN ne priznava Severne Koreje, ki da je sicer z druge strani odklenila izvršitev ukaza Varnostnega sveta za prenehanja sovražnosti. Tedaj je Malik sporočil, da ima svet pred seboj dva predloga: sovjetskega, s katerim se zahteva skupno glasovanje o zaslišanju tako severnih kakor južnih Korejcev, ter ameriškega, s katerim se zahteva loče. no glasovanje, pri čemer naj ima prednost Južna Koreja. Indijski delegat je izjavil, da je bil delegat Južne Koreje že povabljen in da bi moral že biti navzoč. Ce pa se bo glasovalo o vabilu Severni Koreji, ne bo mogel glasovati, ker nima tozadevnih navodil svoje vlade. Vprašal je nato Malika, naj mu obrazloži pomen, ki ga daje besedam «predstavnik ko-reiskega ljudstva«. Oglasil se je znova egiptski delegat, ki jP izjavil, da ne bo mogel glasovati za vabilo Se. verni Koreji jn Ljudski Kitaj- ski, ker Egipt ni priznal teh dveh vlad. Nato je angleški delegat pripomnil, da spreminja svoje prejšnje stališče in da smatra nepotrebno glasovati glede vabila predstavnikom Južne Koreje. Malik je egiptskemu delegatu izjavil, da ie Varnostni svet že imel odnose s Severno Korejo, ker je tamkajšnjim oblastem poslal svoja sporočila in je od njih prejel brzojavne odgovore. Pripomnil je se, da tudi sprejem kitajske ljudske vlade v Varnostni svet nj v nobeni zvezi z diplomatskimi odnosi med to vlado in člani Varnostnega sveta. Izjavil je dalje, da se sovjetska delegacija, ki je pripravljena razpravljati o mirni rešitvi glede Koreje, «kar bj imelo lahko zelo važen odmev«, ne more lotiti tega vprašanja na enostranski način, t- j. v odnosnosti ene od dveh prizadetih strank Po teh MalikOvih izjavah so sejo odložili na prihodnji torek, zato da indijski predstavnik prejme medtem navodila od svoje vlade glede sovjetskega predloga o povabilu Severne Koreje. ——- Debata o Koreji v indijskem parlamentu NOVI DELHI, 4. — Indijski parlament je danes nadaljeval razpravljanje o politiki vlade glede Koreje. Bivši minister za industrijo, ki je pred kratkim podal ostavko in ki je vpliven član hindujske stranke «Ma-hasabha«, je napadel velike države, ki so se vmešale «v. korejsko državljansko vojno«, in je izjavil, da če bi bila Indija hotela iskreno nadaljevati svojo politiko nevtralnosti, bi morala od vsega začetka reči velikim državam: «Proč roke s Koreje!« in povabiti druge države, naj podprejo to njer.o stališče. Obsodil je tudi, da je Varnostni svet sprejel dve resoluciji o Koreji, ter odločitev indijske vlade, da pošlje na Korejo zdravniško pomoč. V debato je posegel tudi Pan-dit ^ Nehru, ki je izjavil med drugim: »Nismo bili in ne bomo nikoli nevtralni, ker nevtralnost pomeni nič ne napra- viti. Nočemo se obvezati z ničemer, niti z nevtralnostjo«. Pripomnil je. da je tudi možno, da bi indijska vlada v danem trenutku zavzela stališče ob strani ene ali druge stranke. Uspešen napad vietnamske osvobodilne vojske SANGAJ, 4. — Enote narodnoosvobodilne vojske Vietnama so izvršile nenaden napad na mesto Dong Lo in na okoliške vasi; v katerih so francoski vojaki vršili rekvizicije. Ob tej priliki je bilo ubitih 100, zajetih pa 500 francoskih vojakov. Ostanki razbitih francoskih sil so se povlekli v mesto Bak Minj. gostom .V restavraciji «Slon» slavnostno večerjo. Ob navzočnost; tov. Fr. Bevka, podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine LR, ministra Ivana Regenta, predsednika MLO Ljubljana M. Maležiča in vseh članov ljudskega odbora so goste pozdravili tov. Maležič, Regent in Bevk, ki so poudarili povezanost tržaških Slovencev z njihovo domovino, ki si svobodno gradi boljšo bodočnost kljub napadom propagande z vzhoda in zapada. Za pozdrave sta se zahvalila tovariša dr. Jože Dekleva in najstarejši član zastopstva Slovansko - italijanske ljudske fronte iz Stivana, ki sta orisala položaj tržaških Slovencev, kj moramo zaradi krivične meje še vedno prenašati izvajanje fašistične zakonodaje, 2e z obiskom vseh neštetih socialnih, kulturnih in industrijskih ustanov so se tržaški gostje lahko takoj prvega dne obiska na licu mesta prepričali o vsej zlaganosti in ogabnem obrekovanju kominformistične pobesnele gonje proti novi Jugoslaviji ter o zagrizenem sovraštvu vseh italijanskih šovinističnih pisunov, ki po Trstu razgrevajo svoje nezajezeno sovraštvo do tiste Jugoslavije, ki so jo pred devetijnj leti napadli pa so si temeljito polomili svoje imperialistične zobe. A. Bubnič LONDON, 4. — Laburistični poslanec Raymond Blackburn je danes javil, da je izstopil iz laburistične stranke. Mnenja je, da Demokratična fronta Slovencev v Italiji se pri-dru‘uje splošnemu ogorčenju tukajšnjih demokratov in meni, da je aretacija slovenskega odvetnika dr. Sfiligoja ne samo poskus ponovne uvedbe fašistične zakonodaje, ampak je tudi ‘alitev spomina vseh tistih, ki so bili irtve fašističnega sodišča, in vseh milijonov, ki so padli v borbi proti nacifa- šizmu- Zahtevamo, da pristojni organi takoj prekličejo zloglasni ukrep in da vlada končno preneha z izvajanjem fašistične zakonodaje. IZVRŠILNI ODBOR Nova sodna v Bukarešti Svetovna javnost ie prepričana ravno o nasprotnem, kar hočejo uprizoritelji procesa ..dokazati" proti Jugoslaviji BEOGRAD, 4. ATI. — Sklicujoč se na proces, ki se je 1, avgusta začel v Bukarešti proti skupini jugoslovanskih držav ljanov, obtoženih vohunstva in prevratnega delovanja s sodelovanjem jugoslovanskega poslaništva, bo jutrišnja «Borba» objavila članek, v katerem poudarja, da je namen tega skonstruiranega procesa ustvariti «dokaz» o zatrjevanih sovražnih dejanjih in o zatrjevanih jugoslovanskih ozemeljskih zahtevah nasproti romunskemu ljudstvu. Obtožnica namreč očita Jugoslaviji, da je že od 1944. leta gojila ozemeljske zahteve po romunskem Banatu ter da se ie 'posluževala oboroženih akcij in zarot. Drugi namen procesa — piše list — je ustrahovati jugoslovansko narodno manjšino, ki r.e more sprejeti protijugoslovanske politike Kominforma, sprožiti nov val terorja in hkra ti terorizirati večino romunskega prebivalstva, da ne bi videlo pogube, v katero ga tira vodstvo KP Romunije. Zaključek tega procesa je že v naprej pripravljen, toda svetovna javnost se bo prepričala ravno o nasprotnem, kar hočejo organizatorji tega uprizorjenega procesa dokazati. Belgijska kriza še vedno odprta? BRUSELJ, 4. — Spor v kr-ščanskft-socialni stranki je danes odgodil sejo parlamenta, bi se zaradi sedanjega položaja i na jmteri bi morali razpraviia-inorala sestaviti koalicijska vlada ti o zakonskem načrtu, ki do-pod vodstvom Churchilla. Black- voljuje Leopoldu III. prenos burn bo sedaj nastopal v zbornici kraljevih oblasti na sina Bal-kot neodvisen poslanec. I dovina. Predsednik zbornice Ogorčeni in odločilni boji na J užni Koreji Severnokorejci zasedli Sangiu in Kinsen - Američani umaknili obrambno črto južno od reke Naktonga PIONGIANG, 4. — Glavni štab severnokorejske vojske poroča, da severnokorejske čete še vedno napadajo proti jugu in da povzročajo močne izgupe sovražniku. V sredo so Severnokorejci zavzeli mesto Sangju. V bojih za to mesto so severnokorejske sile zavzele mnogo naselij ter prizadejale sovražniku hude izgube. Na področju vzhodne obale so bile severnokorejske sile zapletene v hude boje z ameriškimi in juž-nokorejskimi četami. Partizanske edinice pa razvijajo veliko dejavnost na področju Kiongju ter pomagajo ljudski vojski pri napredovanju. Prav tako so baje partizani zelo aktivni na področju Ulsonga. Obe mesti Kiongiu in Ulsong sta železniški središči. Večerno poročilo severnokorej. slce vojske pravi, da je ta potenv, ko je odbila ameriške protinapade, nadaljevala svojo ofenzivo. Severnokorejske sile so zasedle mesto Kirtsen, važno postojanko sovražne obrambe, ki je zapirala pot proti Taegu. V bojih za Kinsen so severnokorejske sile prizadejale težak udarec prvi konje, niški diviziji ameriške vojske. Zajetih je bilo veliko ujetnikov in vojnega materiala. Popoldansko poročilo generala Mac Arthurja pravi, da zadnja poročila, ki prihajajo s fronte, potrjujejo, da sovražni pritisk vzdolž osi Sinju — Pusan ni popustil. Sovražnik ne more na tem področju napredovati zaradi protinapadov ameriških čet. Boji se nadaljujejo vzdolž črte, ki gre nekaj več kot 100 km južno— vzhodno od Sinju pa do 25 km severnovzhodno od tega kraja. Računajo, da je bilo v včerajšnjih bojih ubitih 600 ali 700 severnokorejskih vojakov. Nobenega drugega boja niso zaznamovali na ostalih podsročjih fronte. Omeniti je treba le dejavnost ameriških in severnokorejskih patrol. Poročila, ki so prišla v glavni štab pravijo, da severnokorejske čete premeščajo in verjetno bodo dve Značilni molk in prozorna obrekovanja Dokler so kominformovski propagandisti kot ribe molčali o predlogih kongresa Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru, posebno pa o pozivu na anketo, do tedaj so istočasno na vsa usta nadaljevali s svojo zastarelo prakso protijugoslovanskega obrekovanja. Tako n. pr. glasilo Injormbirojo, u namenu da pripiše jugoslovanski miroljubni driavi napadalne namene, javlja, da se V. FLRJ eizvaja mobilizacija in vršijo veliki premik; čet na mejah«. »Skantea« jaulja o nekakšni ((koaliciji med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo«, «Paese sera« odkriva, da je «Jugoslavija v Marshallovem planuv, a »Izvestija« v eni izmed svojih zadnjih številk, K uvodniku ((Kriminalni načrti vojnih huj-skašev bodo uničeni« piše, da Jugoslovani »pospešujejo provokacije» na mejah vzhodnoevropskih držav in temu podobno. Poleg tega ponati-skujejo komin/ormistfčna glasil a izmišljene vesti iz »Novo-je vremja«, češ da je Jugoslavija »preplavljena 2 ameriškimi in drugimi zapadnimi oficirji«, potem pa »izpremenjena v inozemsko bazo» itd.. Nedavni kongres Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obraml.-o miru — ki je viden izraz jugoslovanske dosledne prakse v splošni borbi za mir — je dokazal, kako se bori za mir ne s pomočjo puhlih fraz in propagandnih blefov, temveč z delom: s katerimi konkretnimi načini je treba postopati, da bi sg likvidirali e-lementi v odnosih med državami, ki predstavljajo potencialno nevarnost za mir v svetu (razdelitev sveta na bloke in vplivna področja, vmešavanje v. notranje zadeve malih držav itd.). Jugoslavija je dala konkretne predloge. Naj navedemo samo enega: Vsa napredna gibanja in posamezniki naj pošljejo svoje predstavnike v vzhodnoevropske države in v Jugoslavijo, da se na meslu samem prepričajo, ali in od koga preti nevarnost za mir. Ali sploh obstaja bolj konkreten predlog in doprinos v borb; za mir? S pozivom, na takšno anketo, nudi Jugoslavija — kljub kominformistiinim intrigam — učinkovit dokaz miroljubne politike. Ta poziv Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru dobiva pose-bfh pomen prav zaradi tega, ter se v. njem poudarja, da je treba anketo izvesti tudi v ko-minformističnih vzhodnoevropskih državah, za katerih politiko se danes ne more trditi, da je miroljubna. Ti u-krepi bi dovedli do konkretnega rezultata: Ugotovilo bi se, ali obstaja nevarnost za mir v tem delu sveta, p čigavih mejah se skrivajo vzroki t'e nevarnosti in temu podobno. To bi bil — to se ne more zanikati — Precejšnji doprinos k stvari miru. Na ta jugoslovanski predlog so kominformovski krogi odgovorili z — molkom. Zdi se, da je bil to edini «ižhod»: odkloniti — bi pomenilo najbolj nedvoumno pokazati strah pred resnico, priznati svoje nedemokratske šp-kulacije; sprejeti poziv na anketo — bi bilo lahko, če bi izza «miroljubnih» kamin/or-mističnih fraz stala prav takšna, a ne drugačna dejanja! Tako pa je bil molk edini «izhod«. In sicer takšen «izhod«, ki dejansko najlepše razkrinkava ta zgovorni ko. minformovski kontrast med frazami in stvarnimi dejanji. Vzporedno z molkom o konkretnih predlogih kongresa Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru so kominformovski propagandist; — kakor smo videl; — nadaljevali z lansiranjem najbolj fantastičnih izmišljotin o Jugoslaviji. Logično je, da bi n. pr četvorici p oklicanih sovjetskih javnih delavcev, če se nosilci kominformistične kampanje ne bi bali jugoslo. vanske socialistične a (varnosti, bilo omogočeno priti v Jugoslavijo zato, da bi našli ne- ke argumente za trditve, ki jih lansira propaganda kemin. formističnih držav. Toda, priti u Jugoslavijo bi pomenilo priti v državo, ki je v jeku socialistične graditve, v drža. vo, v kateri vlada mir, v kateri je ljudstvo enotno in odločno, da v. vsakem položaju brani svojo neodvisnost — kjer se dela kot da bo »pet let mir«. Priti v Jugoslavijo bi pomenilo srečanje z ogrom nimi delavskimi zmagami jugoslovanskega delovnega ljudstva, a namesto «naprav V-2«, videti Litostroj, Zbleznik, to. varno celuloze v Prijedoru, tovarno »Jugovinll v Kaštelu. novo visoko peč v Ženici, dela na kombinatu bakra pr; Užicu. nove hidrocentrale, gradiliiča Nove Gorice — številne objekte petletnega plana, ki so jih zgradili jugoslo. Danski delavci, da bi svojo domovino od zaostale države iz-trremenili ti napredno, sociali-no državo. Prav zares bi bilo zelo nerodno — celo za Ilijo Ehren-burga ~ da se v Jugoslaviji namesto z mmeriškimi in drugimi zapadnimi oficirji«, srečg z n- pr. izvajanjem za. kona o upravljanju državnih podjetij, ki predstavlja uresničenje velike ideje klasikov marksizma: tovarne delavcem! Resnično bi bilo n: rodno, da se najdejo pri iskanju zapid-nih čet V. Jugoslaviji takšne ogromne zmage «oclul.stični graditvi, o katerih ni niti besede v Sovjetski zvezi, katera — kot tam trdijo — na veliko vkoraka v komunizem«! Zato ni iz kominformovske-ga tabora niti glasu o pozivu na anketo NACIONALNEGA KOMITEJA JUGOSLAVIJE ZA OBRAMBO MIRU. To je — kot smo videli — popolnoma jasno. In pravtako kot je molk o pozivu na anketo rezultat kominformovske slabosti, prravtako so tipične tudi izmišljotine o jugoslovanski tako imenovani ((napadalnosti » — ki jih brez pddiha fabricira propagandni aparat v sovjetski režiji — z ene strani izraz slepe ulice, v katero je zašla kominformistična propaganda, ko se je soočila Z argumenti jugoslovanske stvarnosti, po drugi strani pa je sestavni del prozorne miroljubne politike, ki po znani praksi iz daljnje in bližnje preteklosti v zastrupljanju mednarodnih odnosov — posebno pa odnosov na Balkanu — išče poti za uresničenje svojih sumljivih ciljev. Narodi Jugoslavije pa imajo precej izkustev v takšnih razbijaških manevrih ih dobro vedo, da je najboljši odgovor nanje — vztrajna, dosledna borba za mir, za enakopravne odnose med. državami in za čim bolj uspešno graditev socializma v državi. R. P. («Borba») diviziji poslali na Južno fronto. V bližini Jongdoka se nadaljujejo boji ob streljanju sovražnega tepnišča in minometov. Kljub temu je treba smatrati tamkajšnje ameriške operacije za čvrste. Kolona 45 tankov, katero so opazili južno od Suvona in Taejona, je le kolona sestavljena iz že-lezja tankov, ki so pili uničeni v bojih. Uradni predstavniki poveljstev velikih ameriških vojnih edinic se omejujejo v teh zadnjih urah samo na jedrnate in splošne Izjave. Edina operacija, o kateri dajejo podrobnosti, je zapleten umik na severnem in osrednjem področju fronte, kjer so ameriške postojanke prenesli južno od reke Naktong, Umik je bil končan ponoči, ko so pognali v zrak zadnje mostove. Tako so Američani zapustili obrambno črto vzdolž gorskih grebenov, ki se vlečejo na sredini polotoka ln so se naslonili na naravno obrambo vzdolž reke Naktong. Umik je bil izvršen brez težkoč in ga Severnokorejci niso motili. To mirovanje severnokorejskih čet pa gotovo ne bo trajalo dolgo časa, kajti ameriška letala so nocoj zapazila nova zbiranja sil v sovražnikovem zaledju. Ameri-škč poveljstva smatrajo, da gre za premeščanje severnokorejskih sil na južno področje. Dejansko so res severnokorejske čete poslali na jug, kjer je potek korejske vojne najbolj dramatičen in odločilen. O bojih na Južnem področju ni nobene uradne Informacije razen uradne ugotovitve, da sovražni pritisk proti Pusanu ni popustil. Toda suhoparnost uradnih poročil skriva, da se vrši ogorčena borba brez prestanka. Dejansko res ni prišlo tu do posebnih sprememb, toda boji se vrše že več ur. Ce Američanom ne po uspelo zadržati pohoda Severnokorejcev iz Sinju proti vzhodu, potem bo tudi težko obdržati Pusan. Kaže, da so ameriška poveljstva prepri. čana, da bodo vzdržala pritisk In pravijo, da se je čas umikov končal. Severnokorejski radio pa pravi s svoje strani, da bodo v pri-hodnjih desetih dneh severnokorejske sile dosegle odločilno zmago. Seja odbora Evropskega sveta STRASBOURG, 4. — Ministrski odbor Evropskega sveta se Je danes v drugič sestal. Včeraj se niso mogli zediniti o tako imenovanem osnutku konvencije o človeških pravicah. Danes pa je odpor sprejel predlog, naj se razpravljanje o Sehu-manovem načrtu vpiše na dnevni red evropske posvetovalne skupščine. Van Cauwelaert, katoličan, je sejo odgodil do torka, ker upa, da se bodo do tedaj pomirili duhovi y krščansko-socialni stranki. Predsednik vlade Duvieusart je popoldne skušal razložiti krščansko socialnim parlamentarcem vzroke, zakaj je Leo-; pold sprejel kompromis in predal oblast sinu. Kljub temu pa nj predsedniku vlad« in predsedniku krščansko - socialne stranke baronu Van Der Stra-tenu Wailletu uspelo doseči sprave v krščansko socialni stranki, preden se bo parlament sestal za glasovanje, zakona o prenosu oblasti. Baje je Duvieusart prepričeval parlamentarce, da stranka ni nikdar zapustila Leopolda, pač pa da se je Leopold sam obotavljal ln popustil. Tako je krščansko socialna stranka še vedno ostala deljena. Katoliški krogi pravijo, da so mnogi krščansko-socialni parlamentarci odločeni glasovati proti zakonu kljub Duvieusartovim izjavam. Ti pa so po izjavah predsednika vlade bolj papešk; kot papež sam. Jutri se bo sestal glavni svet krščanskosocialne stranke, ki je hkrati izvršilni organ stranke. 800 ljudi, članov glavnega sveta bo proučilo položaj. Qd tega sestanka bo odvisno, ali se Lo stranka razcepila na dva dela. Zmernejši krogi stranke vztrajajo, da b; zakonski načrt odobrili. Ce jutri ne bodo rešili spora v stranki in bi sg obe krili dokončno razdelili, potem bi bila vlada prisiljena podati ostavko, ker ne bi več razpolaga /, večino v parlamentu. Poleg tega pa bi tudi nedavni sporazum obvisel v zraku, V. tej zvezi pravijo, da so socialisti odločeni razglasiti novo splošno stavko in izvesti pohod na Bruselj, če bi se kr-ščansko-socialna stranka hotela otresti kompromisnega sporazuma. Poudariti je treba, da socialistični akcijski odbori proti Leopoldu niso še razpuščeni prav zaradi tega nejasnega položaja. V tej zvezi so flamski Leopoldovi pristaš; sklenili, da bodo v nedeljo korakali na Bruselj in s tem poudaril svojo odločno stališče proti kompromisu. Ker so sicer isti tudi javili proti-demostracije, menijo, da bo vlada najbrže prepovedala obe demonstraciji. Predsednik flamske monarhistične koncentracije je zanikal vesti, da bi njegova organizacija nameravala v nedeljo prirediti pohod na Bruselj. Posebni odbor v belgijskem parlamentu je odobril zakonski načrt o prenosu kraljevih oblasti. Za zakonskih načrt je bilo odd..nih 20 glasov, proti pa samo dva. Proti sta glasovala dva flamska krščanska soclal-ca, za pa devet krščanskih so-cialcev, 8 socialistov in dva liberalca/ Glasoval ni socialist Spaak, kjer je na zasedanju Evropskega sveta v Strasburgu. na Korejo WASHINGTON, 4. Mr/enje o-pazovalcev v prestolnici ZDA je, da je Truman poslal na Japonsko k Mac Arthurju svojega osebnega svetovalca Awe-rella Harrimana zato, ker pred. sedniku ZDA še nt uspelo začrtati ameriške politike v Aziji in da jo šele skuša začrtati. Truman je jasno povedal, da ne namerava Harrimar.u dati natančnih navodil. Brezdvomno gre torej za študijsko potovanje. Opazovalci poudarjajo, da sta pred nedavnim bila na Japonskem načelr.ik glavnega štaba general Bradley in tajnik za obrambo Johnson. Dalje svetovalec državnega tajnika Fo-ster Dulles in načelniki glavnih štabov vojske in letalstva. Zato se sprašujejo, kaj bo storil Harriman skupaj z generali Lo-we in Norstadtom^če so prejšnji odposlanci prišli nazaj brez kakršne koli rešitve. Truman se je na tiskovni konferenci omejil samo na izjavo, da bo Harrimar.' proučil politična vprašanja z generalom Mac Arthurjem, toda prisotnost dveh generalov, Harrima-novih spremljevalcev, kaže, da bodo proučili tudi vojaška vpra šanja. Harriman bo brezdvomno pre gledal ukrepe, ki jih ie sprejel Mac Arthur s Cangkajškom glede Formoze. Harriman bo poleg tega skušal ugotoviti, ali se ZDA lahko zanesejo na Japonce. Skratka Truman je Harrimana poslal v Tokio, zato da bi čim prej prišel do rešitve korejskega vprašanja, utrdil ameriške postojanke v Aziji, preprečil nepotrebna drezanja v Kitajsko ln si zagotovil podporo japonskega javnega mnenj*,' 5. avgusta 1958 Tako se imenuje najnovejši smrtni greh, ki se ga morajo tržaški vidalijevski kominformi-sti čuvati kot budič križa če nočejo, da jim bo njihova protiatomska »miroljubna* akcija s Stokholmskim pozivom (ki se glasi: »Moj Bog — samo atomske bombe ne — saj sicer nismo proti vojni in proti večtonskim bombam in drugemu orožju!)) propadla. Ta greh so komintormisti iznašli v svojem poročilu o zločinskem napadu, ki ga je izvršil z dvema komintormističnima pajdašema pijani in od »LTJnita« nahujskani Giuseppe Dolesi predsinočnjim na našega urednika tov. Lipovca. V komintormi-stičnem poročilu o tem dogodku namreč pišejo, da pač niso tako neumni, da bi v tem času nabiranja protiatomskih podpisov zagrešili podoben primer »auto-lesionisma« (ran jen ja samega sebe) kot je primer napada na našega urednika. Potemtakem se dejanska verzija o najnovejšem kominformističnem napadu glasi takole: — Titotašisti iz redakcije »Primorskega dnevnika« so brez dvoma povabili v svoje uredništvo naivnega kominlormista Dolesija in ga upijanili z amerikanskimi dolarskimi in jugoslovanskimi dinarskimi likerji. Nato so ga poslali na stopnice drugega nadstropja in mu rekli, naj napade tov. Lipovca. Vse to so storili z namenom, da bi titotašistični tržaški tisk lahko ta primer napada izkoristil za razkrinkavanje kominformistične miroljubne akcije. — Skoda, da je cirkus »Togni« že odpotoval iz Trsta! Direkcija cirkusa bi namreč akrobate iz tržaškega uredništva «L’Uni-ta» prav gotovo zelo rada sprejela v svojo službo, kajti bili bi edinstven primer spretnosti miroljubnih antiatomskih akrobatov- Prepričani smo, da bo Giuseppe Dolesi — čim bo prišel Iz zapora — v uredništvu «11 La-voratore« prejel strogo lekcijo od italianissimega Spadara in ja-ničarjanissimega Ferdinanda Zidarja, zakaj je bil — »per Bdečo!« — tako naiven, da se je dal »izprovocirati« od teh prekletih »titofašistov« »del Primorski«, hkrati pa bodo prav gotovo izdali okrožnico na vse svoje celice, da se morajo vsi pravoverni komintormisti strogo varovati, da ne bi zboleli na nevarni bolezni, ki se od napada na tovariša Lipovca dalje imenuje «AUTOLESIONISMO DOLES1ANO COMINFOHMISTI-CO TERGESTINO«. Zakaj. — ZAKAJ se AGNELRTTO še vedno ni prekrstil v AMERICAN ETTO, ko vendar njegova »DEMOKRACIJ A« tako vneto zagovarja vse, kar počenjajo po svetu ameriški imperialisti? — ZAKAJ so note uniforme tržaških jinancarjev tako zelo podobne nekdanjim uniformam financarjev za časa fašističnega režima in vseh dobrot, ki jih je ranjka Mussolinijeva Italija delila Tržačanom? Zato, ker hoče najbri s tem angloameriška vojaška uprava dokazati, da ima «rettore magnifico« in «il ca ne di guardia dell’italia-nita di T.riesteu Cammarata prav, ko čenča o suverenosti Italije nad Tržaškim ozemljem... Ali pa morda zato da nov o postavljeni sovrinten-dente di finanza dr. TORTO-RELLA IZ NEAPLJA ne bi prestrašen pobegnil na jug, če bi zagledal neznane uniforme podrejenega tržaškega personala. * * # — ZAKAJ ne vzpostavi angloameriška vojaška uprava v Trstu urada za izdajanje potnih listov za potovanje v inozemstvo, temveč mora potne liste Tržačanom izdajati urad v VIDMU? Odgovor: Iz istih vzrokov kot zgoraj. Nov napad na slovensko šolstvo? Ali nameravajo res ukiniti slovenski šoli v Slivnem in Slivami? Mogoče imajo še nepotrjene vesti o nameravani ukinitvi omenjenili šol namen, da preizkusijo učinek, ki bi ga izzvale med našim ljudstvom Iz nabrežinskega okraja smo | zvedeli za nekatere govorice, ki jim za sedaj res še ne moremo dati drugega naziva kot govorice, vendar ne smemo mimo njih popolnoma brezbrižno. Iz Slivnega nam poročajo, da namerava šol-ka oblast baje naslednje šolsko leto njihovo šolo ukiniti. Enaka vest nam je prišla na uho iz Stivana. zadevajoča tamkajšnjo šolo. V obeh primerih naj bi bil razlog za u-kinitev šole znižano število u-čencev. Ta «argument» ni za nas nov in smo že lansko leto občutili ob ukinitvi 22 razredov in paralelk, kako so ga temeljito uporabili proti slovenskim šolam, tako temeljito, da je n. pr. prav v nabrežinski šoli za dvojno število slovenskih učencev v primeri z italijanskimi «zadostovalo» celo manj učiteljev kot v italijanki šoli. Ce so se lani iz tega razloga ukinjale paralelke in razredi, ali mislijo letos ukinjati kar cele šole? Vsi, tudi šolska o-blast ve, da je padec števila u- lencev pripisati vojnim letom in je začasen. Izrabljati ta padec za likvidacijo slovenskih šol pomeni zahrbten zakrinkan fašizem, ki hoče pripraviti pogoje za obnovitev asimilacijske akcije, ki je bila z zmago nad fašizmom uničena vsaj y šolstvu. Ponavljamo: mi smatramo te vesti za govorice; vendar nas zanima, kdo jih je vrgel med naše ljudi, kdo jih širi in kakšen namen imajo. Ali ni morda to sondiranje terena? Ali ni morda to iskanje novih Mervičev, ki bi prodajali svoje otroke y_ italijansko potujčeval-nico? Da obstaja načrt, po katerem naj b* se odrinilo slovensko ljudstvo od morja, od obale, je izven vsakega dvoma. Vsi tisti, ki sanjajo Q «italianissimem« Trstu, občutijo z bridkostjo, da je etnična zveza z »madrepa-trio« pretrgana, da slovensko etnično ozemlje resnično sega do morja in je torej resnično Trst le italijanski otok na slo- venskem narodnostnem ozemlju. Naseljevanje Italijanov v slovenskih obmorskih vaseh med Trstom in Tržičem, gradnja «ribiške vasi«, italijanska šola v Stivanu za poldrugega italijanskega otroka, to so nekateri znaki izvajanja tega asimilacijskega načrta. Slovensko ljudstvo nabrežin-ske občine je pozorno in sledi vsem tem mahinacijam. Najodločneje se bo uprlo vsakemu poizkusu zoževanja slovenske šolske organizacije, ki ne sme biti žrtvovana obnavljajočemu se cunjastemu italijanskemu imperializmu. Slovensko ljudstvo bo odločno branilo vsako slovensko šolo, vsak razred. V tem bodo naši nasprotniki iz vseh mogočih uprav naleteli na enotno voljo vseh slovenskih ljudi vsega Tržaškega ozemlja. Tudi občinski svet nabrežinske občine bo izpolnjujoč voljo svojih volivcev branil naše narodnostne pravice. UE JE SENU minil PUB in zakaj ni naročil za miljsko ladjedelnico Sv. Roka? - Del avci odločni v borbi za svoje pravice Na odločitev ravnateljstva CRDA, glede skrajšanja tedenskega delovnega urnika 250 delavcem zaposlenim v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, so delavci ladjedelnice odločno odgovorili in sklenili, da ne bodo na noben način pristali na pogoje, ki jih postavljajo delodajalci. V četrtek so se vsi delavci ladjedelnice Sv. Roka zbral; v ladjedelnici, da proučijo nastali položaj, ki je nastal po odgovoru ravnateljstva CRDA in predsedstva cone sindikalnim organizacijam in miljske. mu županu glede skrajšanja delovnega urnika. Na zborovanju so goverili predstavniki tovarniškega odbora, ki so delavcem razložili nevarnost, ki grozi ladjedelnici v zvezi s stališčem ravnateljstva CRDA. Na zborovanju so delavci sklenili ustanoviti poseben odbor za obrambo ladjedelnice. Kakor kaže, namerava ravnateljstvo CRDA popolnoma ustaviti vsako obratovanje tega podjetja. To bi pomenilo še povečati že visoko število brezposelnih industrijskih delavcev. 250 delavcev in z njimi 250 družin v Miljah in okolici bi ostalo brez kru- KOLEDAR Sobota 5. avgusta Marija Snežna, Predobra Sonce vzide ob 4.>51, zatone ob 15.30. Dolžina dneva 14.39. ž,au-nji krajec vzide ob^ 22.26, zatone ^iedaiidce - 'fcma - 'ftadia ob 12.47. Jutri nedelja 6. avgusta Gospod, sprem., Vlasta SPOMINSKI DNEVI 1895 je umrl Friedrich Engels, 1850 Roparska tolpa pred porotnim sodiščem Obtožnica proti 6 obtožencem je sestavljena iz i2 točk, v katerih je obsežen velik del kaznivih dejanj proti imovini ter celo dva poskusa umora Nihče ne ve, kdaj se je v Pelosijevih in Cimolinijevih možganih porodila ideja, da bi nekaj postala, Pa čeprav na nepošten način. Dejstvo je, da sta v prvih mesecih letošnjega leta ustanovila roparsko tolpo, ki je pričela s svojim delovanjem aprila letos ter postala strah m trepet tukajšnjega prebivalstva ter trn v peti letečemu oddelku civilne policije, ki je spravil v pogon ves svoj velikanski aparat ter se v»gel na zasledovanje drznih in neusmiljeni#" roparjev. ES”'dan jfcdnj kot mesec dni je tolovajska banda’ s - svojim krirrrir.^him delovanjem vzgujala preplah., dokler nj tudi za njo prišel neizbežen konec, ko se je roki pravice posrečilo po neuspelem roparskem napadu aretirati e-nega izmed vodij bande, obtoženega 27-letnega Giovannija Pc-loso. Divje zasledovanje in aretacija — ZAKAJ JE BEBLER v Varnostnem svetu poleg. Sovjetske zveze in Indije edini glasoval za izključitev kuo-mintangškega nacionalističnega predstavnika? Zato, da bodo kominformisti v svojem tisku lahko pisali o najnovejšem dokazu, da je Jugoslavija v imperialističnem taboru in da se je prodala Amerikancem. ki o izključitvi Cangkaiškovega delegata nočejo ničesar slišati. Dne 29. aprila letos sta se pozno proti večeru vračala proti svojemu domu Ivan Furlan in njegova sestrična Marija Požar. Ko sta napravila nekaj stopnjic v poslopju v Ul. Boccaecio, kjer stanujeta, sta iz tejne zaslišala glas stoj, v istem trenutku pa je z revolverjem oboroženi neznanec od njiju zahteval, da mu izročita denar. Oboroženega tolovaja in njegovega zakrinkanega pajdaša pa se napadenca nisja ustrašila, zaradi česar je eden izmed roparjev zagrozil, da bo streljal, če jima denarja takoj ne iztočita Marija Požar je po tej grožnji pričela klicati na pomoč, roparja sta se spustila v divji beg, zasledovati pa ju je pričel Ivan Furlan s klici: ropar, ropar! Ko sta roparja pritekla iz veže na ulico, sta se ločila, oni, ki je 'od oborožen, je proti zasledovalcu Ivanu Furlanu sprožil 1 stiei, katerega krogla je zažvižgala mimo njegove glave. Kljub temu pa zasledovanja ni opustil, dokler — ZAKAJ ni na nobenem javnem, conskem, občinskem ali pa drugem uradu nobenega slovenskega niti dvojezičnega napisa? Zato, ker so tako odredili fašisti v svojih zakonih. Conski predsednik PALUTAN, tržaški župan BARTOLI in drugi antifašistični načelniki tržaških javnih uradov lahko s temi napi si dokažejo, da so — anfi-fašisti, kot se še vedno radi hvalijo. • * * * — ZAKAJ kominformistič-na «L’Unita» tako rada objavlja vse, kar je De Gasperi nekoč storil ra ranjko av-stroogrsko monarhijo ter za ranjki Mussolinijev razbojniški režim, hkrati pa se jezi če naš dnevnik obiavlia poleg De Gašperijevih hvalospeve, ki sta jih ranjkemu fašističnemu režimu in njegovemu duceju prepevala oba direktorja rimske in milan ske »UUnita» — PIETRO INGRAO in DAVIDE LAJO-LO-ULISSE? Odgovor: Zato. ker je dvojno merilo kominformistično glauno pra vilo. — Zakaj tudi ti dragi či-tatelj in draga čitateljicg ne sodelujeta v naši rubriki- — •ZAKAJ-?* niso oboroženemu roparju nekje v bližini Trga Belvedere neki pasanti prekrižali pot, ga ujel; in razorožili ter izročili članom civilne policije. Ropar je bil Giovannj Pelosa, ki je pri prvem zaslišanju povedal imena svojih pajdašev, katere je vse razen enega policija že drugi dan aretirala. Obtožnica Tako so včeraj na zatožni-klopi pred porotnim sodiščem Trstu sedeli: 27-letni Giovan-ni Pelosa iz Ul. Diaz 10; 23-let-ni Carlp Cimolino, brez stalnega bivališča; 22-letni Mario Bembi iz Vicolo delle Rose 30; 36-letni Mario Werk. brez stalnega bivališča in 56-letni Gio-vanni Cattar.eo iz Vicolo delle Rose 30; v odsotnosti pa bo sojen 25-letni Aldo Khail. Obtožnica jim očita: 1) Prvim štirim, da so se iz roparskih namenov združili v roparsko tolpo; 2) Giovanniju Cattaneu, da jih je favoriziral ter jim nudil prenočišče v nek; štali; 3) Prvim trem, da so poskusili oropa,tj Marijo Požar in Ivana Furlana; 4) Pelosi, da je proti Ivanu Furlanu streljal; 5) Prvim trem, da so izvršili roparski napad v prcdajalnico Delavskih zadrug št. 9 v Ul. Kolonja na griču 460: 6) Cimo-liniju in Khailu, da si? poskušala oropati Vinicia Lesico; 7) Khailu, da je ob isti priliki streljal proti napadencu; 8) Prvim trem, da so vlomili v sobo Vinicia Scaramuzze in pokradli za okoli 150.000 lir obleke jn perila ter da so Marcelu Zammatiu ukradli več kosov mizarskega orodja; 9) Bem-biju in Werku, da sta na Opčinah ukradla z dvorišča vile ameriškega poročnika Johna Halsalla 5 zimskih odej; 10) Cattaneu, da je kupil robo, ki so jo. ukradli Scaramuzziju; 11) Bembiju in Werku, da sta ukradla več kosov obleke in perila iz nekega ameriškega avtomobila na Opčinah in 12) Cimoliniju, Khailu in Pelosu, da so bili oborožen; z orožjem in ga tudi uporabljali. Poskus umora, ropi in vlomi Še en dokaz o spoštovanju dvojezičnosti Med včerajšnjim zasliševanjem sta Pelosa in Cimolino priznala vsa inkriminirana dejanja, ostali obtoženci pa so vse zanikali. Od prič je prvi pristopil pričat ameriški poročnik John Halsall, ki ni za razpravo povedal ničesar bistvenega, razen da mu je v noči od 1. na 2. april zmanjkalo 5 odej. - . ' Mnogo bolj zanimivo in dramatično je bilo pričevanje vodje prodajalnice Delavskih zadrug št. 9 v Ul. Kolonja na griču 460 Ernest Mariani, ki je pred sodiščem obnovil sceno, ko je 22. aprila letos okoli 19.30 vstopil v prodajalno Cimolino, za rtjim p? zakrinkani Pelosa z revolver j epi v roki ter njemu, trem uslužbencem in dvema klientoma zapovedal, naj dvignejo roke v vis. Vsi so se morali potem obrniti z obrazom proti zidu, Pelosa pa je z grožnjo, da bo streljal, zahteval od včerajšnje priče, naj pove, kje ima denar. I/. nekega predala je Cimolino nato pobral 17.920 lir (obtoženci pravijo, d? je bilo samo okoli 7000 lir), na srečo pa je preslabo prebrskal ter pustil v predalu lepo vsotico okoli 100.000 lir. Oba roparja sta PO izvršenejn dejanju mirno zapustila prcdajalnico, spustila roloje ter nato s tretjim pajdašem, ki je bil na straži pred trgovino, zbežala v smeri proti Opčinam. Vinicio Scaramuzza je v kratkih in zgoščenih besedah pripovedoval, kako je 29. 4. letos okoli polnoči vstopil v svojo sobo, kamor so vdrli vlomilci tako, da so razbili šipo okna, nato pa odnesli vse, kar e bilo v sobi kaj vrednega in odnesljivega. Ivan Furlan in Marija Požar sta za njim sodišču obnovila prizor, k0 sta ju napadla Pelosa in Cimolino, Marcela Zammatio je pa na vprašanje branilcev potrdil, da je hilo ukradeno mizarsko o-rodje staro Kot zadnji je včeraj pričal Vinicio Senica, ki se je 3. a-prila letos vračal proti domu po Ul. Baiamonti, kjer ima trgovino. Med' potjo sta ga ustavila dva neznanca, od katerih je bil eden zakrinkan. Z vzklikom roke y vi« sta od njega zahtevala, naj jima izroči denar, katerega je takrat imel pri sebi za okoli 80.000 lir. Na-padenec pa jima denarja ni hotel izročiti ter je pričel kli- cati na pomoč,, zaradi česar sta se roparja ustrašila in se spustila v beg. Priča ju je sicer priče; zasledovati, je pa moral svojo namero opustiti, ker je eden od roparjev ’ proti njemu izstrelil več strelov iz nekega avtomatskega orožja. Drugo jutro je na kraju roparskega napada našel črno platneno ruto z dvema luknjama, s katero je bil zakrinkan eden od roparjev. Razprava se nadaljuje, sodba pa bo po vsej verjetnosti izrečena že danes.. Predsednik sodišča dr. Zetto, javni tožilec De Franco, zapisnikar Romano. Branilci oovet. niki Zennaro, Presti in Ugle-sich. ha. Po zborovanja so delavci sestavili posebno komisijo, ki je šla k ravnatelju ladjedelnice in mu razložila svoje stališče. Delavci zahtevaj ). da ravnateljstvo CRDA prekliče svojo odločitev. Ce delodajalci ne bodo preklicali omenjenega ukrepa, bodo delavci zasedli ladjedelnico in tako pre. prečili izvedbo ukrepa. Borbo delavcev pri Sv. Roku spremlja z velikim zanimanjem vse miljsko prebivalstvo., Zdi se, da bodo tudi razne politične skupine, skupno z predstavniki obrtnikov .in trgovcev v Miljah, ustanovile poseben odber za obrambo največje milj ske industrijske ustanove. Vprašanje tržaške ladjedel-niške industrije se vleče že celih pet let po vojni. To vprašanje predstavlja vprašanje celotne tržaške težke in srednje, industrije. Ladjedelnice, ki so bile skozi ves razvoj tržaškega Jmesta in njenega gospodarstva ponos vseh meščanov, steber tržaške industrije, preživljajo danes eno največjih kriz. Ta kriza je močno prizadela tudi srednjo kovinsko industrijo in mnoga manjša podjetja so morala popolnoma likvidirati (OMSA itd.). Vzrokov splošne krize v tržaški industriji ni treba iskati daleč. Ne oblasti ne delodajalci se niso nikoli resno zavzeli za usodo tržaških industrijskih podjetij in s tem za usodo tržaškega delavstva. Skozi vsa povojna leta se ladjedelnice umetno preživljajo. Marshallov plan je postal, edini gospodar usode tržaških ladjedelnic, katerih naročila so edvisna od uprave ECA. Ta odvisnost popolnoma onemogoča ladjedelnicam oziroma ravnateljstvu CRDA (seveda, v kolikor bi bilo to pripravljeno) iskati privatna naročila zg gradnjo in popravilo ladij. Ta položaj je dovedel do tega, da hečejo danes ustaviti obratovanje miljske ladjedelnice SV. Roka pod izgovorom, da ne dobivajo naročil. Te namene ravnateljstva CRDA morajo tržaški delavci preprečiti. Vsi tržaški delavci so dolžni, da podprejo borbo miljskih delavcev, ki so se postavili v bran za svoj kruh in življenje . svojih družin. Enotni, odločni nastop vseh delavcev bo brez dvema prisilil delodajalce, da bodo odstopili od svojih namenov. eden izmed ustanovitelje;; znanstvenega socializmi. Red i se )e 28. 11. 1820. se je rodil franc tski pisa-tel' Guy de Mauoassant. Umrl ;e 7. 7. 1893. DRAMSKjU DRUŽINA PROSVETNEGA. DRUŠTVA na Opčinah bo uprizorila v NEDELJO 6. avgusta ob 20 uri 30 min. na zemljišču ex Ara v Ulici Ermada (blizu trtnice) Petrovičevo komedijo v treh dejanjih tf VOZEL “ VABLJENI VSI! Odbor. Izleti PDT IZLET NA NANOS Odhod I. skupine danes ob 11. uri, II. skupine jutri, v nedeljo, ob 4 uri zjutraj. Za obe skupini-bo odhod izpred začetka ulice Fabio Severo. LETOVANJE NA BLEDU Skupen odhod izpred začetka ulice Fabio Severo dar.es ob 11 uri. — Bodite točni! Cesta zaprta Občina javlja, da bo Ul. Com merciale zaprta prometu od dne 7. do 9. avgusta od šole na odprtem do pričetka avtobusne linije O in od dne 10. do 12. avgusta od pričetka avtobusne lir.ije «0» do Trga Skork lja. Za DDčitiiišhe holonijo so darova Magajna lir 200, Stoka 100, Dolgan 100, Primož Sedmak 200, Jože Lavrenčič 100, Rauber 200, Aldo Marzari 100, Frank 100, Sancin 100, Josip Fišer 300, Palma Novak 200, Gabrijelčič 200, Albert Sedej 300, Rodošek 200, Anton Požar 100, Štefka Drolc 200. Sojč 150, Milan Cotič 200, Angela Rakar 200, Lelja Sancin 100, Jože Babič 200; Zega 200, Silvij Kobal 200, B. Sancin 200, Elza Bar-bičeva 200, Juršinovič 200, Škapin 100, Draga Kavčič 250, Kariž '00, Karel Mosetti 200, Žerjal 100, Rosenfeld' 200, Ludmila Zlobec 300, Marija Petaros 100, N. N 300, Bubnič 100, Srečko Košir 200. Jože Lukeš 200. N. N. 200, N. N. 200, Starc 100, Jože Sedmak 200, Renko 380, Sancin 100, Regent 100, N. N. 120. Jadranka 100, Neva Lukeš 100. Danila Žerjal 150, Ljana Huter 200, Drago Pahor 100, Modest Sancin 200, Raztresen 300, Rauber 300, Ema Starc 200. N. N. 20DV An/,el Sancin 200. Antonija Trobec 200, Angela Jelinčič 150, Ema Vrabec 200, Natlačen 100, Mislej 50, Edi 200, Ivan Petkovšek 200, Uršič 50 lir. e#* V spomin blagopokojnega tov. FRANJA RUPENA se je zbralo na sestanku okrajnega odbora ASIZZ - II. rajona dne 1. 8. 1950: Scamperle 250 lir, Rezi Cok 200, Silvana Ukmar 200, Valerija Sila 100, Lucija Smuc 100, Ivanka Hmeljak 100, Angela Pečar 100, Zora Povh 100, Marija Brana 100, Clementina Finotto 50, Marija Prolovič 100. Marija Cepek 100. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dr.e 4. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrle so 3 osebe in porok je bilo 9. Poročili so se: trgovec Fener- Sil- urad- bermann Eachel Frieda, nik Donaggio Luciano m zerka Bembo Fides *>a“; kamnosek Fabris Alojz in žilka Pettirosso Marija, zdravnik Valente dr. Giuseppe učiteljica Sancin Ana MarU* agent civilne policije Ant0DL Antonio in gospodinja Lonm gospodinja Dobrila ii Caterina. trg. pomočnik Calcinari Ger- mano in uradnica Germani Ma- ria, delavec Briesemeister vard in gospodinja Dvorni Elli trg. pomočnik La R° Gastone in gospodinja Marc Margherita. . Umrli so: 44-letna DebeB» Olivo, 12 dni stara Glavina 1 da, 78-letna Clerle Teresa 'r“' Mayer de Heldenfeld. MALI OGLAŠi ISCEM TRGOVSKEGA NIKA in vajenca za irgorjj jestvin. Ponudbe na upravo pod ((Trgovski pomočnik«. NOČNA SLUŽBA LEKARN IZPRED OKROŽNEGA SODISCA Tukajšnje oblasti vestno skrbijo, da bi tujec, ki pride v naše kraje, ne imel nikakega vtisa, da se ttiudi na slovenskih tleh. Vsi obcestni in opozorilni napisi so v italijanščini, le tu in tam se vidi tudi angleščina, tako da je l’se še bolj tuje. Le slovenskih napisov ni. Po načelih in ukazih krščanskega «demokrata:> Palutann jih seveda tudi ne sme biti. Toda mi za-hteoamo, da se postavijo tudi slovenski napisi in to še zlasti tam, kjer prebivajo samo Slovenci. Od te zahteve ne bomo odnehali. In dokler se stvari ne bodo spremenile in ne bomo zagledali tudi slovenskih napisov, ne bomo razumeli razlike v dejstvu, če je na najvišjem stolčku v coni fašist ali demokristjan ali demoklerofašist ali kdo. Tržaški velesejem ‘ nagradno za -i i« Za zaprtimi vrati je bila včeraj pred okrožnim sodiščem razprava proti 53-letnemu Um-bertu Barbi iz Ul. Pondares 5, ki se je 20. VI. letos v nekem gozdiču pri Nabrežini spozabil nad nekim 7-letnim dekletcem. Sodišče je bilo proti brutalnemu nasilnežu strogo ter ga obsodilo na pravično kazen 7 let in 8 mesecev ječe ter na plačilo sodnih stroškov. Obtoženca je po službeni dolžnosti branil odv* V. Bologna. Obsojena vlomilca Dne 9- julija letos proti večeru je vratarica poslopja v Ul. Castaldi 4 opazila nekega sumljivega moškega, ko je čel s kovčkom v roki iz poslopja. Takoj je o tem obvestila stražnika Cantouija, ki je bil takrat slučajno v bližini in ki je pričel neznanca zasledovati. Neznanec je med begom odvrgel kovček, vendar pa se je stražniku kljub temu posrečilo, da ga je dohiteli in aretiral. Na policiji se je izkazalo, da gre za 37-letnega šoferja Renata On--gara iz Ul. Pauliana 11. Pri zaslišanju pa je povedal tudi ime svojega pajdaša 35-letnega Giordana Pullinija, peka po poklicu, iz Ul. Ponzianino 19, s katerim sta vlomila v stanovanje Ivana Contestabila ter s svojega obiska odnesla za okoli 50.000 lir raznih kosov obleke in perila. Včeraj sta bila obsojena: Pullini na 2 leti in 8 mesecev zapora ter 15.000 lir globe; Ongaro pa na 2 leti zapora ter 11.000 lir globe. Oba morata poleg tega plačati tudi sodne stroške. Pullinija je branil odv. V. Bologna, Ongara pa Antonini. • Predsednik sodišča dr. Osto-ich, javni tožilec Grubissi, zapisnikar Piuk. neznanca v osebi 19-letnega Stelia Cervattija in 18-letnega Viktorja Luina, oba z Lonjer-ske ceste 22. Po kratkem zaslišanju na policiji pa je nato vse štiri osebe izpustila na svobodo. H RADIO iU JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja ua srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA. 5. 8. 1950 Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Cre-vato, Ul. Roma 15; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Pri Magdaleni, Istrska ulica 43; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa . poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Lahek opoldanski koncert; 12.30: 3 orkestralni scherzi: 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeca; i. Poje sopranistka Sonja Koljenšič - nato lahka glasba; 13.45: Gospodarski pregled (ital.); 14.00: Pester spored izvaja Stojan Ste-r.ovic s svojo kapelo; 14.30: Pregled tiska v ital.: 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek. 17.30: Popoldanska glasba; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30:-.Na-. poved časa poročila v slov.; 19.45: Borbene pesmi; 20.00: Hrvatski kulturni pregled (hrv.); 20.30: Pesmi jugoslovanskih narodov; 20.45: Politični pregled (slov.); 21.00: Veder sobotni večer (slov.); 2130: Orkestralne skladbe Claudea Debussyja; 22.00: Potovanje po socialistični Jugoslaviji (ital.); 22.15: Lahek večerni koncert: 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Plesne meiodije; 23 30: Zaključek. UKAZ ZVU ST. 148 Gospodarska izboljšanja za delavce in poškodovance iz prve svetovne vojne TRST, 4. (PIO) — Ukaz ZVU Uspel žegarsiti podvig Včeraj zjutraj ob 8 je postala žrtev drznih in spretnih roparjev 39-letna Ana Rumer iz Ul. dello Scoglio 1, kateri je iz torbice izginila denarnica, v kateri je imela 13.800 lir, tramvajsko izkaznico za abonente. 5 zastavnih listkov mestne za-stavljahiice v Trstu, osebne dokumente in druge drobnarije v skupni vrednosti okoli 100 tisoč lir. Pravtako sta bila ob svojo denarnico tudi 55-letna Anastazija Barbi iz Ul. Duca d’Aosta 6 ter 25-letni Edvard Nieddu iz Ul. F. Severo 156. Prva je na Trgu Ponterosso utrpela izgubo 4000 lir ter oseb nih dokumentov, drugemu pa je žepar segel v žep pri Sv. Soboti. Zmanjkala mu je denarnica z 800 lirami. Končno je bil na vrsti še 57-letni Bic-cheri Luigi iz Ul. Eremo 157, kateremu je v lilobusu linije «L» neznanec izmaknil denarnico s 7.000 lirami Vodstvo tržaškega mednarodnega velesejma razpisuje dve nagradi za novinarje. Nagradi sta namenjeni novinarjem, ki so v dnevnikih ali drugih listih objavili članke o tržaškem mednarodnem velesejmu. Novinarji, ki bi se potegovali za nagrado, morajo poslati svoje članke v petih izvodih velesej-skemu uradu za propagando, Ul. Milano 10, in sicer ne po 14. septembru 1950. Nagradi, ki nista deljivi, znašata 80.000 in 40.000 lir. O dodelitvi nagrad bo odločala nalašč za to sestavljena komisija. Nagradi se bosta podelili do 31. oktobra letos. tuje zadeve sla se Malo po polnoči se je včeraj Nesreča nikdar ne počiva vračala proti domu 27-letna Karla Cerut iz Ul. Tor S. Piero 4, katero je soremljal njen zaročenec 33-letni Karel Pipan z Vrdelce 1561. Med zaljubljencema pa je prišlo do nesporazuma ter sta se med potjo na Lonjerski cesti pričela na ves glas kregati. Da Li ju pomirila, sta se v njun prepir vmešala dva neznanca. Naletela pa sta, kot v vseh takih primerih, na odpor obeh zaljubljencev, nakar se je med njimi vnel pretep, v katerem je Karel Pipan odnesel «ta kratko«. Policija je nato aretirala tudi oba Včeraj ob 16.50 sg je s svojo «Vespo» peljal po Istrski cesti 25-letni Arduino Doria iz Ul. S. Daniele. Ko je privozil do pokopališkega vhoda, jc skušal prehiteti kamion TS 6000, katerega je šofiral 43-let-ni Rajmond Nikolavoič iz Ul. Gambini 35. Motoristu se je sicer posrečilo kamion prehiteti, takoj nato pa je «Vespa» na tramvajskih tračnicah spodrsnila, njen vozač pa je padel po tleh. Za njim vozeči kamion je nato v trenutku, ko se je motorist že pobral, privozil mimo in podrl vstajojočega Arduina. katerega so takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer bo o-stal okoli 40 dni. Isto popoldne so v Lolnišni-co sprejeli še dva ponesrečenca, in sicer 47-letnega Odina Kureta iz Ul. della Guardia 7, ki si je pri delu v tovarni «Gaslini» tako ranil na kazalcu desne roke, da so mu morali v bolnišnici odrezati zgornji člen, ter 44-Ietnega Antona Frattoli-nija, ki je pri delu v bližini rižarne padel s 4 metre visokega odra tfir si pri padcu spahnil desno ramo. Prvi se bo moral zdraviti okoli 20, drugi pa 10 dni. LJUBLJANA. MARIBORi n rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valili 327,1; 188.9; 212.4; 202.1 m.) SOBOTA 5. 8. 1950 5.00' Jutranji pozdrav; 5.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30: Pesmi narodov Jugoslavije; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10: Jutranji. koncert. 12.00: Lahek opoldanski spored; 12.30: Napoved čdsa in poročila; 12.40: Pisan spored zborovske, solistične in orkestralne glasbe -vmes ob 13.00: Mladinska oddaja; 14.00: Pester spored izvaja Sto.ian Stenovic s svojo kapelo; 14.30: Kulturni pregled - Anton Ažbe: Ob 451etnici smrti; 14.40; Georges' Bizet: Deklica iz Pertha - suita; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Glasbena medigra; 15.15: Fizkulturni pregled. 18.00: Pionirske pesmi: 18.10: Oddaja za .pionirje; 18.30: Igra Zabavni orkester Radia Zagreb (prenos iz Zagreba); 19.00: Napoved časa in poročila: 19,15: Za vsakogar nekaj: 20.00: Tedenski zunanje-politični pregled; 20.15: 20.20: Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba); 20.50: Rešek: Dobri vojak Sve.ik; 21.30: Orkestralne skladbe Claudea Debus-syja; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Za ples in razvedrilo; 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. št. 148 daje gospodarska izboljšanja delavcem, ki prejemajo, letno rento, ki so jih preje plačevali avstroogrski zavodi za socialno zavarovanje, in osebam, ki so bile poškodovane na vojnem področju za časa prve svetovne vojne. Izboljšanja imajo učjr.ek od prvega julija 1949 naprej. . ADRIA-EXPRESS Po zelo zmernih Vam nudi ADRIA EXPBE^ letovanja v najlepših kra). Slovenije po želji za 7 dni. 14 dni itd. na BLEDU, v GASKI SLATINI, v LOS# DOLINI, v LOGU PRI TRJv TI in v drugih krajih, jave sprejema potovalni rad ADRIA- EXPRESS, Fabio Severo 5b, tel. 29&* UKAZ ZVU ST. 149 — ODOBRITEV PRAVILNIKA USTANOVE VZORČNEGA VELESEJMA TRST, 4. (PIO) — Ukaz ZVU št. 149, ki je bil pred kratkim podpisan, je odobril novi pravilnik ustanove Mednarodnega tržaškega velesejma. Izvodi novega pravilnika so razstavljeni na o-gled pri pravnem oddelku ZVU, pr' tržaški občini, zbornici za trgovino, industrijo in poljedelstvo m pri ustanovi za turizem. UKAZ ZVU ST. 146 — RAZŠIRITEV NEKATERIH DOLOČIL UKAZA ST. 227 Z DNE 14 DEC. 1949 NA ZDRAVNIKE IN BABICE TRST, 4. (PIO) — Ukaz ZVU št. 146, ki je bil pred kratkim podpisan, je raztegnil določila člena II, črke A petega odstavka ukaza št. 227 z dne 14. decembra 1949 na vse diplomirane zdravnike in babice. Novi ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu, to je 11. avgusta 1950. IZLETI ADRIA-EXPRESS 20. AVGUSTA IZLET Ajdovščino Bovec-Trento in Postojno Vpisovanje pri vseh pot° <■ nih, uradih d0 5. avgusta t- TRŽAŠKA BORZA Zlati pirnati šterling 7850-1950, pa-šterling 1580-1600, dolar 665-667, dolar (telegrafski) 675, švicarski frank 153-154, 100 francoskih frankov 172-176 avstrijski šiling 24.50-25.00. IZLETI ADRIA-EXPRESS 27. AVGUSTA IZL^ v VIPAVO KANAL TOLMIN in OPATIJO Vpisovanje do 12. avgust3 1.1 Mizarji i podjetniki kmetovalci!1; Deske s^j i cove, "j snov e in1 a -ip lesov, trd' ezane šče, furnir, parkete in ”udi najugodneje jti1 KINO Excelsior. 16.30: Svetovno nogometno prvenstvo (Incom). Dokumentarni film: ((Plameni na Koreji«. 1 ilodramraalico. 16.30: «Berlin Hotel«, Alabarda. 16.00: «Na dnu S. Francisca«, H. Bogart. Garibaldi. 15.00, ob 21.15: na pro-stem:'«Lullu Belle«, D. Lamour. Ideale. 16.00: Totd na «Dirki po Italiji«. Impero. 15.00: «Beznica», Fernan-d>o Fernandez. Italia. 16.00: »Moški mojih sanj«, Glnger Rogers. Savona. 16.00: »Zapuščena«, Dolores del Rio. Viale. Zaprt. Vittcrio Venelo. 16.00: ((Maščevalec bandita Jessa«. Azzurro. 16.00: «Duša in telo«. J Garfield. Marcem, 16.00: na prostem 20.30: »Nevidne črte«. H. Bogart. Massimo. 16.00: ((Norosti za opero«. Komični film. Novo Cine. 16.00: ((Junaški vodnik«, W, Beery. Radio. 16.00: «Tako sem zmagal v vojni«, Danny Kaye-. Venezia. »Kobra«, M. Montez. Vlttoria 20.00: ((Ciganka Jessy». Ljudski vrl na prostem. 20.45: ((Ljubavno drgetanje«, Deanna Durbin. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30; »Rim odprto mesto«. Letni kino Rojan. 20.45: ((Ljudski prijatelj št. 1». Letni kino na Rotondi, 20.30: «Mali orjak«. Gianni in Pinotto. Skoljet. 21.00: «Jetnik na otoku morskih psov«. RAZPIS ZA SPREJEM V DVOLETNO KMETIJSKO SOLO GRMU PRI NOVEM MESTU (POLJEDELSKO) NA Prošr.je sPr< n3 po- Pouk se prične 15. septembra 1950. ___________ mamo do 25. avgusta. V šoli je ženski in moški intern Šolanje je brezplačno. Hrana je domača in tečna. Teoretičen pouk je vezan tu na praktične vaje r.'a ^ sestvu tako, da se učenci nauče gospodarjenja na jem kmetijskem obratu. Poleg praktičnih predmetov^1-uče tudi splošnih; slovenščine, računstva, zgodovine, l ljepisa itd. Mladinci in mladinke, obračajte se na šolo, ste dobili vse zaželfcne podatke o vpisu. KDOR IMA VESELJE DO POLJEDELSTVA JAVI SE! kjer bo- pRl' kopališče Sv. NIKOLAJ KOPANJE PLAZA — PLES — IGRE — BIFE " RESTAVRACIJA — KONCERT VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTEL' jaM' Ni Zveza po morju ob delavnikih: IZ TRSTA ob 8.30, 10.15, 13.30 IZ SV. NIKOLAJA °b Parnik VETTOR PISANI 11.15, 14-3°. 19 . ob 7.50, 11.30, 15.00 Parnik VETTOR p,S ob 1« OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ^o, IZ TRSTA ob 8.30, 9.30, 10.30 IZ SV. NIKOLAJA ob ^ 11.30 13.15 10.30, 11.30, 1«°. 17,30, 19.30, 18, 20, AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih In praznikih iz bušne postaje (postajališče Piazza ex Impero, Zavije in Milje) Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. li IZ SVOBODNE GORIŠKE Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 2/21. nadst. - lelefon 11-32 S seje občinskega upravnega odbora Občinskega davka ne bodo plačevali jjjt za katere se ne ve, kje prebivajo Prtf,S‘ zvečer se je pod nart župana dr. Ber- ti (In? sest;al občinski uprav, ski < ■■°r k svoii redni teden-im.-A' na kateri so predvsem ffienfr jlep> da bodo razbre-:Ulske§a davka one kie Pačevalce, ki ni znano. -■ ®reA>ivajo irj davka še latern so odobrili letn ios/i si?ščice in dišave za sklen Nadaije so odobrili civiln PQ katerem bo Urad za nišča v8ulton-poRravil zakl°' in podvoz e na2yaz.i 2 razkladanjem sme-«11 a h so odborniki skle- n; ’ „a bodo odpovedali seda. in Pp§°dbo in dali smetišče smeti ^tjn,ki bo‘ v zakup Kato T' j1 J30 na3več plačalo. in poveril h-1-1 IlOVo Pogodbo nen! ‘i občinskemu tehnic- Preu''- Urada’ da nemudoma smetiL m°žn°st premestitve ^ bo?0 v --a je S0 sklenili- *i elektri da pdQalje so sklenili, u elektK- Colonia podaljša, krnice mrež° še za tri žuBa Predlogu ;n razpravi pod. novim 0 7' De.vetaga o usta-je vesi n bžše za tujce, se Predlo«113 Zbornikov za ta v°rnikn P0V0lino izrazila in go-Vedbo P°verila, da se za iz-tanim- njegoye§a predloga po-Na spsednih pokrajinah. konz0rf.Prošni0 Mehaničnega splotn 1J^' so odborniki na skeč« obrili prodajo občin- lo Mero m ]‘šža med ulico Sca* natnera1 ’n ^rzaško cesto, kjer zgrartitiVa omenjeni konzorcij je np„Kglavnp delavnico, ki Uspejo n° potrebna za Vozu. ° poPravilo motornih Piki Zak^učku seje so odbor-ždpana natančnem poročilu Pana nn0Ul vi v Stražicah, žu-* Pstanr!, as.lili> da stopi v stik Peposred«”11 1[? Podjetji, ki so rešitvi t zainteresirane pri in ,e§a Perečega proble-^Prejj s P°v°ljno izrazili za ni° rešitev. Prn za namestitev Troskih vrtnaric t*wsne vrtnarice, ki ho-,rPških ,Cevatr v ob; inskih o- . °raj0 predložiti Ura-f«diolitiVanam J950-5j1 Vtteih v šolskem letu ^ 2a ’0^°raio ftolkf>n!ns‘:o oseb-ie prošnjo drž, :aviia„', bedeče ■* ?*ki list. papirju in Ji dokumente: tceva] t 11S!; zdravniško zdrav°; ‘zdano od občinske-dPsk; lisv.v5nega urada; dru-, U§a UsA’ lolsko spričevalo in Vala p°SDbljenostna spriče- eas vložiti do 31. avSUsta\e }e s SPD Slov Oo: v Dolomite Planinsko društvo vkljU£Priredi °d nedelje 13. °t®rnite ° i5' avgusta izlet v do letnikov Pl*rat bo šla pot in MPreko To'meča, Sa-s 1S^rine do Carboni-t°riU it i ° ^eleženci u-V iezeraarko Prired‘ll izle‘ "0m~ Sandro. Misurine, k0, na kwa r>icco di Valan' 2 popera te Cristallino, na .— ’ na Croda Rossa v PL*N'S°oJDNRAUSTVO Vabi na 1 DarltzansKi lato ki h*13 Nan°SU i" ‘-ost„*;ein K' avKusta z e zvez, s°' ugodne želez-t? Prihod Vf Vseh smeri tako C0Jne °dhod' U i Prevo, , d Nanosa in na- Cortino d’Ampezzo, v Toblach in do Toblaškega jezera. Povratek bo v torek 15. t. m. po drugi Poti, in sicer Pieve di Cado-re, Longarone in preko Valcel-line do Maniaga; od tu v Videm in v Gorico. Prijave sprejema Darko Šuligoj urar na Travniku do vključno 7. t. m. Voznina stane za člane 1800 za nečlane pa 200Q lir. Poskrbljeno bo za toplo hrano razen prvega kosila. Vsak naj prinese s seboj jedilni pribor in primerno odejo. V zgoraj' omenjenih vsetah ni všteta hrana in prenočišče. Obvestilo kmetovalcem Pokrajinski kmečki konzorcij-v Gorici obvešča vse one kmetovalce, ki so prostovoljno oddali pšenico, da lahko pri njem dvignejo predujem 5000 lir za vsak stot oddane pšenice. Oni, ki so že prejeli predu- jem 4500 lir za stot lahko dvignejo še razliko 500 lir in to od 10. t. rc. dalje pri konzorciju, kateremu so oddali pšenico. Za dvig predujma morajo kmetovalci predložiti potrdilo o oddaji. Stanje živine Zivinozdravniški vestnik za goriško pokrajino beleži v drugi polovici julija samo en primer obolelosti prašičev na rdečici, ki sg je pojav.il ^ goriški občini. Za vse ostale bolezni med živino je vestnik negativen. Izlet ZSM Zveza slovenske mladine v Italiji priredi 14. in 15. avgusta izlet na Sello Neveo, Rabeljsko jezero in Belopeška jezera. Cena vožnje je 700 lir. Prijave sprejema glavni odbor Zveze na svojem sedežu v Ul. Silvio Pellico 1, II. nadstr. do vključno srede 9. t. m. in vsi mladinski odbori i:a vasi, kjer bedo izletniki dobili tudi podrobnejše informacije. Omotica pri pometanju Pri pometanju se je včeraj nenadoma zatemnilo pred očmi 41-Ietni gospodinji Neži Micu-lin iz Ul. Baiamonti 18. Zenska je zaradi omotice padla na kamnita tla hodnika svojega stanovanja in se ranila v glavo. Domačini so jo takoj odpeljali v občinsko bolnišnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravela v dvajsetih dneh. Uspeh razstavljalcev iz svobodne Goriške in Primorja na II. republiški razstavi lokalne industrije, obrli in komunalne delavnosti »Kovačev študent" v Pevmi Goriški srednješolci bodo v nedeljo 20. t. m. ob 18. uri ponovili v Pevmi na prostem (v primeru slabega vremena v dvorani) svojo šolsko prireditev s približno istim sporedom kot v Standrežu. MLADINA VABI K MNOGOŠTEVILNI UDELEŽBI Letošnja republiška razstava lokalne industrije obrti in komunalne delavnosti v Ljubljani kaže znaten napredek v primeri z lansko in le dokaz velike iniciative delovnih kolektivov 'lokalnih podjetij, obrtniških zadrug in posameznih obrtnikov. Razstavljene predmete so ocenile posebne komisije strokovnjakov, ki so pri ocenjevanju upoštevali naslednja načela: kvalitetno izdelavo, količino, uporabnost predmeta za široko potrošnjo ali za izvoz ter okusno obliko. Na slovesno podelitev priznanj, ki bo danes 5. avgusta 1950 ob 17 uri v dvorani hotela Union v Ljubljani, so povabljeni vsi cdlikovalci med katerimi so tudi odlikovanci iz Slov. Prinrrja, katerih imena objavljamo: Za kovinske in elektrotehnične proizvode prejme zlato medaljo: Okrajno mehanično livarsko podjetje Solkan; diplomo: Jožef Segala, kotlar, Ka- nal ob Soči; Drago Grča, Dutovlje, (virtkanizacije). Za čev. tjarsko stroko prejme diplomo Okrajno čevljarsko podjetje Tolmin; tovarna čevljev Miren. Za usnjarsko stroko prejme bronasto medaljo in diplomo tovarna usnja Miren. Za živilsko stroko prejme diplomo Mle-kovir Tolmin. Za lesno stroko prejme srebrno medaljo Obrtna nabavna in prodajna zadruga mizarjev Solkan; diplomo prejmejo Alojz Gorjan, vajenec, Solkan; Okrajno mizarsko podjetje Divača, Alojz Komel strugar Solkan. Za gradbeni material prejme bronasto medaljo Industrija kraškega marmorja, Sežana. Za domačo in umetno obrt prejme diplomo Rozalija Martelanc, Sežana. V iJi-iite in citaite iPtimoh&ki dnemikl Nepošteni ribiči Orožniki iz Ločndka so včeraj popoldne zasačili na desnem bregu Soče tri mladeniče, ki so vrgli y reko ročno bombo z namenom, da bi ulovili nekaj rib. Mladeniče, ki so proti zakonu lovili ribe in se posluževal: tudi nedovoljenih sredstev, so orožniki pridržali in jih prijavili sodnim oblastem, pred katerimi so bodo morali v kratkem zagovarjati. KINO VITTOR1A, 17: «Pod dvema zastavama«, R. Colmann; ESTIVO, 21: «Tretji moža, A. Valli in J. Cotten; VERDI, 17: «Pohujševar.'je», R. Taylor, A. Gardne in J. Loughton; MODERNO, 17: «Ljubimci v Benetkah«, R. Cummings; CENTRALE, 17: «Gung Ho!« Tomin Dostai tun v on Tolmin postaja eno najlepših alpskoturističnih mest v gorički oblasti. Tujski promet iz leta v leto narašča. Sem se radi zatekajo tudi številni izlet, niki iz Kopra in Trsta, katere privabljajo naravne krasote in prirodni pojavi, reka Soča, ki je ena izmed najlepših rek v Sloveniji, in umetno jezero na tolminskem polju ter gorski velikani, ki obdajajo mesto. Dobr0 so markirana pota, ki vodijo h Krnskim jezerom in na vrhove gorskih velikanov ter na Razor planino, kjer je planinska koča. Pol ure peš hoje iz Tolmina pa je znana Zalaška jama. V Tolminu je tudi križišče mnogih važnih cest in dobra avtobusna prometna jn izletniška zveza, ki omogoča izletnikom obisk po vsej gornji Soški dolini do Trente in izvira Soče, kjer je več lepih slapov. Da bi se razvoj turizma v tej krajih pospešil, je mestni ljud. ski odbor v Tolminu letos sklenil, da bo iz dohodkov mestnih gospodarskih podjetij olepšal mesto, uredil drevorede ih odpravil prah, ki sq ga povzročila vozila po mestnih ulicah. To je zelo odbijal0 izletnike in kvarilo mesto. Člani Osvobodilne fronte in pripadniki JA so sklenili, da bodo z vsemi silami podprli pobudo mestne. ga odbora. Najprej so uredili mestni park, sedaj pa asfaltirajo Trg maršala Tita, Trg 1. maja in Trg Petra Skalarja ter Cankarjevo, Rutarjevo in Gregorčiče, vo ulico. Člani Osvobodilne fronte so v treh tednih opravili že okrog 5000 prostovolj« nih delovnih ur. Delajo nepre. nehoma vsak dan v treh izmenjavah in računajo, da v enem mesecu y Tolminu ne bo več prahu. Prihodnje leto pa nameravajo zgraditi na nabrežju Soče tudi kopališče in kabine, letno gledališče in zabavišče ter okrepčevalnico. Na Kozlovem Robu, ki se dviga v obliki stožca 200 metrov nad Soško dolino tik pred Tolminom, od koder se vidi gornja Soška dolina &o Kobarida in vsa bližnja okolica, pa bodo zgradili gostiš.če, do katerega bo peljala žičnica. Letošnji izletniki in turisti, ki s0 letos prvič obiskali te kraje, se čudijo tem naravnim krasotam in pravijo, da jih bodo prihodnje leto ponovno obiskali ter s seboj pri; peljali še večji krog znance^ in prijateljev, da spoznajo ta prelepi košček slovenske zemlje. Borci se pripravljalo na taborjenje in P°štnfl|iJe °d°bren HHitf-Ud;te priložnosti > na Nanos. PD po- m Postojna Bivši borci in aktivisti iz narodnoosvobodilne borbe se pripravljajo na svojo veliko manifestacijo, ki bo trajala 3 dni in sicer 13. 14. in 15. avgusta ob priliki njihovega udarniškega dela na cesti Križišče-Ri-žana. Ro vaseh imajo borci in aktivisti svoje sestanke na katerih se mnogo razgovarjajo o ved vprašanjih svoje organizacije kakor tudi o udeležbi na partizanskem zborovanju. Razgovarjajo se tudi o postavitvi štaba -vodstva tega taborjenja in štabov bataljonov, ki bodo v teh dneh poleg večurnega dela vodili tudi partizanski marš. S tem si bodo borci obudili spomine. na tiste dni ko so bosi, raztrpani. in lačfii korakali po več desetin partizanskih minut in vedno vztrajali z velikim u-panjem v zmago. Kakor v borbi pravtako hočejo naši borci tudi danes v času ko nas Qd vseh strani blatijo s fašisti in teroristi, pokazati s konkretnim delom da imajo veliko zaupanje v našo voditeljico Komunistično partijo, ki nas je vodila v borbi proti nacifa-šizmu in njegovim hlapcem in nas vodi tudi ta trenutek v napornem delu V boljše in srečnejše življenje. Zavedajoč se važnosti gradnje rižanske ceste, ki bo tesno' vezala naše okrožje z bratsko Jugoslavijo bodo naši junaki prispevali k,tej gradnji, da bo pravočasno izvršen1 sklep naše Komunistične partije, ki je določila, da bo cesta grobo zgrajena do 15. avgusta. Pri tem je treba poudariti, da je dala največ pomoči mla-dinsko-vojaška delovna brigada naše ljudske armade, ki napenja vse sile da, s hitrim napredovanjem dokonča tlakovanje ceste. Dnevno presega Diano za 60 odst.. S tem dokazujejo naši vojaki bratsko sodelovanje kakor v narodnoosvobodilni borbi z orožjem v rokah, tako delajo skupno z ljudstvom našega okrožja danes s krampi in Rpatami pri gradnji socializma. Uspehi tekmovanja na časi konferenci KP STO Sindikalne podružnice bujskega okraja so v smislu sklepov okrajnega odbora Enotnih sindikatov sprejele 'razne obveznosti v počastitev okrajne konference Kp STO Iž samih delnih podatkov )e razvidno, da SQ člani. Enotnih sindikatov bujskega okraja v mesecu juliju prispevali nad 13,000 prostovoljnih delovnih ur za povečanje proizvodnje v raznih gospodarskih objektih bujskega okraja. V tem pogledu so ustanovili 34 delovnih brigad z 297 člani. Posebno se je med drugimi odikovala sindikalna podružnica tovarne «Arrigoni» v Umagu, ki je samo do sedaj dala nad 5000 udarniških ur. Ta brigada je uManovila 14 študijskih skupin, ki so štele skupno 112 delavcev in delavk. Vrhu tega je dosegla, da so se vsi njeni člani in članice naročili na rakne demokratične liste. Pravtako se je odlikovala sindikalna podružnica pristaniških delavcev v Umagu, s tem da je doprinesla pomembno število prostovoljnih delovnih ur. Skupina delavcev pri podružnici «Vinoplod» v Bujah, ki šteje 28 tovarišev, ie žrtvovala v 15 dneh 425 udarniških ur. Člani podružnice bujskega ljudskega sodišča so pa prispevali za skupnost 180 prostovoljnih delovnih ur. Na tisoče ur prostovoljnega dela so dale ostale sindikalne podružnice bujskega okraja. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Kako p in Kako ne gre e kmečkem zadM Kar bomo povedali v sledečem članku, je delni izvleček iz debate, katero je imel podati tov. Babič iz okraja na prvi okrajni konferenci KP v Izoli. Ker pa je bil zaradi službene dolžnosti poklican drugam, ni mogel poseči v debato. Zadružništvo se je pri nas začelo razvijati ob zaključku 1945. leta. Prvi tip kmetijskega zadružništva je bila okrajna gospodarska zadruga kot matica večjega števila poslovalnic,-ki sp se ustanovile v okraju. Okrajna gospodarska zadruga s,e je v razvojni fazi bavila samo s trgovino in se pozneje spremenila v ljudnaprozo, ki pa je bila še vedno centralizirana. Razvoj in utrjevanje ljudske oblasti sta omogočila, da so delovni kjnetje po vseh vaseh okraja dobili svoje zadruge. S tem se je uresničilo pravo načelo demokratizacije našega zadružništva pod1 geslom: vsaka vas svojo zadrugo. Vloga teh zadrug ni bila več samo trgo- Antona Jutri bomo imeli v naši vasi važen dogodek. Otvorili bomo sedež krajevnega ljudskega odbora. Da bo ta dogodek dobil še večji poudarek, bo zjutraj od 6. do 10.30 ure množično udarniško delo. Ob 11. uri pa bo otvoritev sedeža KLO. Za to priložnost bo imel domači aktivist primeren govor. Sodelovala bo vaška godba. Na to slovesnost smo povabili člane okrožnega in okrajnega ljudskega odbora ter VIŠJA. Za vse povabljene bo pripravljena zakuska Ob tej priliki moramo povedati, da smo prav te dni dobili tudi prevozni kamion, ki bo od sedaj naprej služil potrebam skupnosti. To je ljudi zelo navdušilo, ker vidijo v tem nov korak naprej v izboljšanju gospodarstva in olajšanju naporov. Po osvoboditvi smo že imeli svoj krajevni ljudski odbor, ki je bil nato priključen k Cezarjem — Pobegom. Pokazalo se je, da to ni bilo prav, ker je oddaljenost povzročila polno brezpotrebnih poti in nezadovoljstva pr^ ljudstvu. Ljudska oblast je uvidela, da ima naš kraj s svojimi številnimi zaselki. posebne gospodarske pogoje in je na lanski okrožni skupščini predložila delegatom v odobritev ustanovitev KLO pri Sv. Antonu. Ljudje so to odločitev sprejeli z velikim zadovoljstvom in so za ta korak hvaležni ljudski oblasti. Na otvoritev vabimo vse ljud stvo bližnjih in daljnih vasi. Turk vina, marveč da ustanavljajo in razvijajo vso gospodarsko delavnost na vasi in pomagajo kmečkim množicam pri preobrazbi in dviganju kulture. To je bila že. višja oblika zadružništva, kjer so se delovni kmetje učili- skupnega gospodarjenja in počasi prehajali v ustanavljanje kmečkih delovnih zadrug. V nadaljnjem razvoju kmetijskega zadružništva se je pokazala potreba po načrtovanju kmetijske proizvodnje. Nadalje-, potreba, da zadruge organizirajo odkup proizvodov, zboljšajo preskrbo svojim zadružnikom, nabavijo proizvajalna sredstva, organizirajo semenske postaje, strojne postaje in delavnice. Potrebno je bilo ustanavljati zadružne sadne, trtne ter semenske drevesnice, zelenjavne vrtove, tople grede, zadružne čebelnjake, valilne 'postaje postaviti odgovorne zg zaščito rastlin in živine, za gradnjo silosov, skladišč, sadnih shramb, zadružnih kleti, sušilnic in žga-njarn, zadružnih mlekarn in podobno. Vse t° je služilo zadrugam za pospeševanje kmetijstva in dvig proizvodnje. Vendar pa se del0 za razvijanje kjnetijskega zadružništva še vedno nekako podcenjuje. Ce pogledamo naše kmetijske zadruge, koliko so napravile, vidimo po drugi strani, da so imele vse premalo pomoči od strani organizacij. Nekatere zadruge so začele razvijati razne panoge fcot na primer: zadružne ekonomije, čevljarske delavnice, kovačnine, živinorejo, prašičerejo itd. V nekaterih zadrugah ta dejavnost napreduje v drugih pa nazaduje. Tako imamo primer zadruge Valmarin, ki je opustila čevljarsko delavnico in zmanjšala število plemenskih svinj. V Marezigah je zadruga po-polnpma opustila prašičerejo, v Izoli pa je tajnik zadruge prodal plemenske svinje za zakol. Tudi nekatere zadružne ekonomije niso V najboljšem stanju, tako n. pr. pri Sv. Luciji. Kmetijska zadruga v Izoli, ki je prodala plemenske svinje za zakol, se izgovarja, da dajejo premalo dobička. To pa ne od- govarja resnici, ker vemo, da je imela v letu 1949 za.druga nad 2 milijona dobička. Tudi notranja ureditev in poslovanje zadrug bi morala biti boljša. Nekatere uprave imajo premalo čuta odgovornosti do zadružnega premoženja. Prav to je. bilo vzrok, da smo imel; primere, kjer so nastali brezpo-trebni primanjljaji. V tem ni napaka sajno upravnih in nadzornih odborov temveč tudi ijrugih organizacij -na vasi - in' Okrajne zadružne 'poslovne zveze. V koprskem okraju je 12 kmečkih delovnih zadrug in 2 zadružni ekonomiji, v katerih je vključenih 394 gospodarstev. V tem lahko rečemo, da so osnovne partijske organizacije na vasi pravilno razumele sklepe II. kongresa KP STO-ja, ker je bilo po tem ustanovljenih še 6 kmečkih delovnih zadrug, v katere se je vključilo 180 gospodarstev. Kmečke delovne zadruge se borijo z najrazličnejšimi težavami, posebno pa s staro mi- Poravnajte naročnino! Vse naročnike Primorskega dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino. CENTER TISKA selnostjo, ker so bili člani prej navajeni individualnega gospodarstva. Temu se priključuje še premajhna kulturna razgledanost, kar je vzrok 25-letnega fašističnega zatiranja. Kljub temu so zadruge v večji ali manj ši meri premostile glavne težave. Tudi pri organizaciji dela bodo morale zadruge napraviti korak naprej. Tako pri' uvajanju norm in brigadnega sistema dela ter nagrajevanju. Imamo zadruge, kot na primer Kampel — Salara, ki niso za vzgled socialističnemu gospodarstvu. Ker smo že pri naštevanju napak, moramo povedati, da te ne izhajajo samo od strani vodstev zadrug in članov temveč tudi od okrajnih organov in raznih poverjeništev, ki se premalo zanimajo za razvojne težave in potrebe zadružnikov. Predsednik, tajnik in člani u-pravnih odborov so navadni kmetje in so bili prej komaj sposobni voditi svoje malo gospodarstvo. Jasno je J d h ti hbVi ljudje pri vodstvu skupin gospodarstev 20 do Ž0 dr,užin naletijo na težave, ki jih prekašajo. Prav zato je ena najnujnejših dolžnosti okrajnih in dru gih organizacij, da podprejo te ljudi, ki imajo vso dobro voljo do dela in skupnosti. Večkrat se je dogajalo tudi, da so predsedniki, tajniki in poslovodje zadrug naleteli na o-kraju na ljudi, ki so jih pošiljali Iz enega urada do drugega in so se končno naveličali tega romanja ter odšli nazaj domov, ne da bi kaj opravili. Poverjeništvo in zadružni organi morajo upoštevati sposobnost in kulturno izobrazbo našega mladega zadružnega kadra in mu nuditi pomoč. V raznih zadružnih tečajih je bilo 314 zadružnikov, od katerih je sedaj na tem sektorju zaposlenih samo 59. Nujno bi moralo biti na teh zadružnih mestih 126 tečajnikov, če ne upoštevamo okrajne zadružne organizacije in kmetijskih strokovnjakov. To je napaka, ki jo je treba čimprej popraviti. Vse, kar smo navedli, dokazuje kljub vsem napakam in pomanjkljivostim rast in razvoj našega zadružništva. Ce smo napake našteli, smo to napravili, zato da jih bodo vsi poznali in vsi pomagali, da se v bodoče ne bodo več ponavljale. Naraščanje števila članov v naš_ih zadrugah je dokaz, da naši ljudje pravilno razumejo linijo, ki jo je začrtal II. kongres KP STO-ja, ko je v zaključni resoluciji podčrtal, da je treba razvijati in jačati socialistične elemente na vasi. Pri tem je dolžnost vseh, da sodelujejo in pomagajo z nasveti ter konkretnim delom. m ■ i h* sta dve naselbini eaetlne svobodni možni i * vod davnaj pre- Ce}0 Ptt k °k0licl veUavnl, kamniških mešča- nih čislani ljudje. Ali v tem času, ko se je naša povest godila, je bilo videti, da bo moški rod obeh rodovin izumrl in da prideta lepi kmetiji v tihem zavetnem in rodovitnem žlebu na tuja imena. Paleževa hiša je že bila prešla na tuje ime Nekoliko tednov pred začetkom naše povesti je bila na prodaji, ker je bil stari Palež umrl, a za njim ni nihče ostal nego sin, ki je prej študiral in bil zdaj na Dolenjskem nekje graščinski uradnik. KUpil je Paleževi-no mladi mož, ki smo ga nekoliko spoznali v prejšnjem poglavju v kamniški Jošta Vlagarja krčmi, po imenu Nande, a ga tudi slišali z drugim imenom zvati. Za tedanje razmere, ko je bilo malo denarja v deželi, je bilo kmetskim ljudem, ki so bili vajeni prebiti le z naturalnim gospodarstvom, celo mnogo, da je kupec Nande «Paleževemu gospodu«, ko se je poslednjikrat na svojem domu oglasil, brez težave polovico kupa na roko odštel, pa se je še delal, kakor da še ni dal vsega okroglega od sebe. Dru go polovico je obljubil izplačati v dveh letih. Sosedi Mozolki se je novi sosed prikupil s tem, da je toliko denarja precej stel in še nekaj imel. To se ve, da bi se ji še bolj, ko bi bil kar vse plačal. Ali ona je vedela, da so časi hudi. Sicer so pa pri Mozolovih no-vega soseda poznali tudi že nekoliko malega, preden je bil Paleževino kupil, pa kakor omenjeno, ne mnogo Kake dvakrat je namreč prej pri njih prenočil, več-krat se podnevi mimo gre- doč ustavil pri hiši. Rekel je, da je kupec za vse; za voli, za žito, za platno. In mati Mozolka mu je verjela, stric Blaž pa tudi, ker je njega pri Joštu v Kamniku ali drugje vselej rad povabil pit- Blaž je dalje vedel, da ga Jošt Vlagar tudi pozna. tega Nandeta, da je kupec, daleč čez Ljubljano sloveč mož, Štajerec. Zakaj je v to samoto zahajal k Mozolovim, zakaj je naposled soseščino Paležev kupil in se tu hotel kot kmet naseliti, tega Nande Mozolki sicer ni precej naravnost rekel. Ali žena je že toliko odprte oči imela in svet poznala, da je videla pravi vzrok. Da bi mu to v rovtah kraj tako godil, njemu, ki je bil bele ceste in ravnice vajen, tega žena ne bijjila verjela. Tudi je bila Paleževina preveč opuščena, da bi se je bil denaren človek, ki ni bil od mladih nog tu vajen, polakomnil, čeravno je bila dobra in velika lastnina. Dalje je bil Nande res podoben bolj možu, ki z lahkim kupom in preku-pom denar služi, nego li kmetu, ki ga težko oranje v teh hribih veseli. Temveč, kakor je žena opazila, vlekla ga je njena devetnajstletna hči Poloni-ca. To navsezadnje ni bilo težko uganiti, ker so videli vsi, videl stric Blaž Mozol, ki ni mogel nobene primol-čati, videla je dekla in videl je hlapec in slišal je celo mlajši bratec. Gospodinja Mozolka ni ugovarjala zoper to najdbo, molčala je in čakala, kdaj Nande kaj poreče. Kajti, ker je denar imel in je bil videti, nu, tak kakor drug člo-vek, zdelo se ji je, da bi bil že še dober, dar se za zeta vzame. Posebno to je bilo kmetici vdovi pogodu, da hči, ako soseda vzame, ne pojde daleč od hiše, temveč njej, materi, lahko na stare dni se zmerom pomaga pri tem in onem Zato. da hči ostane blizu pri domu, je imela Mozolka še en razlog, velik, a ne vesel. Sinovi so ji bili razen enega vsi pomrli. A se ta ostali edinec, Pavle, dve leti mlajši od Po-lonice, je že bolehal na prsih in bati se je bilo, da pojde za Isto boleznijo kot oče in bratje mu s tega sveta, da torej drugega naslednika ne ostane kot Poloni-ca, ki je bila zdrava in čvrsta kakor mati- Ce Pavle tudi umrje — in mati Mozolka je bila smrti v svoji hiši tako vajena in morda toliko bolj trde nravi, da je o tem mogla brez solz premišljevati — more vsaj Polonica obe posestvi združiti v eno. In tolažilna misel je bila za gospodarno, krepko ženo vsaj ta, da bo potem oboje to kmetovanje vkup veliko kakor mala graščina. Ena stvar pa vendar ni bila Mozolki nič po volji. Nande je bil tako malo na novo kupljenem domu in se je tako malo brigal za urejanje kmetovalstva na pridobljenem posestvu, kakor da bi ga nič ne veselilo. Po več dni ga ni bilo, niti ob nedeljah ne, in najrajši je prihajal na večer, da bi po-tem zjutraj spet izginil po svoji «trgovini» ali bog ve kam. Treba je bilo jaro žito sejati, a sejalo se ni več. Po njivah je rastja trava, a v hlevu niti še živine ni bilo, na gredi niti ene kokoši, v svinjaku nič živega razen podgan. Orodje pa, kar ga je bilo pri hiši, je rjavelo po kotih. To Mozolki ni bilo nič po volji, kajti žena je bila tistih ena, ki je ravno tako ljubila voli v hlevu, rejene prašiče v svinjaku in polje lepo zorano iri obsejano, ka’ kor svojo hčer ali svojega sina. Kajti ko jj je bil lani na spomlad junec poginil, h kateremu je mislila ravno na kamniškem semnju par prikupiti, da bi se voziti učila, žena ni nič manj jokala kot predlanskim, ko ji je bil žd tretji sin umrl. Hlapec France je trdil, da je bilo solza za juncem še več kakor solza za sinom- (Nadaljevanje sledi) Dokazi napredka v Istrskem okrožju OGROMNO POSLOPJE NOVE VINSKE KLETI V SKOCIJA-NU PRI KOPRU — NOV USPEH LJUDSKE OBLASTI. SESTANEK ASIZZ V ^ANKARANU Zadnjo sredo, dne 2. avgusta so imele naše žene dobro uspeli sestanek. Na tem je tov. Gle-ščičeva na kratko, vendar nazorno razložila pomen volitev v krajevne odtoore. ASI2Z, ki bodo poleg drugega pritegnile v vrste te množične organizacije nove sveže sile. S tem v zvezi je prikazala tudi delo bodečih odborov, ki bo veliko. Delovno polje ASIZZ bodisi v mestu ali na deželi je tako obsežno, d'a zajema vsa področja javnega življenja od politike in gospodarstva do kulturnega in socialnega udejstvovanja demokratične žene. Zato sloni ravno na bazah naše ženske organizacije velika odgovornost za splošen napredek. Referat tov. Gleščičeve, ki je bil preveden tudi y italijanščino, so sprejele tovarišice z odobravanjem na znanje. Zborovalke so sklenile pri tej priliki, da bodo volitve v ASIZz - Ankaran dne 27. avgusta ter bodo seveda tajne. Volivkam bo predložena kandidatna lista 14 članic, od katerih bo izvoljenih 7 tovarišic. Za izvedbo volitev ' je bila na predlog izbrana volivna komisija V kateri bode; Panger Marija, Vatovani Dora, Apolonio Olivia in Dobrinia Albina. V počastitev teh volitev so tudi ankaranske žene sprejele pomembne obveznosti, ki jih bodo izvedle y času predvoliv-nega tekmovanja. V tem oziru so napovedale tekmovanje krajevni organizaciji ASIZz v Valmarinu in sicer v sledečih točkah; postavile bodo docela nov aktiv, ki bo z naivečjo odgovornostjo prevzete naloge tu-di izvršil. Glede na to da v Ankaranu že obstaja otroški vrtec, bodo članice ondotne ASIZZ gledale na to, da bodo čimbolj poglobile jn izboljšale njegovo delovanje. Tudi tečaja za prvo pomoč se bo udeležila najmanj ena članica, tako da bo imel tudi Ankaran v primeru nezgod osebo s primerno naobrazbo in izkušnjo, da pomaga ponesrečencem ali podobno v prvi sili. Posebna delegacija ankaranskih žen bo obiskala kolonijo otrok v Valdoltri m j0 obdarovala. V ta namen je nabrala že 880 din. Za pomoč pri čiščenju bolnice v Valdoltri se je javilo iz Ankarana 12 žena. Ce dodamo še to, da so ankaranske žene prevzele obveznost, da se bodo stoodstotno udeležile volitev v krajevni ASIZz in da bodo svojo disciplino pokazale tudi s tem, da bodo poravnale zaostale naročnine na razne liste in revije, spoznamo obširen program, ki so ga sprejele za omenjeno tekmovanje. V zvezi s tem pripominjamo, da smo v številki našega lista od 3. t. m. zaradi pomote tiskarskega škrata omenili, da. bodo volitve y krajevne mestne in okrajne odbore ASIZZ v času od 1. do 29. septembra, medtem ko se bodo dejansko pričele dne 15. avgusta ter bodo trajale do zadnjega dne t. m. Šport v Istri Velika regala v Piranu v nedeljo 6. avgusla Prihodnjo nedeljo 6. avgusta bo Piranu velika regata za prvenstvo koprskega okraja. Pri tej tekmi bodo tekmovala vsa pgmor skolrodarska društva iz našega okraja in zlasti «Vela klub« jz Kopra ter ostali klubi iz Izole in Pirana. Po sporedu bodo ob 10. uri startale sloke (beccaccini), ob 10.10 bo start derive, ob 10.20 bo start objektov izven serije ali proste gradnje ter ob 11.00 uri kajakov-sandolin. Iz vsake skupine bo proglašen za prvaka koprskega okraja tisti, ki bo dosegel najugodnejši čas. Okrajni odbor Ljudske tehnike nam t-o z organiziranjem te regate podal zopet lep užitek v športni panogi, ki smo jo do sedaj nekoliko zapostavljali. Kolikor so nam znane sile naših športnikov in sposobnost plovnih objektov iz zadnjih regat, bo pri tej tekmi verjeten favorit Vela klub iz Kopra. Po zadnjih uspehih se je toliko utrdil, da je postal resen tekmec vsem ostalim pomorsko-brodarskim društvom našega okraja. Z OBISKA AMERIŠKIH SLOVENCEV V FLRJ “Pokazati vam hočemo, da tudi mi ljubimo svoj materni jezik,, Skupina ameriških Slovencev pride tudi v Trst Dvakrat zaporedoma so nastopili v Unionu v Ljubljani. Vsakokrat je bila dvorana nabito polna, da bolj ne bi mogla biti, kljub vročini. Vsak si je želel videti sinove naših izseljencev, ki so že pred leti in leti odšli v Ameriko, in slišati našo narodno pesem iz ust mladih fantov in deklet, ki niso še nikoli prej videli rodne zemlje svojih očetov in pradedov, pa vendar niso pozabili svojega materinega jezika in se ne sramujejo svojega porekla. Prisrčen je bij sprejem že v Sežani in povsod, kamor so Prišli. «2e ob prvem srečanju, ko smo stopili na jugoslovanska tla, smo občutili, da smo med svojimi, v naši stari domovini. Dolgo smo si želeli in pričakovali ta dan, da obiščemo rojstne kraje naših očetov, da vidimo, kako živite in da vam pokažemo, da tudi mi ljubimo svoj materni jezik. V zimskih večerih in ob praznikih nam naši očetje pripovedujejo o starih krajih, kjer so se rodili. Vsak izmed nas si je ustvarjal lastng predstave, videli smo nejasne podobe krajev in ljudi. Srčno smo si želeli priti in videti na lastne oči. Neizbrisna so doživetja in vtisi, ki jih bomo odnesli s tega obiska.« Tako je povedal ob prvi predstavi v Ljubljani član skupine in se ganjen zahvalil za prisrčen sprejem. Navdušeno ploskanje občinstva skoraj ne bj prenehalo. Pa so se že slišali prvi zvoki orkestra. Na mah je bil mir v dvorani. Vse je pozorno sledilo sporedu. Najprej slovenske narodne pesmi in plesi, nato srbske, dalmatinske, hrvatske itd. Nekaj novega za marsikoga, čeprav je pesmi in plese že stokrat slišal in videl. Točka za točko teče kot na filmskem traku — otožni pesmi sledi duet, ples, tamburice, zbor. Občinstvo bi rado ploskalo in ploskalo, zahtevalo ponovitev. Vodja in zbor se pokloni — pa že izvaja naslednjo točko. Zdi se, kot da bi hoteli reči občinstvu: le ploskajte, če vam je drago, ali Pa poslušajte naše petje. Podajanje je sveže, gibčno, skoraj ti jemlje sapo, drži te kot na vajetih, tako da se kar začudiš, da je tako naglo minul čas. V kratkem odmoru med prvim in drugim delom sporeda igra na klavir mlada črnolaska, po poreklu Dalmatinka. Slede ameriške, španske, ruske narodne pesmi in plesi. Ko igrajo tamburaši, kar izginejo z odra solisti in plesalke, ko končajo tamburaši, pa že pojejo solisti, nato pa se te vrti srbsko kolo ali ruski ples. In vsakokrat so v drugi obleki ali novi. Tako urni so. Pravi ameriški tempo. Ob zaključku pa ti vsi skupaj zapojejo «Pojdi z menoj na morje...«. Občinstvo ploska, ponovijo, ob koncu glasovi za hip nekoliko utihnejo, vodja se pokloni, vošči osem lahko noč in veseli močni glasovi mladih grl zaključijo prireditev. S svojim kulturnim sporedom jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov, katerim dodalo še značilnosti drugih narodov, nastopa Kulturno društvo »Tamburica« po vsej Severni Ameriki, zlasti po jugoslovanskih naselbinah. Ze večkrat pa so nastopali V velikih dvoranah največjih mest, na radiu in televiziji, tudi barvni za Vso A-meriko. V nekaj letih so si pridobili lep sloves ter razširili ugled naše narodne pesmi in kulture. Največ zaslug za vse to ima vodja in ustanovitelj društva g. Matt. L. Gouze, rojen v Ameriki, a po poreklu Ribničan. »Tamburica« šteje sedaj 34 članov, vsi so sinovi jugoslovanskih izseljencev iz vseh krajev Amerike in študirajo na unlversj »Duguesne« v Pitts-burgu. Prof. Gouze je Po dovršenem študiju na univerzi zbral okoli sebe nekaj mladeničev. Igrali so na tamburice. Kar so podedovali že od svojih staršev, se je vzbudilo v njih, dali so du- ška svojim čustvom s petjem in tamburicami, obenem pa so zaslužili kakšen dolar. Vsako leto se je večalo število, priskočili so na pomoč premožnejši emigranti, zdaj je »Tamburica« v oporo svojim članom. Vsi prejemajo štipendije, da lahko študirajo. Vsako leto mora imeti «Tamburica» vsaj 35-40 tisoč dolarjev dohodkov, da lahko vzdržuje svoje člane, ki bi sicer težko prenesli velike stroške šolanja. «Drago je šolanje v Ameriki, zlasti na višjih šolah, zato nam je ((Tamburica« v veliko pomoč. «Tamburica» pa smo mi in vsi jugoslovanski izseljenci, ki jo Čuvajo kot punčico očesa«. Tako nam pripoveduje v lepi hrvaščini prijazno dekle, ki študira muziko. Rojena je v Ameriki, njen oče Pa je bil reven kmečki sin iz okolice Zagreba in je šel že v mladih letih za zaslužkom v Ameriko. Poleg nje je plavblasj fant, vedno se smeje. Pa nam začne tudi on pripovedovati. Ne smeje se več. Pravi nam, kako je trda tudi V Ameriki za študente. Ce ne bi bil član «Tamburice», sploh ne bi mogel nadaljevati študije. En mesec pred začetkom šolskega leta se zberejo in se pripravijo za spored, ki ga bodo izvajali med letom. Nove pe- VODJA SKUPINE PROF. MATT. L. GOUZE. srni, novi plesi itd. Med šolskim letom gostujejo zdaj tu. zdaj tam po širni Ameriki. On je član manjše skupine «večer-njakov» (ali ((ponočnjakov«), ki igrajo v raznih kavarnah, na banketih, da še kaj zaslužijo. Pozno ponoči konča jo. Drugi se veselijo, oni pa se trudni vračajo domov, * ne spat, temveč študirat in pisat, zlasti pred izpiti. «Palimo lampu celo noč«, nam pravi. Suh je in bled, vidi se mu, da mu ni tako rožnato, čeprav je v Ameriki. Igrati mora in prepevati, potem pa študirati. Ce ne igra in poje, ne more biti več Han »Tamburice» — če se pa ne uči in pade, je pravtako izključen iz »Tamburice« in zbogom univerza. Pogovarjamo se n a terasi ljubljanskega nebotičnika. — Krasno vreme, jasno ozračje, da se vidi daleč naokoli. Svoje ameriške tovariše je prišla obiskat tudi skupina ljubljanskih visokošolcev. O vsem je govora, o Jugoslaviji, o Ameriki, o naši narodnoosvobodilni borbi, o naporih jugoslovanskih narodov itd. Prijateljski, tovariški pogovor, kot da bi se poznali že od zdavnaj. Tam je «Litostroj«, naš ponos, tam Šmarna gora, tu je postaja, grad, mestni vrvež, tam zadaj Gorjanci, cesta v Trst, Tivoli ves zelen, Rožna dolina. Tudi tu nekaj gradijo. Ljubljančani nas povabijo na obisk gradbišča, kjer si dijaška mladina gradi svoje naselje. Med potjo SKUPINA AMERIŠKIH SLOVENCEV JE POMAGALA PRI GRADNJI ŠTUDENTSKEGA NASELJA V LJUBLJANI. sprašujejo Amerikanci Ljubljančane, kakšne so šolske pristojbine, koliko stanejo knjige, kako si kaj pomagajo, da lahko študirajo. Skoraj ne morejo verjeti, ko slišijo odgovore in vidijo na lastne oči krepka, zagorela dekleta in fante, ki pridno zidajo, mešajo beton in mahajo gostom v pozdrav. Vse st ogledajo, vse sprašujejo, radovedni so. Saj je prav, da bodo vse videli in se o vsem prepričali. Ti fotograf pa fotografijo, da bo za spomini Na Gorenjsko pojdemo, Kako je vesela lepa Francka. Njen ded se je pred leti rodil tam nekje, njeni starši pa niso še nikoli videli starih krajev. Saj ne more biti res, da je ona zdaj tu. Oh, kako je lepo, domače, prijazno. Oh, kako krasno je na Bledu, pogled na Triglav, na raze rol Pohitimo v Vrbo. Francka, Gorenjka, zlasti Francka in vodja — Ribničan, si želita ogledali rojstni kraj našega, njihovega največjega pesnika. Na Bledu je ravnokar ameriški veleposlanik Mac Allen. Ob jezeru se zberejo za mizo okrog njega in mu povedo svoje prve vtise — očarani so. Zvečer po prvi predstavi jih sprejme v poslopju ministrstva za prosveto minister LRS tov. Potrč. Folklorna skupina ljubljanskih visokošolcev jim pokaže nekaj slovenskih narodnih plesov, pevski zbor Slovenske filharmonije zapoje nekaj naših lepih narodnih pesmi, nato pa solisti ljubljanske opere. Niso si mislili in predstavljali, da smo tako visoko razvili našo kulturo. Pevski zbor jim je prav imponiral, gorenjski ples Pa jih je tako podžgal, da so že poskušali, kako bi ga tudi oni izvajali po Ameriki. V prostem času. so si ogledali znamenitosti Ljubljane, šli so na obiske k bližnjim ali daljnim sorodnikom, v knjigarnah Pa so si nakupovali zbirke naših narodnih pesmi, da sg jih bodo naučili še več. Gostova- y «TQPLICAH» NA BLEDU. 0OS^ODAEST¥fl | TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE Ca Ter rii l nska unija n rancosko-i led ner Fr nš ancijo in Italijo ko Trgovanje Svoj čas smo zapisali, da je vpraša nje francosko-italijanske carinske unije, ki ie bilo po Bidaultovem govoru v Torinu in po zadevni pogodbi z dne 26. marca 1948 po nekih vesteh skoraj pod streho, vendarle zašlo v slepo ulico. V glavnem zaradi nasprotovanja s francoske strani. Razgovori tehnikov so sicer ves čas trajali, sklenjena sta bila tudi dva protokola. 29. julija lani in 7. marca let ost toda vse to ja prevrnil najnovejM predlog, dodelan te dni na mešanih posvetovanjih. Ta predlog loči področje carinske unije V ožjem smislu in vse ostalo, kar je v zvezi z OEEC, t. j. z odborom Marshallovih držav, ki skuša doseči asprostitev« trgovanja med članicami. Prvo vprašanje zahteva poenotenje proizvodnih pogojev in je v pristojnosti sklepov obeh parlamentov, v drugem primeru pa gre le za ukinitev sistema kontingentira-ne trgovine, o čemer lahko sklepata vladi sami, Novi predlog obsega v čl. 3 očrt postopnega zniževanja carinskih pristojbin za vsako kategorijo blaga posebej, v koraku z razvojem gospodarske zakonodaje v obeh državah. V čl. 4 so dobili zadoščenje ugovori francoskih industri jcev: ako se carine Znižajo, predno je dosežena enakost proizvodnih pogojev, se lahko uvedejo zaradi ravnotežja posebne takse, Glasilo francoskih krogov, nje Po Jugoslaviji bo te dni končano. Obiskali so že vsa večja mesta. Cez nekaj dni pa se bodo ob povratku verjetno ustavili tudi v Trstu, predno odidejo v Avstrijo, Švico, Francijo in v Rim. Pričakujemo vas kot brate, da vas vidimo, da si stisnemo roke in da pokramljamo, da nam poveste kaj o sebi in mi o našem življenju, da vam pokažemo naše kraje ob sinjem Jadranu. Prav od srca bi vas povabili, naj tudi nam kaj zapojete in zaigrate, pa vas nimamo še kam. Dobrodošli naši bratje iz Amerike! Vračate se iz nove Jugoslavije, iz stare domovine vaših očetov, kjer ste videli, kaj delajo in gradijo novi rodoviI. Tudi tostran meje, ob morju in v Trstu živijo vaši bratje po krvi in jeziku, slovenski sinovi na svojih tleh. Zadnji pozdrav naj vam bo pozdrav naše kraške zemlje in našega morja — pozdrav tržaških Slovencev. A. BUBNIČ JUGOSLAVIJA V BORBI ZA LEPŠO BODOČNOST NOVE VRSTE DRAGOCENIH izdelkov iz lesnih odpadkov Rešitev vprašanja racionalne-nega izkoriščanja lesnih odpadkov, ki nastajajo že pri sečnji in zlasti v žagarski industriji, je ena zelo pomembnih gospodarskih, v Sloveniji od leta do leta bolj perečih nalog. Les je zelo dragocena surovina, toda pri mehanski obdelavi gre med odpadke zelo velik odstotek lesne gmote. Izkoristiti te odpadke kot surovino je dandanes tudi v Sloveniji prav tako nujna naloga, kakor da povečujejo proizvodnjo. Dandanes poznamo že okrog 5.000 načinov predelave lesa. Tehnični razvoj je dandanes že na tako visoki stopnji, da bi Republiško prvenstvo Slovenije v streljanju Sodeluje 183 strelcev v končnem tekmovanju Pretekli petek se je začelo na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani republiško prvenstvo Slovenije v streljanju. V končnem tekmovanju sodeluje 183 strelcev, ki so se morali predhodno plasirati na okrajnih tekmah v moštvo okrajne reprezentance. V tekmah, kjer so se pomerile posamezne strelske družine, e sodelovalo po nepopolnih podatkih 1648 strelcev in strelk. V tel številki niso računani podatki 6 okrajev, ki poročila niso poslali, iz osmih okrajev, kjer tekem, zaradi tehničnih ovir, niso organizirali. Nedvomno zasluži največjo pozornost strelska tekma STO v Kopru, kjer je v konkurenci za naslov najboljšega strelca tekmovalo 600 članov, članic, mladincev in pionirjev. Drugih 600 tekmovalcev pa je nastopilo izven konkurence. Ta tekma ,ie bila doslej najmnožičnejša, kar jih beleži v Sloveniji in ver. jetno tudi drugod strelski šport. Posebnost te prireditve' je bila še v tem, da so tarče postavili na čolne in so bile pravzaprav premikajoče. V ostalih okrajih je bila udeležba naslednja: Ljubljana mesto 150 strelcev, Poljčane 136 strelcev. Najslabši pa so bili v Ptuju, Postojni in v Krškem, kjer je na okrajnih tekmah sodelovalo le Po 30 strelcev. Kvaliteta strelcev republiškega prvenstva je zadovoljiva. Ni sicer opaziti vrhunskih strelcev, kot celota pa predstavljajo solidno ekipo. Med posamezniki se je doslej odlikoval le mladinec Dular iz Lju.bljane, ki bi se s svo- Klein - zmagovalec i hoMi lebmi v Vodila sla Malabrocca in Poredski, ki pa sla sto metrov pred ciljem padla BEOGRAD, 4. (Tanjug). — Na današnji mednarodni kolesarski dirki v Zagrebu je zmagal Avstri-Jev KLEIN pred Italijanom Mala-brocco In Jugoslovanom Pored-sklm. Petintrideset kolesarjev, ki se je udeležilo te tekme in sicer: Jugoslovanov, Avstrijcev, Italijanov in Tržačanov, Je vozilo stokrat po 725 m. Italijan Malabrocca. je bil ves čas dirke prvi. Je od desetih krogov zmaga! devetkrat. Ker je sto metrov pred ciljem padel skupaj z Jugoslovanom Poredskim, je na ta način prepustil zmago Avstrijcu Kleinu. ■■ ■ ■ I/olika mednarodna avtomobilska dirka v Nemčiji Ponesrečeni Vilioresi se je tudi prijavil FRANKFURT NA MAJNI, 4. (ATI) — 39 avtomobilskih dirkačev se bo udeležilo velike avtomobilske dirke v Nemčiji, ki se bo vršila 20. avgusta v Nuerburg-ringu. Do sedaj se Je prijavilo 10 Nemcev, 9 Italijanov, 7 Švicarjev, 4 Francozi, 4 Angleži, 2 Argentinca, 1 Amerlkanec, 1 Spanec in 1 švicarski Avstrijec. Med najboljšimi so Italijani Ascari in Vilioresi, ki pa verjetno ne J>o prišel, ker se je nedav-' no ponesrečil; dalje Fangio, Chl-ron, Donner, von Brauchitsch, Lag Kling, von Stuck in Ulmen. ROBINSON JACKIE slavni ameriški igralec baseballa jim rezultatom (201 krogom) uvrstil pri članih na drugo mesto. V moštvenem plasmanu vodi trenutno Ljubljana, ki pa bo imela v strelcih Univerze resne nasprotnike. Na drugem mestu je po dosedanjih rezultatih Maribor, na tretjem.' pa Celje. Na podlagi končnega rezultata republiškega prvenstva bo sestavljeno moštvo, ki bo zastopalo Slo_ venijo na državnem prvenstvu' Zato bo 30 strelcev ostalo v Ljubljani na desetdnevnem taborjenju, kjer se bodo pripravljali na državno prvenstvo. V republiški ekipi bodo poleg tega sodelovali priznani državni reprezentanti Cestnik, Mihorko, Planinc, Dolorenzo in Mejavšek. Po dosedanjih rezultatih je vrstni red najboljših naslednji: ČLANI (300 m, z vojaško puško); l. Mejavšek (Celje) 218 krogov; 2. Dolorenzo (Lj) 195; 3. Galič (Lj) 192; 4. Skorjanec (Poljčane) 190; 5. Pavletič (Maribor) 187 krogov. CLANICE (50 m, z malokalibrsko puško): 1. Zidarič (Maribor) 223 krogov; 2. Rataj (Lj) 222; 3. Skočir (Celje) 210; 4. Kastelic (Lj) 207; 5. Škapin (Lj) 199 krogov. MLADINCI (300 m z vojaško puško); 1. Dular (Lj) 201 krog; 2. Tržan (Celje) 200; 3. Jere (Lj) 191; 4. Kastelic (Lj) 176; 5. Lampe (Lj) 163 krogov. PIONIRJI (10 m z zračno puško); 1. Pušenjak (Maribor) 232 krogov; 2. Kogoj (Lj) 217; 3. Rihar (Lj) 167 krogov. 16. in J 7 avgusta ■W ■ v Milanu na lahkoatletskem troboju DUNAJ, 4. (ATI). — Avstrijska lahkoatletska zveza je sklenila, da bo sodelovala v lahkoatletskem troboju, ki se bo vršil 16—17. septembra v Milanu ob sodelovanju Italije, Jugoslavije ln Avstrije. Se v tem mesecu bo odpotovalo pet najboljših avstrijskih nogometnih klubov v Nemčijo, kjer bodo igrali prijateljske tekme. Ti klubi so; Avstrija, Dunaj, Ad-mlra, Wacker in FO W!en. 12. in 13. t. m. bosta avstrijska moška In ženska reprezentanca tekmovali z Bavarsko lahkoatletsko reprezentanco. Moški bodo tekmovali v Monakovem, ženske pa v Kapfenbergu na Štajerskem in sicer 3. ali pa 24. septembra. ZAGREB, 4. (ATI). — Skupi, na 13 kolesarjev Je danes odpotovala v Avstrijo, kjer se bodo udeležili mednarodne tekme, ki t>o prihodnjo nedeljo na obali Vrbskega jezera. Sodelovali bodo tudi tržaški kolesarji. bilo mogoče popolnoma izkoriščati lesne odpadke, kar pomeni, da bi spl^h ne smeji več govoriti o odpadkih. Pri mehanski obdelavi lesa seveda ni mogoče preprečiti odpadkov; nedvomno pa jih je mogoče več ali manj zmanjšati, najpomembnejše pa je, da jih zajamemo kot surovine za izdelavo hovih vrst izdelkov. Upoštevati je treba predvsem, da je v Sloveniji najbolj razvita žagarska industrija. Računi kažejo, da odpade na samo žagarsko industrijo okrog 74% industrijskega lesa. Za izdelavo končnih izdelkov, to se pravi v pohištveni industriji, za izdelavo vezanih plošč, parketar-stvo, kolarske izdelke itd. pa porabijo 17%. Ostanek, 9% industrijskega lesa, gre za kemično presnovo, za proizvodnjo celuloze, tanina, lesovine in destilatov. Predelovalna industrija uporablja večidel iste surovine kakor žagarstvo, zato je treba računati, da na to stroko odpade precej več kakor 74% industrijskega lesa. Kaj pokažejo ti podatki? Po njih sprevidimo, da gre velika večina lesne gmote, lesa kot surovine med odpadke, ki jih v Sloveniji še zelo slabo izkoriščamo. V Sloveniji se nafcerc-na leto nad 200.000 ton neizkoriščenih lesnih odpadkov. Temu vprašanju posvečajo pozornost tudi v LR Hrvatski. Lani so v Zagrebu pri ministrstvu za lesno industrijo ustanovili institut za lesnoindustrijska raziskavanja. Med njegovimi prvimi predlogi je tu. di predlog, kako bi kar najbolj racionalno uporabljali žagovino in druge žagarske odpadke. U-gotovili so, da se na žagah porazgubi 34% lesne gmote, torej nad tretjino dragocene surovine. Izmed velike količine odpadkov so doslej izkoriščali samo Okrog 6% žagarskih odpadkov, in sicer hrastovino, ki so jo oddajali tovarnam za predelavo v tanin in nekaterih drugih stranskih izdelkov. S tem pa ni rečeno, da so dovolj izkoriščali vsaj odpadke hrastovega lesa. Tako n. pr. v Sisku obratuje žaga blizu tovarne tanina, ki ji primanjkuje surovin. Vendar so samo lani imeli na žagi nad 600 ton hrastovih odpadkov. Na žagi v Slavonskem Brodu pa je propadlo okrog 2.000 ton žagovine. V LR Hrvatski izkoriščajo žage za lastni pogon okrog 21% lesnih odpadkov, nad 60% odpadkov pa ostaja neizkoriščenih. Pri veliki in naraščajoči proizvodnji žagarske industrije se zato vedno bolj vsiljuje vprašanje, kako bi čim več odpadkov koristno izkoriščali. Lani so delali tudi v LR Hrvatski kakor v Sloveniji poskuse z bri-ketiranjem žagovine. Briketi iz žagovine so izvrstno kurivo, ki zavzema mnogo manj prostora kakor žagovina in ga je mogoče uporabljati v raznih pečeh. Oblika briketov, to se pravi stisnjene žagovine s primernim vezivom, r. pr. s smolo, je poljubna; izberejo navadno takšno obliko, da je pakiranje, prevažanje, shranjevanje in uporaba briketov čim lažja. Prevoz žagovine podraži to kurivo, ki ga tudi ni mogoče uporabljati na vsakem kurišču. Ko pa je žagovina predelana v brikete, ki imajo mnogo večjo kalorično vrednost, prevozni stroški niso več v nesorazmerju, z vrednostjo kuriva. Toda žagovino je mogoče u-porabljati še za neštete dragocene izdelke. V Sloveniji še ni razvita stroka kemične industrije, ki bi presnavljala les v dragocene izdelke, n. pr. v sladkor, špirit, kemikalje, zdravila itd. Preden pa se bo razvila, bodo žagovino začeli uporabljati vsaj za izdelovanje plošč in parketov. S ploščami iz žagovine, kakršne izdelujejo v nekaterih razvitih industrijskih državah, izolirajo prostore proti zvoku in mrazu ali vročini. Iz plošč, ki so znane pod imenom «Novopan», pa izdelujejo zelo lepo pohištvo, tako da se more kosati z najlepšim furnirjem. Plošče so tudi mnogo bolj trpežne kakor naravne deske, ker so varne pred vlago in trohnobo, razen tega se ne zvijejo, ne raztezajo in ne pokajo kakor naravni les. V Sloveniji in sploh v Jugoslaviji so dani glavni pogoji za razvoj novih vrst izdelkov, zlasti plošč — surovin imajo -na pretek. Potrebujejo pa še industrijske naprave ali vsaj nekatere stroje. To vprašanje bodo nedvomno rešili jugoslovanski strokovnjaki in kovinarji. Nagla železniška obnova na Kitajskem Po poročilu agencije »Nova Kitajska» se je v letošnjem prvem polletju povečalo število železniških vagonov, ki so v prometu na Kitajskem, za 50 odstotkov. V promet so oddali namreč 10.000 novih in obnovljenih vagonov. Polletni plan železniških prevozov so izpolnili lOOodstotno. POPRAVEK V članku «Auditorium — upoštevanja vreden načrt« se je vrinila neljuba tiskarska napaka. Nebotičnik: bi ne imel 12, temveč 19 nadstropij. revija »VEconomie«. pravi k novemu načrtu, da bi pod temi pogoji postalo vprašanje carinske unije malo bolj življenjsko. Pripominja, da bo morda sedaj prenehal odpor francoskih poljedelskih krogov, ki so doslej zelo naspiotovali zaradi možne «poplave# italijanskih prir delkov. Morda tudi zato, ker ne kaže, da bi se jim obnesli računi z načrtovanim nemško-francoskim poljedelskim «poo-Ioto» (poleg premogovno-jeklar. skega Schumanovega načrta so se namreč pojavili še drugi, tako za poljedelstvo in kemično industrijo). Nemčija namreč trenutno dolguje Franciji iz trgovinske bilance že 55 milijonov dolarjev. Ker francoska industrija ne dovoli prostega uvo. za nemških izdelkov, s čimer bi se deficit pokril, torej ni upanja, da bi francoska stmn mogla izvoziti v Nemčijo velike količine poljedelskih pridelkov. Revija nadalje ugotav-Ija ,da nemški poljedelci, v sporazumu z industrijci, skušajo kljub raznim obveznim dogovorom s Francijo čim bolj okrepiti vezi z italijanskimi in holandskimi pridelovalci po vzoru svoje (in Schachtovc) politike iZpred 1939. Prijaznejše stališče francoskih krogov nasproti Italiji pri vprašanju carinske unije obeh držav izvira tora j v dobršni meri iz razočaranja nad tricon-sko Nemčijo. Splošni obrisi davčne reforme Italijanski senat je zaključil razpravo o Vanonijevem načrtu reforme davčnega sistema v Italiji, Bistveno pri novi ureditvi je priznanje davčne napovedi s strani zavezanca kot osnove za davčno oceno. Novost pa. [ mora dati davčni zavezanci javo o svojih dohodkih t*" leto nanovo. To izjavo pf*J pijo davčnim listinam. ima davčna uprava VS0.Q sitost poizvedeti ° resnic«* navedb te prijave. Davčne J. java ni zelo zamotana, vendarle bo treba v njej(A% riti o celi vrsti podrobnih P datkov. Pri preverjanju se bo dffl urad naslanjal na: 1. listine, so o zavezancu V. njegovi j sesti; 2. primerjanja, V. °'cl' stroke zavezanca; 3. na 1*1 mične poizvedbe. Da bi dosegli poštene in 3 nične davčne napovedi, znatno znižati davčne stoPS pri čemer naj bi bili P051, zaščiteni tisti, ki imajo dohodke. Toda tudi velike hodke bodo obdavčevali, 1 da bo »možno doseči dovoljivo stanje kapitalbS.J\ naj bo torej tisti, ki bo JZ vit«? Varumi je odločno ^ nil predlog, da bi ocen^Ll hodkov vršilo ljudske kOlrjn hodkov vršile ljudske t. j. voljeni predstavniki I nih zavezancev. J Ko bo uveden novi do hkrati izvršili izredno. trolo o dosedanjih davčnih j nosi h, torej za nazaj r.3 jo pa, »zelo liberalno«■ zakon naj bi dobil veljav1 1. januarja 1951. vanoni neki i f, R Jv merav. n. pr. kategorija Pl'p razlaganju navedel je znašal davčni pritisk i, ,,,>. , .. 300 ™ hodek, n. prr. v višini •>•- j bo' icfll lir skoraj 43 odstotkov, ho slej obdavčena mnogo ^ gornjem primeru z 5,7* , f torej bo treba plačati H** namesto dosedanjih J2.35®- ^ Pri dopolnilnem davWjj bi predvidena davčna rj veljala za poročene 1 S otrokoma do letnega 312.000 lir (doslej le v rih primerih do 70.000). ) — ■ ■ - — ■ ■■ ■ IZ TRUMANOVEGA POROCt 0 gospodarskem položaju v| Polletno poročilo Trumana ameriškemu Kongresu navaja med drugim podatke urada za delovno statistiko, po katerih je dnevni indeks 28 vrst blaga poskočil v štirih tednih od pričetka korejskih dogodkov za celih 10 odstotkov. Tedenski indeks cen na debelo je v tem času porasel za 3,7 odst. Truman pravi, da je treba to in torej porast cen pripisati nenadnim velikim nakupom «na zalogo« in špekulaciji, ki računa na pomanjkanje blaga in na nadaljnji porast cen v takem ozračju. Na poljedelskem sektorju Pa je prišlo do viškov tudi zaradi omejitve obdelane površine, ki jo je lani predpisala vlada za mnoge kulture, zlasti bombaž, krompir, pšenico itd. Kljub vsej organizaciji, ki je na razpolago in ki jo sicer tolikanj poudarjajo, je moral predsednik torej priznati, da špekulacija obvladuje ameriški trg ob najmanjšem povodu, če Ob našem sinjem Jadranu upoštevamo, da korei^[_ godki doslej za amerifl' f ciai materialno ne meniti kdo ve kaj. Ugotovil je nadalje, letos znatno povečali <*%i kapitalistov in bi, sodeč f f teklem trimesečju, doseflj ni učinek 31 milijard je 17 odstotkov več kak" si-’ pri plačilih v dolarjA, ^ notenje tujih valut * ji ameriški proizVO0^ r ški?l) in — mordadaie(l>J lastna proizvodnja os la. Letno povpreč,e , ga viška izvoza niv), j. 1950 bi bilo za 4-5 *| larjev nižje 0(1 ,an' J nega viška. g fh Držaime finance SOp(gfJ polletju napovedale < dohodkov za letni^^u0n s m jard dolarjev - . letnih 43.3 Torej primanjkljaj ..i-ro. ¥ I K j*?n, 'OVj tla lijdrde. Najnove^ ^ ™ ga doslej že S milijard do.--. ^ ve poMtncznih ^^V in samouprav ifrJ krat letni PoVprei .^ kljaj nadaljnjih i larjev. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-80» in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št, 20. — Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti 30la-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.30, me»«C11^ t|jK> Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske*^ ^ 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D-z°' Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. ‘e t. k v, flblg